Lj ubij ani sredo 1882. Obseg: Desetero pravil umnega poljedelstva. Ne pozabimo senožet! Pohvaljena piča za mlade prešiče Vrednost semen. 56. skupščina odbora „Matice slovenske'4 v Ljubljani 5. julij Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) Slovstvo. Resnica iz ust časnika „Neue freie Presse* t Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Desetero pnivil umnega poljedelstva. Vsak pošten in pameten človek dela po svojem stanu ne zato, ker ga Bog za delo odločil j nego tudi zato, da bi od svojega dela in truda kolikor m veliko materijalnega dobička imel, ter si s tem svoj lastni in ih mu v skrb izročenih časni obstanek gotovil in ukrepil odvisno je pa v prvi vrsti go tovo od tega, kako on svoja dela to je: dobro, temeljito, premišljeno in površno tje v en dan brez vsega cilja o nepravem času. Kakor se dobro in posledici človeku samo ob sebi tudi dobro plačuj se slabo in površno ter o nepravem času izvršeno delo pravila izvršuj redno, ali pa le in morebiti celó pošteno delo v tako samo kaznuje s tem, da Človek od njega ne nika koršnega dobička pital (denar), svoje zdravje, poleg zlatega Časa zapravlj nima, temveč ž njim svoj tudi gotovi ka-dušne in telesne moči in pa Ravno slabo delo polnovanje stanovskih dolžnosti je uže marši katerega v pogubno brezdno nesreč, pomanjkanja, brez površno potrebnega trpljenja > gladú y stradanj večkrat tudi popolnega bup za lej pah Enacih izgledov fakt imamo skoraj povsod in v vseh stanovih več nego preveč Gotovo pretužno, a istinito to Ni pa moj namen danes tega po raznih stanovih stikati in preiskavati ; pred očmi hočem imeti edino glavni faktor človeške družbe, kmetski stan, ter se ozirati na eno v njegovo poljedelst področje spadajočih strok, na Res j ; da je po mili domovi naši uže, hvala Bogu 7 lep število naprednih zavednih kmetovalcev 7 to število sedanjim časovnim razmeram še nikakor ne zadostuje, in če bi samo pri tem ostalo, zadostovalo bi čedalj manj y to pa zato 7 ker so vsakdanske družinske razmere vedno kritičnej elementarnih nesreč in uim) dobro sponašati more ter jim trud obilno plačuje, če se dela na polji po pra če svoje njive le plitvo preorješ, malo s slabim ali pa gnojenje še celó popolnoma vilih umnega in modrega kmetijstva vselej o pravem čaau temeljito, dobro in natančno opravljajo. Kaj ti po maga, gnojem pognoj opuščaš, seme poljskih pridelkov nanje poseješ in potem le površno s slabo brano převlečeš^ potem pa vse skupaj božji volji in narav verjemi mi, mili prijatelj, ležno tlako: čas, trud pa prav nikakoršnega dobička in gmotnega dohodka Česar se brez težave prepričaš, če ter zamudo časa, posej malo računiti seme, delavce in pa davke t ]7 pridelkom prienačiš in primerjaš. Prepričal se bodeš v svoj nemalo začudenj da si dostikrat na slabšem ob neob- mlačvi, kot bi bil, če bi bil spomladi svoje polje delano stati pustil ter se mesto tega kakega druzega dela dobro in koristno poprijel Prvi pogoj za dobro in jonalno obdelovanje zemlje (polja, njiv in vrtov) je pa gotovo dobro ? prak tično in pravilno kmetijsko tovalcem mogoče svoje nj > s katerim je kme kopati ter mlj ve globoko preorati na vse strani pošteno zrahljati n pre-Kakor z mijeno šivanko, tumpastimi škarjami, preležanim trohljivim koncem ter s preljuknjenim naprstkom kro jaču oblačil krojiti goČe je tudi kmetovalcu s slabim , primitivnim. in šivati moč ni, ravno tako nemo- starim djem zemljo