19. štev.
V Ljubljani, v trek 1. februarja 1879.
Letnik VII.
Inseratl se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če Be tiska lkrat,
II II !l » ® »
16 „ D n ii 3 t» Pri večkratnem tiskanj se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
N iročnino prejema opravništvo (adir>>nistracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16.
Političen list n slorensKi uarod.
Po pošti prejeman velja :
Za celo leto	. . 10 gl. — kr
za polleta	. . 6 „ — „ za četrt leta . . 2 „ 50 „
V administraciji velia:
Za celo leto . . 8 gl. 40 Irf r za pol leta . . 4 „ 20*, za četrt leta . . 3 „ loj j, .v^,
V Ljubljani na dom pošiljap : veljA 60 kr. več na leto. Vi. •
Vi ■ • • Vrednlštvo je v Rožnih ulicah
štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Parluriunt montes et naseitur — Stremayr!
Tistim naših čaatitih bralcev, ki ne znajo latinski toliko, da bi razumeli napis tega članka, povemo kar naravnost, da imamo novo ministerstvo „za zdaj", ker za vse večne čase se nikjer ne stavlja ministerstvo, vzlasti v Avstriji ne — in to je dobro.
In kako ministerstvo imamo?
Pogreto, le z enim ocvirkom zabeljeno.
Ugibali in ugibali smo, uadjali se Bog vedi česa, nekteri izmed nas, ki vse le na dobro stran obračajo, so videli že celo grofa Hohen warta izza gore vzhajajočega in mislili, da bo v Avstriji brž drugačno vreme. Pa kaj se je zgodilo? Kdo je postal minister-ski predsednik, kako ime ima novo avstrijsko ministerstvo?
„Stremayr" je krščeno.
Kdo in kaj je Stremayr, to vemo najbolje mi Slovenci. On je tisti, ki je naše šole take naredil, kakoršne so, ki je narodnosti naši toraj škodoval več nego vsi drugi ministri skup. Ni nam treba navajati vsega, kar je v tem storil, saj je že na drobno znano, naše šolstvo priča to najjasneje.
Ko smo bili v političnem „adventu t. j ko smo pričakovali novega ministerstva, smo mislili, da bo vsaj ta mož odlupil se, ker se nam je za ministerstvo, če je hotelo postati drugačno, nego je bilo prejšnje, nemogoč zdel. Tem bolj se mora čuditi vsak. da ravno ta mož , kteri bi moral vsakako najprvi zgu biti se, če se ima v sedanji sistemi kaj spre-
meniti, pride na čelo ministerstva, ki po tem ostane stari nož zoper Slovane, le da se klina vnovič nabrusi. Auersperg in Unger gresta, ker tako nista imela posebnih oddelkov v mi-nisterstvu, kar pa ni za nas nikakor znamenje prevrata na bolje.
Eno je pa vendar, kar nas pri novem mi-nisterstvu mika, in to je novi minister notraujih zadev, grof Taaffe. Pomenljivo se nam namreč zdi to, da je ta mož, ki splošno velja za nekak most med državnimi strankami, ker ima cesarjevo zaupanje, postal načelnik tistega oddelka ministerstva, ki ima največ vpliva o volitvah za državni zbor. Vsak človek namreč vd, da to ministerstvo je sestavljeno le „ad hoc' — za zdaj, za volitve in da drugo pravo ministerstvo bode še le sad novih volitev.
Če je v tem ministerstui grof Taaffe tisto kolo, ki bo, kakor prej Lasser, gonilo vso ma-šino, potem se pač kaže, da bi se bilo nekoliko na bolje obrnilo ; ali kdo nam je porok, da bi bila njegova moč — če tudi voljo ima — tolika , da bi o volitvah mogel brzdati ves birokratični aparat, ker ta je že tako silen, je dobil že toliko moč, da se za časa Iloheo-warta ni dal zadržavati v svojem njemu nasprotnem delovanji. Recima, da Hohenwart je bil tega nekaj tudi sam kriv, ker ni tako ostro ravnal z uradi, kakor njegovi nasledniki; morda bo Taaffe pokazal v tem več eneržije, ktere bo tudi res treba, če je ministerstvo resnična volja dobiti v državno zbornico može druge vrste nego so zdaj do tal pogoreli „ustavoverci" Herbstove in Giskrine stranke.
Ker mislimo, da je v viših krogih vendar
že prodrlo prepričanje, da se s to stranko ne da, dalje vladati, zato se tudi nadjamo, da je grof Taaffe stopil v ministerstvo le zato, da bo vodil volitve za državni zbor ter brzdal birokracijo; drugače si skoro ne moremo misliti tega moža v taki družbi.
Toda le ne hvaliti dneva pred večerom ! Ime „Stremayr' ima med Slovani preslab glas, da bi od te firme smeli kaj boljšega pričakovati.
Vzbujevanje narodne zavesti, i.
Žalostni bili so nekdaj časi za naš narod; spal je dolgo zimsko spanje — spanje propada. Dolgo je trajalo, dokler se je zbudil k življenju dušnega in telesnega prerorenja. Kakor se čeda, ki nima vodnika, zgubi v daljni planjavi , tako se godi tudi narodu, ki nima voditelja, ki nima učemka. In hvala Bogu, pri-sijala nam je pač lepa jutranja zora, ko se je naročil Vodnik. Narod se je začel zbujati, [zavedati. Pokazal je Vodnik svetu, da še ni vgonobljen narod, ki je moral toliko pretrpeti od tujega nasilstva. Vbral je on strune, ki so se milodoneče razlegale po tužni Sloveniji. Na visoci domači gori zbudila se je Vila petja, ki je tako dolgo spala. Solnce je prvič posijalo na zapuščene livade slovenske, led se je začel tajati, seme pognalo je kali. Res prava nebeška spomlad je bila to.