pravilno na polji obdelovati in jo za setev in nasad pošteno pripravljati. in starokopitnim kmetijskim na polji z velikim trudom in Sè slabim, primitivnim rodjem more se emlj težavo ter tudi z veliko zamudo časa površno obde lovati, kar ima gotovo v posledici za dotičnika najsla bej nasledke Zavoljo tega bilo bi pred vsem po trebno in koristno , da bi se v vsakem kraji, v vsaki vasi ali vsaj v vsaki občini kak bolj zaveden, napreden in premožnejši posestnik z dobrim, novošegnim in praktičnim kmetijskim orodjem preskrbel, s katerim bi mogel svoje njive in svoja polja dobro in temeljito obdelovati. Tak napredni in zavedeni posestnik bil bi potem svojim manj zavednim in nevernim sosedom sopo-sestnikom živ izgled pravega kmetovalca, katerega bi počasi, govo, ko bili nkrat dejansko prepričani, da nje-z manjšim trudom bolje obdelano polje veliko ......."v svojo lepših in boljših pridelkov rodi in lastno korist posnemati začeli. donaša, tudi Drugi pogoj, da se trud in delo kmetovalcu dobro Poljedelstvo se kmetovalcem le tedaj (brez posebnih splačuj 7 J0 seme za setev in nasad. Če je zemlj se tako dobro obdelana in skrbno pripravljena, a se s slabim semenom obsej nasadi, ne bode nikoli, ni- pravega povračila tvojemu znoju in trp lahko, z gloto namešano kdar in ljenju donašala. Slabo, plitvo, lau^u, ~ ---- sprideno seme nikoli dobrega sadu dajati ne more 7 Res 7 dandanes to prelepo ime nositi je . da se taki kmetovalci aslužij sèm ter tjè nahajajo, kateri prepustiš? Pri takem delu, ravne podobe pravega imaš in opravljaš misliio, da ie za setev vse dobro, kar le nekoliko na- J ' ' ' ' v ' tudi y semena nosi in ima, če je pot tvoj je v, nehva- brez vsega škroba in skoraj le popolnoma prazni me ker imaš šički. Koliko pa s tem taki reveži sami sebi škodu od takega dela prav malo slabega 7 JUj luino "~~ £--- — najpogosteje jejo, se jim skoraj v dopovedati ne more Le toliko tukaj omenim, da, če je še tako do bro obdelana, pripravlj glotnim in apridenim semenom obsej zagnojena zemlja s slabim kraji spraviš, da se ti ne spridi in še preje pod zeló y nasajena, je delo, denar za obdelovanje in davke ter za- ne pride, nego za svoje potreb rabi ves trud muda časa vse skupaj za dotičnega" kmetovalca velika 10 Vedi vsaki žetvi gledé gnojilnega dobro premisli, da je tvoj potrebuj toliko njiva po slab- hvaležna zavržena muka y sem y za kolikor ti jo je na dom dovoženi pridelek Ako hočemo y da nam bode poljedelstvo trud in i ter davke hvaležno povračevalo, dobrim gnojem po moči tudi ved dejanske skušnje oprtih stroške za obdelovan ravnajmo se po sledečih, na potrjenih pravilih, katera tukaj domačim kmetovalcem po nemškem lističu „Oekonomu podajam : . Ako si hočeš dobro in molzel. Glej in prizadevaj si toraj svojemu polju po pridelkih odvzeta i prav skrbno, da ga tako v svoj in povžita gnojila z prot nadomestuj primerno priredj dobrem nikd rodovitnem stanu ohran nikoli žal ne bode * ^^ ^ J-/ i. vy u liWUV LÀJk UOt U. J go y jih otrok lastno korist vedno v za kar ti gotovo plodonosno žetev zagotoviti. sej na svoje njive le seme onih sadežev, katerim Ta desetera dila imenuje „Oekonom" deset povedi pravega in naprednega kmetovanj Rav podnebje tvojega kraja, lastnosti zemlje, v katero seješ in sadiš, ter njena lega itd. dobro ugaja in se jim prilega. Le na ta način ti bode tvoja sicer dobro obde- najmo se toraj prav skrb bodemo, da smo pravo zadeli po jih y in