Zakaj se je mož toliko trudil, zakaj ga je tako skrbel narod? Trudil se je, da bi rešil narod gotovega propada, skrbel je upajoč, da bo vsejano seme obilen sad rodilo. Kmalu je dobil nekaj prijateljev, ki so ž njim enako
Popotna črtica.
(Spisuje Orlov) (Dalje)
Ker je okolica tako krasna, sklenil sem si jo še bolje ogledati. Vdarim jo zategadelj proti Mokronogu. Pot proti Mokronogu gre zmeraj po ravnem. Na Bistrici se nekoliko oddahnem v gostilni gosp. župana Zajca. Prav dobro smo se tu imeli; prišel je tje tudi neki karlovaški gosp. profesor, ki je iz te okolice doma in je po svojih zgodovinskih spisih tudi po „Slov." priobčenih, po vsi slovenski zemlji znan. Pogovor je mnrgovrsten; zdaj smo se menili o naših hrabrih vojacih v Bosniji in Hercegovini, zdaj smo zopet pogovor obrnili na slavne lanske volitve. Tudi o šolah smo se pogovarjali in primerjali hrvaške z našimi. Prišli smo do sklepa, da se na Hrvaškem na rodnost po šolah ne zatira, pri nas imajo pa nekteri narodni profesorji in dijaci dosti trpeti, da, celo dijakom se prepoveduje od strani ravnateljstva veselice slov. društev obiskovati, a v najslabejše veselice kazin se jim svobodno dovoljuje I
Bližal se je že poldan, ko sem zapustil
veselo družbo, ki mi bo vedno v drazem spominu ostala, in jo naprej mahal, kakor sem se namenil. Zmiraj sem pričakoval, kdaj se mi bo Mokronog, oni slavni, po nemčur^kem županu Pižmahtu sloveči Mokronog odprl, pa prej se mi ni odprl kraj, preduo nisem bil bil se mu do kacih 200 korakov približa).
Mokronog leži v dolini, ima prav lepo lego malo več hiš, kakor Šent - Rupert če prav ne tako čednih. Kakor Šent - Rupert ima tudi Mokronog prav dobro vodo, a za nameček pa nemčurskega župana, ker se ve da brez tacega ,gvirca" se ne da živeti. Ostal sem v narodni gostilni pri svojem prijatelju pri kosilu. Dosti mikavnega sem že zvedel o krojaškem županu mokronoškem, in kmalo se me je polastilo nekako čudno hrepenenje tega moža videti.
Mrak je že bil, ko se napotim v Pižma-htovo gostilno. Za mizo so sedeli trije nem-čurji, ki so me nekako čudno gledali, ko sem jih slovenski pozdravil. Pa jaz se za to nič ne zmenim, kar za mizo sedem in spuščam goste oblake dima v zrak. Po dolgem sedel sem zopet v nemčurski gostilni zmeraj pričakujoč, da se mi prikaže imenovani možiček. Kmalu, kmalu dojde majhen možiček bradast
in s kapico na glavi v sobo; jaz pa sem na njem spet začel tako Ovidove metamorfose študirati, kakor v Šent - Rupertu nad Dežma-nom.
Mož je bil krojač; ali je bil , flikžnejdar" ali „žnejdar za salon" ali je pa za nežni spol obleko delal, tega vam , gospoda, ne morem natanko povedati. Le toliko vam povem , da je bil krojač. Pa „tempora mutantur et nos mutamur in illis". Nekdanjega krojača je doletela visoka čast; on je postal župan in tako tudi gospod. Z županstvom se ne strinja „žniderija", zategadelj jo je naš župan reete „gospod" župan na klin obesil. Mož ni brez vsega pomena. Kar se Pižmahče ni učil, tudi Piž-maht ne zna; Ubog župan! Če le ne bi bilo treba se podpisovati! Njegova žena ga je zdaj v , kordo" vzela. Trdo glavo je imel, komaj se ji je posrečilo to, da ga je vsaj ime podpisati naučila. Zdaj je on srečen, neizmerno srečen, da se le zna podpisati, pa je že vse dobro. Krojaška duša je nekaj posebnega na svetu, še narodna pesem se spominja tega velikanskega mokronoškega velikana:
,,Je fingrat popustil, i	Feleiscu in cule,
mislili. Upali so slovenski rojaki — pač malo bilo jih je takrat — da bodo prišli boljši časi za zapuščeno Slovenijo. , Delati je treba in sicer neumorno, buditi je treba, narod mora dobre voditelje dobiti", to je bilo njih geslo. Hvala Bogu, njih delo ni biloza-tonj. Ponosni smo lahko na svoje voditelje, imeli smo jih v najhujših časih, imamo jih zdaj čedalje več.
Rekel sem prej, da se je naš narod zbudil, — pričakovati po tem tacem pač nismo mogli hitro vspeha. Toda v tem smo iznenadeni. Narodna zavest razširjena je bolj kakor smo mislili. Prosti kmet v hribih se zaveda, da je Slovenec; vesel je, da je sin naroda, ki je majhen, a šteje mnogo odličnih mož.
Ptavo življenje naroda začenja Be pa s trenutkom, ko se vsaki najodličnejši in naj-prostejši zaveda svoje narodnosti. Sam sem se prepričal, da se je na tem polji že mnogo storilo. Imel sem dovolj prilike, občevati b pri-prostim narodom; spoznal sem ga v tem obziru do dobrega. Nečem pa 8 tem trditi, da se že vsak zaveda.
Komu pa se moramo v obče za ta vspeh zahvaliti ? V prvem obziru družbi sv. Mohorja, slovenskim novinam in slovenski duhovščini.
Iz začetka ni na posebno dobrih nogah stala družba sv. Mohorja, treba je bilo ljudstvo navduševati. Ona je začela kmeta dramiti iz spanja. Ljudstvo je začelo nekoliko premišljevati to, kar je bralo. Kolikokrat smo brali v knjigah Mohorjevih, da smo potomci onega naroda, ki je nekdaj posedel vso Evropo! Družba sv. Mohorja storila je mnogo za splošno omiko, prinašala mnogo podučljivega. Treba je bilo pa iz začetka mnogo priporočevanja, mnogo navduševanja za to reč. V tem obziru storila je največ duhovščina, za kar ji bo narod zmeraj hvaležen. Tako sejejdružba zmeraj bolj in bolj vzdigala, štela je zmeraj več udov in dandanes jih ima okoli 26.000. To je velik napredek v naši borbi. Ponosni smemo biti na društvo, ki je toliko storilo za občni prospeh. Primerjati ga smemo z največjimi družbami vseh narodov, ki imajo enako nalogo.
Slovenske novine smatrale so za svojo prvo dolžnost, narodno zavest med ljudstvom širiti. Ne le, da so ljudstvo seznanile z važ-
nimi političnimi dogodljaji, so se tudi zmeraj obračale na domače težnje. Vestno so poročale, kaj se je že v narodnem obziru storilo, kaj nam še manjka. Slovenski časniki bo se zmiraj potegovali za] naše pravice, zahtevali bo to, kar imamo kot najzvestejši narod habsburške dinastije pravico zahtevati. Da niso prišle slovenske novine večini ljudstva v roke, krive so le slabe finančne razmere našega ljudstva. Kar je jeden čital, zvedlo jih je mnogo druzih. Kdo pa je tej nevgodi vsaj nekoliko opomogel ? Večinoma slovenski duhovniki. Oni so posoje-vali novine IjudBtvu in skrbeli, da je narod zvedel, kaj se ž njim godi. Kako se da tej neugodnosti še bolje opomoči, govoril bom drugje.
Kakor pa je duhovščina važen faktor v našem slovstvu, kakor je bil duhovnik mož, ki je slovensko Vilo iz več stoletij trajajočega spanja zbudil, — tako so tudi na političnem polji mnogo storili za prosveto naroda. Vsakdo, ki le nekoliko naše razmere pozna, mora temu pritrditi. Oni so ljudstvo podučevali v narodno-političnih stvareh, oni so mu pri vsaki priložnosti dajali lep izgled, bodiBi pri volitvah, bodisi pri kaki drugi narodni slovesnosti. Po-sojevali in razširjali so med narodom slovenske časnike in knjige, priporočali bo družbo sv Mohorja itd., kar sem že prej omenil.
Da so tudi čitalnice mnogo za vzbujevanje narodne zavesti storile, se ne da tajiti. V tem obziru moramo tudi tem narodnim zavodom hvaležni biti.
Omenil sem o začetku, da se je začel slovenski narod še le zavedati. Ni čuda, da še le tako pozno po tolikom pritisku I Kako se da v tem obziru še več storiti, kako se bodo še v veči meri spolnile že osivelega pesnika besede: „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos," hočem v sledečih točkah razviti.
Politični pregled.
Avstrijske deicle.
V Ljubljani 17. februarja.
Ifliiiisterska kriza je rešena. Auersperg in Unger sta odstopila; vsi drugi ministri ostanejo na svojih
Al zdaj pa vživa Mokrouoške žule."
Mokronoški „Bismark" grozno nemškutari! Pa zakaj ne bi bil nemškutar! Dandanes nem-škutar biti nikar tako brez nič, to je „nobel". Če so naši okrajni glavarji nemčurji, zakaj pa ne bi bil Pižmaht?
On se pa zna dobro odrezati! Ko so mu dali nekaj podpisati tisti večer, prilezejo iz njegovih ust besede: „Schon bei tag sieg ich mich schwer zu unterschreiben, bei der nacht sieg ich mich aber durch keine augenglilser nicht." Smeh se je polastil mojih ust in mislil sem se tje daleč v Kočevsko. In smejal sem se, da že dolgo ne tako!
Dosti, dosti se je naletel pri zadnjih volitvah ! Kako milo je vzkliknil, ko niso hoteli možje nemškutarjev voliti, rekoč: ,,ob, kaj bodo nek gasput pecirksaukman rekel!"
Nemaram praviti, kake sitnosti je imel zarad občinskih računov, zapustil sem raje njegovo gostilno, ktera je zadnji čas zmeraj bolj prazna, in bil sem vesel, grozno vesel, da sem ga videl!
Med drugimi nemčurji slovi tudi zdravnik „Saurau (recte Zaverl , kakor je „Brencelj" dokazal). To je čuden možicelj, ki je že b Kamnika znan. Toži, da je tu slab zaslužek, pa tega je on sam kriv. Dolgo časa se pripravlja
k bolnikom, zgodi se pácelo, da morajo ljudje tje v Šent-Janž po zdravnika iti.
Pa tudi Slovencev je tukaj dovelj; naj omenim le izvan g. duhovnikov in necega g. uradnika dve narodni gostilni, gostilni g. Ša-šeljna in Kržičnika, koje vsem tujcem, ki pridejo v Mokronog, gorko priporočam!
Sosebno krasen je mokronoški grad, sezidan na hribu; vrt se odlikuje s krasnimi tujimi cvetlicami. Samo to je škoda, da je njegov gospodar, baron Berg, trd nemec.
Farovž stoji zunaj Mokronoga in nasproti farovža se razširja Žalostna gora. Na Žalostni gori stojite dve cerkvi. Najvažnejša je gotovo cerkev, kjer so „svete stopnice", zuana božja pot po Dolenjskem.