prepričali se M. Rant y národní učitelj. lana njiva tudi bogatega in obilnega pridelk Za setev le zdravo, pé saditev jemlj dajala preskrbljuj vselej kaljivo in čisto seme, katero moras ^^..i^tvs, ivaijivu vjiotu oeiue, ivalcl pa večkrat premeniti, da ti bode krepko rastlo vela > čisto ostalo , a v posledici ti pa dobro Ne pozabimo senožet! bogato plen jalo ter se raznih žitnih (rastlinskih) bolezni obva rovalo 3. Glej pri obdelovanji svojega polj tudi prav da (ď. 7T.) Vedno in vedno se čujejo tožbe, da kmetijstvo hira kmetovanje nič ne nese; in res se ne dá tajit y sej in sadi več let skrbno na kolobarjenje, to je poredoma enoistega sadeža na enoïsto njivo, temveč ste obe tožbi y da ozki zvezi y ker kolobari svoj njive poredno y z žitom, okopavinami preveč opravičeni, ste ne more se ugovarjati, pa tudi v prav ! nam kmetije (prikuho) in drugimi rastlinami (za krmo in ekonomijo) da se gnojilo v zemlji enakomerno vkoristuje in se tvoj y deloma tudi zato nic ne nesó, ker hirajo in da smo mnogokrat mi sami krivi hiranja kmetij ; prav pogostoma pa s kmetovanjem posebno zato ne moremo nikamer njiva enostransko ne izmolze opustoši ker nam naše senožeti m Na njivo s svežim (frišnim) gnojem pognojeno misel takrat pri dej > na y ne sej in ne sadi nobenega semena preraste; sveži gnoj mora se v y da ti y da mlj plevel ne kedar jih je treba kositi, ves drugi čas i. Od tod pa jih prepuščamo ticam nebá in Božj volj poprej dobro ke pa ravno izvira žalostni stan naših travnikov, od tod more potem rastlinam zadostno mično razkroj gnojilnih tvarin dajati. Skrbi toraj pred vsem svoje njive z dobro vležanim prekuhanim, dognanim mastnim gnojem gnojiš to, da premali napredek v naših razmerah edit * • živinoreji, in . pridelek, ki živina je v današnjih se kmetu primeroma dobro plača; živina pa je tudi, katera nam posebno še ! daj gnoj kmet Orj prekopavaj svoje njive kolikor moreš precenlj p e š ne g kmet gnoj zmiraj globoko in dobro; tako bode zemlja"na njih vsestransko dobro zrahlj toplota, y katero more svitioba posledi mraz zrak, vlag y y blagodejno kemično vplivati, vsled česar ti za krepko rast in obilni sadež pripravna postane. Da ne bodes za svoj trud in delo oškodovan n drugo zemljo in povsod podi Po pravici tedaj zopet in zopet kličejo „Novice' našim gospodarjem: ne pozabimo senožeti! Senožeti katerih gospodar ne pozabi, katerim pridno in stano vitno odstraňuj m aga, f y vse in kar preke rodovitnosti, katerim po-take senožeti povračajo mu obilno njegovo skrb na nje potrosi m slabo plačan, moraš vsakovrstno žitno elej o pravem času na dobro obdelano seme saditi in sejati, ne prezgodaj , a tuai prepozno ne ; za pre zgodnjo more ti škodovati pomladanski mraz, a za pre boljše živinske krme rediti več in lep y daj mu mnogo vec, mnogo ? po tem gospodari mogoče živine kar mu prinaša več denarj in več gnoja, in tako pomagamo hirajočemu kmetovanju najprej na boljši stan , in ako smo stanovitno delavni pozno jesenska slana. nam bo Vsakovrstno poljsko seme sej in sadi njegovim mogoče naravnim zahtevam lastnostim primerno globok da se ti bode krepko vkoreninilo in dobro rastlo, ter da mu suša in moča ne bode tako hitro na kvar. Skrbi . tudi pozneje za razvijajoče se rastlinice na vse strani vFta m Potujemo in previdni, kmalu napoči dan Hvala Bogu, dandanes pa uže tudi kmet shaj Zakaj pa je treba posebno in pogosto opominjati Ne pozabiti senožeti ? Stvar je