Kako je ta božja pot nastala, pripoveduje sledeče narodna pripovedka. Nek bogat mornar peljal se je po morji, ko naenkrat uastane velika in grozna nevihta. Vsi so že obupali nad svojo rešitvijo, a omenjeni mornar obljubi devici Mariji, da ji bo cerkev sezidal, če ga iz te nevarnosti reši. Mož odseka veliko vrv od barke in se vrže v razburjeno morje, kmalu je s pomočjo vrvi na suho prišel. Spolnil je svojo obljubo in sezidal cerkev, za spomin pa je obesil vrv za vélikim altarjem.
(Konec Bledi.)
sedežih. Stremayr ni ministerski predsednik, ampak on bo samo predsedoval pri mini-8terskih sejah, ker je najstarši minister. Mesto predsednika ostane nezasedeno, to ji še neko tolažilno znamenje, kajti Stremayra bi videli prav neradi voditi vladno krmilo. Kriza se je za nas prav nepovoljno rešila. Sicer se nadejamo, da novi minister notrajnih zadev, grof Taaffe ne bo pri volitvah tako pritiskal za ustavoverno stranko, kakor Lasser, vprašanje je pa, ali bo Taaffe volitve vodil ? Stemayr in Glaser sta dva hula nasprotnika Slovencev, in Depretis bojda ni nič boljši. Zato nimamo dosti nade, da bi vlada hotela pri prihodnjih volitvah nepristranska ostati. Vendar mislimo, da bo ustavoverna stranka pri prihodnjih volitvah muogo sedežev zgubila, če jej prav vlada pomaga. Mi smatramo sedanje ministerstvo za le začasno; izid volitev bo prinesel še le pravo rešitev naše notranje krize. Ako zmagamo mi in ustavovercem večino vzamemo ali pa raz-krhumo, da bodo primorani, razcepiti se, ali bolje, razcepljeni ostati, potem se bo moralo z nami računati. Naša parola pa ostane še zmirom: nasproti Dunaju potrpljenje; med nami doma pa neprenehano vzbujanje narodne sa-mosvesti, poduk in odgoja naroda. Naš cilj je^ dospeti do tje, da se bodo vlade po nas obračale, ne pa da bi se mi po različnih vladah. Ako na Dunaji omahujejo od enega, mi ne smemo omahovati, ampak vedno eno in isto trditi, in stati za svoj program kakor skala, ob ktero sovražni valovi zastonj butajo.
Ustavoverci se spet zbirajo. Ker viiiijo, da Audrassya ne morejo vreči, sklenili so, popustiti vse kljubovanje zarad Bosne, ker bi jim vtegnilo to škodovati, in počasi bodo spoznali, da je Bosna prav lepa dežela, samo da se jim dovoli, da še naprej vladajo in gospodarijo v Avstriji. Tako iz vsega ropota in vse krize ni nobenega sadu ; staro ministerstvo in stara stranka obdržita krmilo v rokah. Če nam prihodnje volitve ne pomagajo, potem ne vemo, kako bi se tega križa znebili.
Vnanje države.
Iltimunija se je llimov za sedaj še usmilila, in jim ne bode še vojske napovedala. Sprejela je ruski predlog, da naj se vprašanje zarad Arab-Tabija evropski komisiji v odlok prepusti.
Tudi dovole Rumunci, da smejo ruski vojaki skoz Dobručo nazaj marširati iz Turčije. Tako se je ta nevarni prepir mirnim potom odstranil, in hrabri Vlahi nas puste še en čas živeti.
Rusi se pripravljajo, da bi zapustili Bolgarijo, pa menda ne bodo še tako kmalo šli. Zdaj utrjujejejo balkanske prehode in soteske; ko bodo pa odšli, zasedli bodo te trdnjave Bolgari, iu pričel se bo nov boj za „krst častni in svobodo zlato", in potem bodo morali Rusi nazaj priti mir delat.
Med Rimom in llerlisiom teko še vedno dogovori zaradi sprave med cerkvijo in državo. Da Be sprava tako dolgo ni mogla doseči, kriv je le Bizmark, kteremu ne gre v glavo, da bi katoličan ne bil zavezan spol-novati državnih postav, če prav veri naspre-tujejo. Pri katolikih se pač ne dela vera po volji vladarjev, kakor so protestanti in pravoslavni in anglikani navajeni.
I» llhiia. Vsaki papež od časov Siksta V. pri nastopu svojem na stolu sv. Petra oglasi milostivo ali sveto leto. Sedanji naš sv. Oče Leon XIII. je že tudi vstauovil, da se v meBecu marcu , aprilu in maju ataviti ima to izredno sveto leto. Dotične določbe bo neki že storjene, pravi „Čech". - Prihodnji če-
trtek bode slovesna obletnica izvolitve sedanjega bistrega papeža Leona XIII. v Rimu, pa tudi sploh po katoliškem svetu. Kakor se je častito obhajala prva obletnica smrti blagega Pija IX., tako veselo se bode prva Leonova nastolnica. Pij IX. je imel borbo z liberalizmom, in soditi po tem , kakor so si sedaj liberalci med seboj že v lasčh, zmagal je Pij, Leon pa ima borbo s socijalizmom, in soditi po prvi veliki encikliki, je pogumen in oborožen dosta, da vzmaga tudi nad tim vragom.
Izvirni dopisi.
Iz Planine na Notranjskem, 29. jan. *) (Po vodenj. Nesreča.) Nič veselega ti, radovedni čitatelj, nimam poročati iz naše sicer prijazne a sedaj tako nesrečne doline. — Brati je bilo že od lanske jeseni sem v časopisih o silnih nalivih in povodnjah tu in tam po Slovenskem in zunaj naših mej. Tudi od Cerknice in iz naše doline je razširil se glas žalosti in bede vnesrečenih prebivalcev po slovanskih in druzih listih. Popisovati natanjko žalostni stan naše doline — posebej njenih prebivalcev vsled silne povodnji — ni moj namen. Kar je zgodilo se po elementarni sili, se ne da nestorjeno storiti; al škodo, veliko revo, ki jo trpeti morajo ubogi ljudje sedaj čutili jo bodo še preveč dolgo. Celo dolino že čez tri mesce zaliva silna povodenj; drugo po lovico tekočega mesca začela je voda nekoliko upadati — al vendar povodnji ne bodemo še kmalo rešeni — ako bode le še kolikaj deže valo. Dokler bodo pa čolni vzdržavali komu nikacijo ali zvezo med posameznimi vasmi, bode tukaj žalostno, jako žalostno 1 — Klic na pomoč po povodnji poškodovanih prebivalcev šel je od slavne deželne vlade do vsih okrajnih glavarstev in cerkvenih predstojništev. Bog daj, da bi došla od teh obilna pomoči Mila prošnja tukajšnjih nesrečnih prebivalcev je ta, naj bi ljudje v krajih , ki žive v boljših razmerah — ki lahko utrp6 kak mali ali tudi znatni dar v denarjih, prinesli kar največ mogoče na oltar bratovske ljubezni. Karkoli kdo daruje, bodi mu Btoterno od Boga povrnjeno Kdor pa hitro da, dvakrat da! —
Letošnja povodenj vzela je tudi človeških žrtev. V nevarnosti, da bi svoj grob našel globoki vodi, bil je že marsikdo, ali vendar se je nevarnost o pravem času odvrnila; ali da nes pa vam imam poročati veliko nesrečo, ki naj bi bila v poduk staršem in otrokom. — Žalost, britkost veliko sta doživela gostač Ja kop Vidnh s svojo ženo, ki prebivata v Lazih (v vasi planinske občine), ktera od pondeljka objokujeta zgubo dvoje svojih otrok, skoro 13letnega Janeza in 51etne hčere Francke. Šla sta v pondeljek popoldne okoli ene ure v družbi še treh druzih otrok, brez vednosti staršev -oče je bil po opravilih v drugi vasi — mati pa, kakor pravijo, na „žernadi" — po pčsek v bližnji Jakovški hrib. Tje dospevša nagrabita nekaj peska v leseno posodo „škaf". Janezek ga zadene na glavo in se poda z druzimi otroci proti domu. Nekako v sredi Lažke vasi je pa okroglasta dolinica „Lošč" imenovana , ki je sedaj tudi napolnjena z vodo nad dva sežnja globoko. Ko otroci pridejo raz Jakovškega hriba do tega kraja, trije izmed njih gredo na okolo zalite dolinice po takozvanem „Kuclu" proti domu; Janez pa prime svojo sestrico za roko jej rekši: Glej, saj je tu čez dolino voda zmrznjena, pojdiva raji kar po ledu domu, bo-deva dosti poprej doma, kakor uni trije, midva pojdeva naravnost, uni pa morajo daleč okolo
*) Zakasnjeno.	Vredn.
iti. Sestrica se je nekoliko branila, rekoč, da se boji, ali naposled gre z njim. Neka ženska, ti je od neke hiše to opazovala, jima je klicala , naj nikar ne hodita po slabem ledu; ali Janez je noče poslušati, drzno stopa naprej š sestrico in škaf s peskom po ledu za saboj vleče; ali ko že prideta več ko dvajset sež-njev daleč, nekako do srede zamrznjene vode. zdajci se ledena skorja razpoči do treh čevljev na dolgo in široko in nesrečni Janez s sestrico eden za drugim zgineta v globočini. Zgodilo se je to okolo tretje ure. Strašen pogled je bil to za poprej omenjeno ženo, ki ju je opazovala. Hitro leti po vasi ljudi na pomoč klicaje, ali bile so večjidel doma le ženske in otroci, možje skoro vsi od doma v gojzdu in drugod. Vendar na silni krik pride tudi nekaj možakov, ali kaj, ker kakega rešilnega orodja ni bilo koj pri roki, vsak pa se je bal iti na pomoč po tako prhlem ledu, boječ se za svoje življenje. Čez nekoliko časa se osrči nek mož in varno s pripomočjo dveh desek po ledu se plazeč pride do one osodopolne razpokljine in ravno o tem času pride tudi soseskini hlapec Jernej Osvald iz Jakovice v Laze in videti, da uni sam nič ne opravi, se tudi on poda za njim in posreči se mu z nekim orodjem dekletce izvleči, ne pa fanta; pa kaj pomaga dekletce bilo je mrtvo, ker dobre pol ure je bilo pod vodo. Svojo požrtvovalnost bi bila pa ta dva vrla moža kmalo poplačala s svojo lastno smrtjo, ker ni veliko manjkalo, da se tudi onadva nista pogreznila vglobočino; drugi ljudje, ki so prihiteli jima na pomoč, so ju velikim trudom rešili utopljenja. Čez dobri dve uri še le so tudi izvlekli iz globine ne srečnega Janeza, ki se ni bil nadjal take smrti Vrla moža pa, ki sta z nevarnostjo svojega lastnega življenja hitela na pomoč nesrečnima utopljencema, če tudi nista mogla ju rešiti zaslužita občno pohvalo in priznanje.