naravna. Ako drevja ne sadimo nimamo adj s tem, da jih ple pa o pravem času okopuj zeti, na senožeti osiplješ, na kar se ti bodo lepo in normalno razvijale pozneje te pa z obilnim pridelkom za tvoj trud (postrežbo) dobro odškodovale. Izvršuj žetev žita in pa pospravo drugih poljskih sadežev vselej o pravem času , da ne bodeš imel pri njih ne na dobroti in tudi ne na kolikosti (kvaliteti ako njive ne obdelavamo, pa še vendar nekaj trava kvantiteti) škode preveč dozoreti se pa tud Premalo zrelo ni dobro spravljati nimamo kaj zraste, akoravno pri kmetijah, katere"so več let v kah, opazujemo slabo obdelane nji*^, u^^u^a uže pred tretjo eksekutivno prodajo tu in tam, sproti pa so nam senožeti pravo zrcalo dobrega slabega gospodarja. Ako na senožeti vidimo krti se jej ne streže. Zato pa uže tudi zanikrnih, tujih neobdelane pa ro- na- pa y slabo, nepol ne sme pustiti; prvo daj y lahko in premalo škrobnato, drugo pa in mravljišča raz- ako vidimo senožet gladko brez vseh neravnosti. ako vidimo grmovje strebljeno. v grabljene, ali prav rečeno: preveč otrobnato zrnje, katero se rado vsiplj mnogo brez koristi poizgubi. se ga ------t «»V f 1U4IUU ^liliU v jo o ti i mokrih senožetih odtoke za preobilno mokroto 9 drugod . Pazi in kar si nažel in glej tudi prav skrbno na to, da vse, tudi rasti obil zopet lepo napeljano vodo, ako vidimo na kraji senožeti kup gnoja, smeti cestnega blata, tam vidimo redno namlatil, dobro posušeno na varnem brez goste, visoke in dobre trav skrbi lahko sodimo, ta senožet ima dobreg in prav go spodarja, njegova živina, njegovo polje gotovo je tudi po tem. thaler, vsi soglasno. V gospodarski odsek se izvolij Enako pa najprej izdaja senožet slabega gospodarja, kluk gg. Grasselli, Vilh ) f™ t ""Jf^J .«««j^ «wuWHv. w.wwv6Hí ^W9j/v«mji»i ttiuaai , TomsiČ pa dr. Z U p čt lie U. v Ulijl Ako pa vidimo, da so senožeti le zeló redke v tako odsek se dosedanjim odbornikom privzamejo še gg srečni legi, da se na-nje odceja vsa gnojna mast celih vec, Pleteršnik, Senekovič in Wiesthal< Robič, dr. Jarc, dr knj vasi > katere tedaj po sreôni svoji legi gospodarju ne Gosp prvosednik predlaga, naj se izvoli še odsek prizadevajo mnogo veče skrbi, kot košnjo, ako vidimo, za pretresanje in poročanje sklepov občnega zbora gledé kako malo je takih prvih senožeti, odgovoriti si mo- premembe pravil ; izvolijo se: Svetec, Šuklj ii A vv-v 1-9 I « f-p rv ^ rJ mm ^ Uv M m Iv ^ ^ mm ^ Lv ^ ^ ^ . i. . ____—. i . . 1 _ ■ ^ 1 à V • V ) ramo, kolikor moč, na drobno: kako treba snažiti senožeti, kako jim streči, da nam bodo dajale mnogo in dobre krme? protnik, Pleteršnik, KI Gosp. tajnik potem naznanja, da je g. Janko Pajk poslal Matici m í Gospodarske izkušnje. Pohvaljena pi£a za mlade presiSe. Vzame se za eno pest navadnega kvasu ter se dene spisa: a) France Prešern v ljubezni Prešern kot filozof. Jožef Pajek je obljubil poslati popis: Šege in običaji štajerskih Slovencev, Več prosilcem se podari nekoliko knjig in sklene, da se novim ustanovnikom podaré vse dozdaj posodo z gorko vodo, da se razpusti. Temu se dodá tri pesti črne moke in dvanajst kuhanih, drobno zmeč vse se dobro zmeša ter pusti pol kanih krompirjev, to dneva na miru, da se skisa po dve pesti navadni mešanice pride se izišle knjige, kar jih Matica še ima. Gospodarskemu "odseku se naroči, da naj pretresa in sklene, kaj naj se zgodi z at-lantovimi plošami, ki jih hrani na Dunaji Kocke in od