Iz jnnske doline na Koroškem, 16. febr. (Žalostni stan ljudskih šol med koroškimi Slovenci.) Srce človeka boli, ako vidi, kako malo se slovenski otroci pri sedanjih dragih šolah za življenje koristnega nauče, koliko dragih ur se z nespa metnim podučevanjem za slovensko mladino v šoli potrati. Poglavitni namen ljudskih šol na slovenskem Koroškem je, kolikor mogoče ne razumljivih nemških besed mladini v glavo vcepiti. Le redki so že otroci, ki bi slovenski gladko čitati znali, in vendar vis. knez. škf ordiuarijat strogo zahteva po predpisanih ka tehismih šolsko mladino podučevati. Toda po sedanjem nepedagogičnem šolskem poduku č. g. katehetom celo nemogoče to nalogo po polnoma dovršiti, ako se pomisli, da je mla dina tudi pri najboljšem poduku večkrat raz tresena, zraven se pa iz katehisma učiti od nje zahtevati ne more, ker večidel otrok pra vilno slovenski čitati nežna. Ni čuda, da mla dina tudi v krščanskem nauku napredovati ne more. Le pomisli, častiti bralec, babilonsko zmešnjavo po tukajšnjih ljudskih šolah. Uče nikom je po šolskih nadzornikih strogo uka zano v vseh predmetih čisto slovensko mladi no le nemški podučevati, po nemški učenik mladino svari, po nemški razposajeucu kazen napove, in prej ko ne ga tudi po nemški zmir ja in prekolne; da, še celo v maternem jeziku moliti mladini ni dovoljeno, dokler je še pret in po šoli moliti dopuščeno. Ali niso take šole zares mučilnice za slovenske otroke? Vprašaj pa tudi šolarčka, ki je postavno ljudsko šolo obiskoval, kaj se je v vseh letih koristnega na učil? V svojo žalost boš spoznal, da, razen malo krščanskega nauka, nekaj nemški čitati
je
kar se ve da ne razumi, za največo silo svoje ime nemški podpisati in iz računstva malo ali skoro nič, ker se ga je večidel v tujem jeziku učil. Da bo tudi društvo sv. Mohora po Koroškem svoje ude polagoma zgubilo, ako se okolščine ne spremene, je razumljivo, ker se že zdaj večkrat sliši: „Rad bi bil pri tem društvu, ako bi le slovenski dobro brati znal."*) Iz Opava**) (Troppau na Šlezijskem dne 11. svečana.)
Velespoštovani gospod urednik! čital sem v Vašem cenjenem listu „Slovenec" o profesorji Heinrichu, in spoznal sem, da se ta gospod, ki je po Opavu dobro znan, pri Vas ni čisto nič izpremenil, marveč da je ostal takov, kakoršen je bil. Nebi Vam o njem pisal, kajti dali ste mu, kar mu gre, ali primoral me je k temu dopis iz Ljubljane starej ,,Presse" dne 6 febr. Dopisnik huj-ska enako farizeju — tudi mi Slovani na Šle-zijskem imamo takih judežev dovolj — na Vas gospod urednik, češ da mu Vi delate krivdo, in moža, ki je dosegel odlikovanje, ometujete z blatom. Pri mojej veri, to je per-fidnost onega dopisovatelja, ki se ne sramuje človeka, ki se še na stare dni ni odvadil ble-betavosti, prikrivati najvišim osebam, ki bi ga gotovo ne brala zastonj. Da toraj onega ljubljanskega pisatelja o čem druzem podučim, ter da g. profesorju pokažem, kakov spomin je zapustil za seboj mej nami Slovani Šlezij-skimi, hočem Vam o njem tudi nekaj pisati, ono nado, da konečno omenjenega g. pro-esorja vendar pamet sreča, ter se tiho v kak kot zarine.
Ta mili g. profesor prišel je k nam v Opav iz Ogerske, menim iz Košic. Prva reč, kojo je nam dijakom razpravljal, bila je, da so ga Madjari na rokah nosili — a vendar ga tamo niso marali. Po Madjarih najprvo ni mahal, da, kakošen Tevton je bil — svet čudi se! začel je vendar učiti na gimnaziju Opav-skem madjarski jezik! Zakaj je on to delal, razlagal je sam: čakal je, da bi vzbudil pozornost pri Madjarih, — da bi ga ti potem nastavili na kako primerno mesto. Večkrat je pripovedoval, da so bili njegovi prededje — Madjari. Ali ker se Madjarom še sanjalo ni, dati mu kje kako dostojno mesto , je g. profesor madjarskega jezika — svoja predavanja popustil. Zato pa je jel popevati germanske melodije. Zazdelo se mu je izdavati nemški časopis, a najpopreje brinil se je za to, koliko sto tisoč naročnikov bode imel. Ta list usilje-val je vsakemu dijaku, prinesel je namreč za slehernega en iztis v šolo, dijaki pa denar. Kje je ta ali oni dijak vzel denar, za to se ni brinil. Tako sem tudi jaz uboga sirota moral čitati. Dokler je imel takih prisiljenih naročuikov, je šlo, ali ko si njegovega lista več naročati niso hoteli, jenjal ga je tudi on izdajati, ali vendar tega ni dosegel, česar si je tako želel — odlikovanja! Izpovedal je to lednemu dijaku takoj, ko je izdal prvi zvezek „da boje dobi" — pri tem pa si je učinil na suknji s prstom dvoje potez v podobi križca. Da bi si pri dijakih več naročnikov pridobil, dovolil si je take reči, ki jih njemu ko človeku ne povem, ali ker bode gotovo radoveden, da bo vedel kaj menim, opozorim ga na nek plot za vrtom ne daleč od vode.
Ali sedaj nekaj o Slovanih, kako jih je on čislal. O ubogih Slovakih ogrskih pravil je, kar je kje hudobnega slišal o kacem pi-
*) Prav drago, prosimo 1	Vred.
**) Ta dopis sprejeli smo izvirno v češkem jeziku, pa podajamo ga, ker je važen, svojim prijateljem prestavljenega od besede do besedn. Vredn.
jancu. Tudi o Vaa Slovanih na Kranjskem govoril je že takrat tako zaničljivo, kakor ste o njem opazili, pridal je le še to, da 8te razbojniški narod. Mi dijaci smo si pa pri tem mislili, da so ga nekteri Vaši krajanje natepli. da toraj zaradi tega o Vas take reči razklada. Tudi nam Slovanom šlezijskim ni prizanaša! in akoravno v svojej domovini, morali smo poslušati njegovo zasmehovanje in surove opazke. Nasprotno pa je Tevtone, kjerkoli je bilo mogoče, poviševal in hvalil črez mero in njegova zgodovinska predavanja bila so taka, da nismo vedeli, smo-li v avstrijskej ali pruskej šoli.