katerih zahteva na leto 20 gold, nagrade za hranitev, lovčevih zapiskih Remicevih se Bklene, naj jih knjižno tako ome- se prihrani, da se ž DJ jski piči, ena pest zmesi pa ževni odsek še enkrat vzame v pretres njenemu odseku gosp. predsednik izroči tvarino za leto ponovi popisan kvas. Po taki pis 5 ga on ne bode mogel vredovati piči zeló hitro rastó prešički ter so kmalu na jesen lepo Macunovo dežele štajarske j y ki pa godovino je pregledal profesor špitaní. (;,Kmet za Tirolsko.") Leveč, in Križanovo fizikaličoo godbeno zvokoslovj ga je pregledal prof. Senekovič Vrednost semen. Zavod Prof. Marn naznanja, daje gosp. Križan dušeslovje, jegovih opazkah ----- ------------«mjv, ; ki ga je pregledal gosp. Svetina po vinih semenih, kateri kažej preiskavanje semen c. k. kmetijske družbe predelal in Matici zopet nazaj poslal. Gledé izdavan j knj na Dunaji razglaša nekaj izidov svojih preiskav pri tra- knjig se sprejme predlog prof. Šukljeta da ki po naj dr ažj a, je na priliko pokazal prodaja ostalim > da so tista semena ""J*^ pv/lliug JJ1 U 1« kJUXVJJCt« , Ud naj lij l- ževni odsek osnuje nekak načrt, po katerem naj se iz- V • # t da je med semenom, katero prodajajo. Preiskava se po 90 gold. 100 kil, skoraj polovica smeti, med davaj poroča knjige in naj v prihodnji odboroví seji o tem semenom pa samo 5% % kalivega, tako da čisto in dobro seme pri taki kupčiji s t kil Preiskava semena pa, katero se prodaj 20 ^ gola. 100 kil, je pokazala smeti ter 37 Gosp. Robič potem nasvetuje, naj se „Narodni ti- ------- skarni" uradno naznani, da se sprejme njena ponudba 30 gld. gledé tiskanja knjig in naj se dotična pogodba hrani v } da po 142 Matici. Se odobri, ob enem pa se pritrdi predlogu o kalivega semena, in da med njim samo 5% predsednika, da naj za prihodnja leta Matica sama na- drago plačano, čisto in dobro seme stane 1 kilo sam tako na videz roča papir, kakoršnega bi ravno želela Knj gold, seme najcenej kup Račun ta kaže prav najdražje v živo, da vsaj odsek se precej konstituira in za svojega načelnika iz kdor ga plača t. m ob Znanstvene stvari. voli gosp. prof. Marna, ki odsek sklice k seji v soboto uri popoludne. Tudi se ponovi sklep, da se imajo vsi zapisniki, kar jih uradno še ni objavljenih v „Novicah", objaviti. Gospodu Pleteršniku se dovoli, da se bo zapuščina e ima Matica, izročila odboru za vredo- Cafa kar 56. skupščina odbora „Matice slovenske vanje Wolfovega slovarja. Konečno se naroči tajniku tt v Ljubljani 5. julija. Vdeležilo se je 17 ljubljanskih odbornikov, izmed vnanjih pa gosp. Svetec. Pri branji zapisnikov se po predlogu gosp. Kluna sklene, da se izvolita dva potr- da naj od družbe sv. Mohorja zahteva podobe, jej je bila Matica posodila. Tudi se sklene gosp Kvičali poslati dostojno Matično diplomo. y ki jih prof. Konec seje ob j/48. uri. jevalca pÍ8nikov Gosp. tajnik da je odbornik gosp. Grabrij izid zadnjih volitev Postava umrl pové 9 } ude Gosp. prvosednik pozdravi na to na novo izvoljene predlaga, naj se izstopivšema odbornikoma Kri- Tudi šperju in Močniku izreče zahvala. (Se sprejme.) naznani y da Bleiwei ? hvalil Matici za čast člana gosp. Franke izdelal podob in da se je prof. Kvič s katero se zabraňuje uničevanje zar ubij enih posestev. Ta v državnem zboru 25. aprila sprejeta postava se glasi tako: . 1. Kdor z namenom, da bi o preteči mu posilni 9 njkega pismeno za- prodaji poplačanje upnika ovrl, premakljive ali ne-da je bil izvoljen za častnega premakljive stvari poškoduje, uniči ali drugače ob vred- nost dene r_ # uvol vAcii^, premoženje na stran spravi, stori s tem — Za prvosednika se potem soglasno po predlogu če ni huje prepovedanega dejanja in upniku storjena prof. Levca izvoli gosp. Peter Gras seli Za namestnika se izvoli M «v^w».*,,**«, za druzega g. u eve u Kaznuje z zaporom oq enega meseca ao enega leia, pri m za blagajnika g. Vilh ar, za pregledovalca računov obteževalnih okoliščinah z ostrim zaporom šestih me- prvega škoda znaša več ko 50 gold. L pregrešek in naj se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta, pri g. Robič y za rifikatorja gg. Senekovič in t za ključarja pa gg. Pra protni k in Fr. W secev do dveh let. O manjši škodi je dejanje prestopek in se kaznuje z zaporom do šest mesecev. §• 2. Dolžnik ) ki pri njem po kaki go3poski ali njeno mesto velikanski kamniti kip tega nadangeli po njeDem ukazu zarubljene stvari uradnemu ravnanju umakne, stori pregresek in Pap Benedikt XIV. nadomestil ga z novim iz po do mesecev. se ima kaznovati z zaporom zlačenega brona, in postaviti ga dal na vrhunec orjaške Te določbe veljajo o dejanjih dila pred veljavnostjo te postave > ki v toliko zgradbe stoji se vedno do današnjega Angelj y so se zgo- ski grad služi Kimu uže od 10. stoletja kot trdnj šopirijo se v njem vojaki „združene Italij če bi po Od 1870 dosedanjih postavah bila podvržena ostrejšemu posto- Kaki so ti možiceljni, danes praviti ne vtrpim panju Izvrševati to postavo ima minister pravosodja. pa, da pridejo pozneje enkrat na vrsto upam Ako ste nas pa zeló zanimali ravnokar, in sicer Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Levienik. površno opisani dve zgradb naprej proti cilju m ših J ) v vendar šiloma vleklo . Peter. Podali smo se cez geljski most; ravno nam nasproti vihrala je iz angeljskega gradu močno unkraj mosta zavili smo se naravnost na ka talijanska zastava 7 čili mali trg in precéj dolg ulice in levo, prekora- Peterski (Dalje.) trg Angeljski most" „au5wjoai mua t , — „Angeljski grad", kaj je to, vatikan, o v. vue m, utegnil bi marsikdo jfzlasti izmed bolj priprostih bralcev zastonj trudilo, popisati soljnega sveta uvt^u uiivg^ tu - kJii. i. cici orv konec njega na zmernem holmu pa središče ve y St Peterska bazilika: k desni roki jeca Očeta, stalo je pred nami Pero )) Novic" vprašati. Cujte! tem dušna čutila, ki navdajajo pa se pri • v • yy rej si y ogledu srca romarj Št. Peterski trg loči se prav za prav v dva od in toraj tudi najznamenitejši zmed šesterih (prav delka. Sprednji, široko-štirioglati, ima podobo navad Angeljski most" je največi, najlepši, najata- za prav sedmerih) mostov, ki peljejo čez reko Tibero, nih trgov; zadnji, okrogli, polagoma navkreber napet katera je pri Rimu uže tako velika, da po njej^ vozijo pa je po obeh stranéh obdan z mogočnimi galerijami z malimi barkami. Stoji on uže nad 1700 let. Cvetere skoz katere po obeh stranéh pelj orjaške kamnite stopnje podpirajo njegovih pet obokov. trojni pokriti pot proti baziliki Pozidati ga je dal rimljanski cesar Aelius Hadria- , toraj se je dolgo časa imenoval njemu na čast y y med •jaškimi stebri teh galerijah so na nus aeliški most. Kdaj je spremenil most", ni natančno znano; skor gotovo ime v ,,angeljski praznik presv. Rešojega Telesa v onih časih, ko so se za Rim imenovali srečni, to je, takrat, ko je bil on še takrat, ko