Sicer pa ves ta gospod profesor z vsem svojim germanstvom ni nevaren človek, kajti v enem letu nahlastal nam je toliko neumnosti, da je groza. Izmed teh nesmislov, katerih imam v Bvojem dnevniku mnogo nazuačenih steno-grafično, pošiljam Vam samo enega na ogled kako si je predstavljalo to človeče edinost avstrijskih narodov in jezikov: „Es gibt oesterreichische regimenter, in denen die Soldaten in 14 tagen sich eine spräche aneignen, die kein teufel versteht, aber die Soldaten verständigen sich unter einander: so sollen die Völker Oeste-reichs thun."
„Teufel" „schwein" „sau" „d ..." itd. bi lo je v njegovem govoru kaj navadnega. Zares to je gimuazijalni profesor in odgojevatelj mla-deži! Sreča njegova, da ravnatelj o tej suro vosti ni vedel, kajti sicer bi mu bil že pokazal, kaj spada v gimnazij. Če se ni poboljšal, obžalujem srčno Vašo slovensko mladež da je dana v odgojo (?) takovemu človeku, katerega zavoljo njegovih lastnosti niti Nemci mej seboj niso hoteli.
Bratovski pozdrav od Slovana Slezijskega in učenca g. profesorja Ileinricha !
Iz Itima. 15. februarija. = y = (Okrožnica papeževa.) Sv. Oče bodo razpisali za vse verne sv. leto in jim ga na znanili v posebni okrožnici, ki to-le obsega: Sv. Oče se najprvo sklicujejo na navade rim skih papežev, ki so o svoji izvolitvi vernim dajali priliko vdeleževati se duhovnih dobrot sv. cerkve. Pravijo, da so tudi oni sklenili ce lemu svetu podeliti odpustkov v podobi svetega leta, ker živo čutijo potrebo pomoči božje da bodo mogli izvrševati svoj poklic, ka kor tudi, da bi odvrnili maščevanje božje, ki bode gotovo zatrlo hudobijo ljudi v teh za človeško družbo tolikanj žalostnih časih. Namen svetega leta je sprositi ljudstvu milost božjo z molitvijo in pokoro. Dalje določijo po. goje, pod kterimi se ti odpustki zamorejo do biti v Rimu kakor tudi v drugih krajih, kjer prebivajo verni kristjani. Naposled živo pripo ročajo vernikom, da naj se teh odpustkov vde-ležijo.
ne muzealni kustos). Vse je bilo prav dobre volje in v lepi Blogi.
(Od „slovenskega literarnega društva na Dunaji") smo dobili ravnokar spomenico, v kteri vabi vse rodoljube k pristopu in podpori tega društva, ki ima biti slovenskim dijakom na Dunaji le šola za literarno izobraževanje med seboj. Priložena so tudi pravila po vladi že potrjena. Ker je društvo koristno za izobraževanje mladine, ga priporočamo vsestranski podpori.
(O prof. Ileinrichu) smo dobili od enega njegovih bivših učencev iz Opava (Troppau) v Šleziji češko pismo, ki kaže, da je mož tam ravno tako obnašal se, kakor v Ljubljani. Pismo se nahaja v slovenskem prevodu med dopisi v današnjem listu.
(,,Brenceljtl št. 3,) ki je pribrenčal v soboto, ima na zadnji strani 4 prav satirične podobe, ki kažejo, kako bi moralo v Ljubljani biti, če bi bilo mesto slovensko in bi jezik naš imel tisto veljavo, ki mu gre kot deželnemu jeziku. Tudi v drugem je mikaven in razno vrsten.
(Miroslav Hubrnayer) je zdaj v Macedoniji v družbi generala Črnajeva. Ta namreč vodi vso ustajo v Macedoniji, Ilubmajer mu je iz daten pomočnik. Po poročilih iz tega kraja sklepati še vojske na Turškem ni konca, marveč se bo spomladi zopet pričela.
(Srebern denar) bomo dobili in sicer v goldinarjih. Dozdanji petaki in goldinarji se bodo počasi nazaj vzeli, papirnati bodo ban kovci le od desetaka naprej. Že lansko leto se je bilo srebernih goldinarjih za več milijonov skovalo in v Ljubljano jih javne blagaj-nice zdaj dobivajo že kar po sodčih. Bo pa zopet cvenk, samo želeti bi bilo, da bi bil več vreden, kakor je.
Domače novice.
V Ljubljani 18. februarja.
V
(Dr. Fr. Žuželka.) Kar je vsaki katoličan kteri je zvesto prebiral Schuselkovo „Roformo" natihoma si mislil in želel, to se je 13. t. m zgodilo: Dr. Fr. Žuželka, kteri je zadnji čas hudo obolel, kakor je „Slovenec" že povedal je vstopil spet v cerkev katoliško. Priči in Bvedoka tega veselega dejanja sta bila njegov sin pa dvorni sovetnik A. pl. Klinkovstrom.
(Veselica društva katoliških pomočnikov) se je v nedeljo pri „zvezdi" dobro obnesla. Bilo je petje, loterija in razne deklamacije, med njimi ste posebno dopadli „pesem od koroške fare Cokelburg" in „pesem starega Kranjca," ktero je deklamiral g. Dežman (pa
Razne reči.
—	„Slovensko literarno društvo na Dunaji" bo imelo v četrtek due 20. t. m. svoj drugi redni zbor. Dnevni red: 1. O život-nicnh", spisal Fr. Hubad; 2. Pesmi, zložil K. Strekelj, 3. Kritike.