se nekratjena lastnina sv. apostoljskega prestola, imeli sv. Je Oče, obdani od , vsega bliša, ki ga obredi sv. krščanske postavilo na visoke skalnate postamente ob obeh stranéh cerkve in ob enem papeževa svetna čast razviti mo-V semetrični oddaljenosti eden od druzega dvanajstero rejo, procesijo z Najsvetejšim. Koliko tujcev ie edino velikih marmeljnastih kipov. Prva dva predstavljata podobi prvakov apostoljskih, sv. Petra in Pavla ; drugi Rim ta procesija privabila k temu prazniku vsako leto v razno orodje Kristu- deseteri so angelji, držeči v rokah sovega trpljenja. Ostala ograja mostu je železna. koliko bi vedel on Povem naj memogredé se tudi to Ko po- daj na sprednji (notranji) strešni obrobek teh galerij postavljenih 162 kamnitih kipov raznih svetnikov, ki na velikost odme- bi ta most mogel govoriti vedati! Na milijone pobožnih romarjev iz vseh delov rijo vsacega odraščeneg svetá šlo je uže čez njega; koliko pa druzega ljudstva, množine velikanskih predmetov tako zavzet y možaka; toda človek je tu od in Rimu prijaznega, pa tudi do smrti sovražnega t Tudi brez žalostnih prizorov lostnih pa je bil gotovo dial bilo ni; eden sam iz sebe, da te svetnike komaj zapazi oni, ko je lanskega izmed najbolj ža- sredi okroglega trga stoji ponosno kamenit obelisk. Visok leta kmalu okoli 25 metro po našem odhodu (v noči 13. julija) pretila rimska pla- (granita) šarija mrtvemu truplu rajnega papeža Pij a IX. y ko so ljan j Star j y in izsekan iz enega samega kósa ta steber uže nad 1800 let bil čez Pripe orje iz daljnega Egipta, ter je služil ga prepeljali iz Sfc. Peterske v St. Lorenško baziliko, ko kinč v jahališci (Rennbahn) okrutneg ter klicala ravno na tem mostu, naj ga čez-nj vržejo v rona. Tibero ! Pap cesarja Ne kot postavni vlastniki Rima so marsika In „angeljski grad? drianus, ki je dal pozidati most kemu paganskemu ostanku pritisnili pečat krščanstva, Ravno taisti Aelius Ha- in tako so tudi papež Sikst V. pred kakimi 300 leti dal nasproti unkraj Tibere postaviti sebi in svoji rodbini njemu ravno dali prepeljati ta obelisk na osredek Št. Peterskega trga likansko grobišče (mausoleum) Iz veljá kot najlepši * M T VJ4 4 V^MIUA »V IV1JW »vv J-IC4J V^clc^d OV^L CbJ y AU Li Ck UJ^gUV YIU jaške, 90 metrov postaviti ukazali sv. križ. Okrog obeliska so v beli sveta) in na njegov vrh široke dolge, ter 31 metrov visoke štiriogelne pod- tlak iz neke črnikaste trdne tvarine enako zvezdnim gradba, ne- lage vzdiguje se kvišku orjaška, okrogl kdaj neki z marmeljem in kipi prezalo okinčana in oza-lišana, vredna naslova : cesarsko grobišče. Kinč in olepšave so odnesle pozneje roke, ki niso vedle delati razločka med besedama: „tvoje žarkom vdelane začrnele črte. In kaj so solnčne ure; visoki obelisk kazalec pa s svojo senco dalj Vštric obeliska v primerni dalj Proge e njeni mečeta << kot prekrasni kinč vsega trga dva umetna vrelca in y> v moje". Ime ,,angeljski več metrov visoko debel curek bistre studenčnine grad" dobila pa je ta zgradba uže 1. 