—	O prestarem Zelenogorskem spominku češkem (Libušin soud) je nedavno prof. Šem bera dal na svetlo dokaj obilno knjigo, češ, da je podvržen, da sta ga ponaredila Ha n k a in L i n d a. Ker je o tej stvari tekla prej dolga dolga pravda in je bila sodnij-sko rešena, morala je trditev Šemberova vzbuditi spet novo pozornost med českoslovanskimi učenjaki. Res so se jeli že glasiti zoper njo na pr. v morvaskem „Hlasu" Fr. Vymazal. v Pragi pa je 11. t. m. v bralnem društvu arhivar Brandl imel posebno razpravo o Ljubišini sodbi, ktero hoče skoro tudi priobčiti, in svesti smo si, da ono oporekanje bode Dam cenjeni spominek le še bolje po jasnilo.
—	Čudno solnčno stanje I. 1880. Starodavni narodi so verovali, da imajo zvezde neko skrivno moč do zemlje in njenih prebi valcev. Kaldejci so skrbno opazovali, kako stoje premičnice (planeti) proti solncu, in po različnem stanju premičnic so napovedovali dobro ali slabo letino, srečne ali nesrečne dnove. Tudi Judje niso bili brez graje, zato jih prerok Jeremija (44. 17) svari, ker so kra Ijici na nebu t. j. luni darovali. — Ko se je krščanska vera razširila, se je to vedeževanje zelo spremenilo. Vendar pa so se v vseh časih pečali največi modrijani z zvezdarijo. V 18. stoletji so večidel tajili , da bi zvezde, razun svetlobe in gorkote, kaki vpliv do zem
lje imele. Čudno pa je, da ravno v 19. stoletju 80 nekteri učenjaki predrzno na dan stopili, ki hočejo zvezdam stare pravice nazaj dati. — V zadnji številki „Scientific Américain" podaja angleški prof. Jevons statistiko solnčnih peg (Sonnenflecken). Zuauo je, da se ua solncu vidijo večkrat temne pike in pege, časih tolike , da jih vidimo s prostimi očmi. Kaj so prav za prav te prikazni, ki se sicer malokdaj nahajajo daleč od solnčega polutnika in kterih moremo nektere po dva in večkratnem zavrtenji solnca okrog svoje osi še videti na tistem mestu gledé solučnega površja, to še ni dognano. Nekteri mislijo, da so to oblaki Prof. Jevons dokuže, da se teh peg največ pr,kaže vsako deseto leto. On našteva dolgo vrsto let in skazuje, da takrat so bile zmiraj slabe letine. To on tako-le razlaga: „Kadar se premičnice, posebno vélike, zelo solncu približajo, solnčno svetlobo deloma mi-se vlečejo in spreminjajo. To pa je vzrok nenavadnega vremena na noši zemlji, tako da je v enem delu sveta suša in vročina, drugod pa moča in mraz." Če je ta misel prava, se lahko razlaga velika vročina v Ameriki 1. 1878, ko je bilo solnce zelo pegasto, — in lakota v Indiji in Kini. Pa še ni konca. Ni dolgo, kar dr. Kuapp razglasi prav mikavno pa neprijetno reč. Dr. Knapp je študiral zgodovino kužnih bolezni, ki so razgrajale po Aziji in Evropi. In pre-računil je, da vselej je nastala kuga, kadar je kaka prem čnica solncu bolj blizo prišla, kakor navadno. Leta 1880 pa bodo štiri premičnice tako blizo solnca prišle, da že 4000 let ni bilo kaj takeg», kakor so zve-zdoznanci natanjko preračunih. Da boš bralec, to nekoliko razumil, pomisli, v kterem času se te štiri premičnice presučejo okoli solnca, namreč: Jupiter v 12, Saturn v 30, Uran v 84, in Neptun v 164 letih. Če pa že ena sama premičnica, kakor pravijo, tako zelo moti naše ozračje, kaj bo še le, ko bodo ob enem štiri premičnice, kolikor mogoče blizo solnca stopile ! Kako velik strah nam planeti obetajo 1. 1880! Toda nikar se preveč ne bojimo, ker vemo , da se taki preroki včasih zmotijo, in da brez božje previdnosti las iz glave ne pade.
Jak. B a č n i k.
Eksekutivne dražbe
19. februarija: 3. Kovač iz Grahova, 3. Illa-dnik in Osvald iz Cirkovske vasi, 3. Logar iz Že-rovniee, vsi v Logatcu. 3. Strumkelj iz Tomišlja, 3. Bergler iz Ropč, 3. Zadnikar iz Dobrave, 3. Padar iz Leinišča, 3. Kikelj iz Zapotoka, 2. Solne iz Medna, vsi v Lljubljani. 3. Pevc in Matka iz Močvirja, 1. Lokajnar iz Leskovca, 2. Pongrac iz Krškega, 3. Lakner iz Arta, vsi v Krškem. 3. Dajuk iz Radvice. v Metliki, 3. Dulc iz Stranj v Mokronogu. Terkal in Premrou iz Stranj, 3. Hreš-čak iz Krušnja, Debevc iz Slavine, vsi v Senožečah.
Loterijske številke 15. februarja. Na Dunaju: SO, 33, 44, 41, 52,. V Gradcu: 57, 82, 3!), 3G, 32.
TelrKrnllčne dinurn»" cene 17. februarja. Papirna rent« 63.40 — Sreherna rant» 63.35 — Zlata renta 73 15 — 18601etno državno posojilo 114.20
Banki«« akoije 793 — Kroditne akcije 221.--London
116.75 — Srebro —.— — Ces. kr. cekini 5.57.-20-frankov 9.33.
Podobe svetnikov,
velike in majhne, prav lepe in poceni ima na prodaj
0. Klerrova vdova
pred škofijo.
100 obiskalnih
_ Tam se tudi dobi listkov (visitkart) za 50 kr.
dajatelj in odgovorni vredik Filip aderlap.
J. iov nasleniki v Ljuni.