590. Razsajala je tera se v zraku ovijata nazaj y ka tisto leto v Rimu strašanska kuga. Kakor pripoveduj povestnica, je papež Gregor Véliki, da bi od Boga spro- de ter z mogočnim šumi j jem VUVU1VUIJ JU V-^l v uc* VJg UU JLiUgCI OjJlU" UUUiVji y i£j U J IJ odvrnenje silovite šibe, vodil v lastni osebi bosonóg in okrog hladi spokorno procesijo skoz mesto. Ko so šli čez aeliški most, vgled lapu enako razlivata vodo v orjaški kamniti me- iz njih pa v spodnji še večji, razširjaje okrog prijetno hladni zrak. In čelo (fasada) St. Peterske bazilike, 117 metrov široko in 50 vlag angelj došlo papež vrh grobišča na svitlih oblakih nad- metrov visoko, s peterimi vhodi, nakitjeno čez in čez Mihaela, ki je v zastavo, da j mestu rešenje z olepšavami zidarske umetnij y preteči meč vtaknil v nožnico. Od takrat nosi z velikanskimi kamnitnim y ime, ki ga ima še dandanes. Osemnajst let po tej dogodbi dal je postaviti papež vseh apostolo kip površji pa iutuuiuii jckijji Izveličarj«, uianj^ iu kako veličastno je vse to ! Zlasti pa Marij in se še oko roma j evo ozira na ono pomolj katereg (bal papež Bonifacij IV. vrhu angeljskega grada kapelico v čast sv. kon) nad srednjim portalom, Mihaelu arhangelju; ko so pa pozneje zarad poprav to prec po izvoljenji, in tudi še o raznih"drugih prilikah kapelico podrli, ukazal je papež Pavel III. postaviti na in slovesnostih na Št. Peterskem trgu zbranim množi- catn podělovali sv. apostoljski blagoslov. Vsega tega pri političnem lovljenji nevednih". zdaj ni ; in temu se kar nič ni Čuditi. Ako še mrtvemu Samo po sebi se razume da tako ni pisala ,,Neue freie Presse" na Du Piju IX. preslavnega spomina rimska sodrga ni privo- naji, ampak „Neue freie Presse" v Chicagi. ščila počitka v hladni zemlji, ampak zahtevala, naj se vrže čez most v derečo Tibero, kaj bi prizadjala ona še živemu papežu, ko bi se jej javno pokazal! si še misliti nisem upal. Tega Mnogovrstne novice. * Oranje s hlaponom in z živino bo po sklepu kluba hitelo neštevilne množice ljudstva in romarjev po zmerno poljedelcev in gozdarjev na Dunaji dne 11. septembra napetem griču in po širocih kamnitih stopnicah gor proti t. 1. v Lundenburgu, postaji železnice „Kaiser Ferdinands peterim vhodim velikanske bazilike. Srednji portal bil Nordbahn". Oratarji z živino skušali se bodo med seboj Ker se je ravno bližal čas slovesnih večernic, je je prelepo opleten in ozališan s cvetličnimi venci, kar in najurneji dobé darila. Pa tudi oranje s hlaponom nam je bilo dokaz, da se vendar tudi v Rimu ne manjka ima biti velikansko in tem bolj raično, ker se bo oralo blagih src in gibčnih rok, ki v dej anji skazujejo vda tudi ponoči deloma pri električni, deloma pri drugi v se nost Cerkvi in Izvoljenim njenim. Prestopivsi okinčani razsvitljavi. Poskušal se bo pri tej priliki prvi v Av-shod nahajali smo se v prostrani lópi, ki je z baziliko striji in to v tovarni nadvojvoda Albrehta v Ustrov-u enake širjave. Uže tu vgleda obiskovalec mnogo pre- izdelani hlapon s strojem za oranje Vredno bilo zalih olepšav; omenjena naj bota vendar le dva kipa na skrajnih koncih lope: pri desni roki kip Konstantina, prvega krščanskega cesarja; pri levi roki pa kip Karola Vélikega. Ona namreč slovita kot posebno odlična, zraven pa tudi nekdanja mogočna branitelja in , to je, menda da bi si to oranje ogledal tudi kdo izmed Slovencev. } Obravnave deželnih zborov. dobrotnika sv. Cerkve; zato ju je pa tudi ona prvomestnik njen proslavil s tem, da sta jima do konca sveta postavljena spominka na najznamenitejšem prostoru vsega katoliškega sveta. Iz lope pelje zopet petero vhodov v notranje svetišče, v prvo in največo cerkev vse zemlje. Prestopivši prag srednjega portala vgledali smo pred nami vzdiga-joče se pravo čudo sveta. Morda pričakujejo zdaj čada jim bom natančno popisal to deželnem zboru goriškem je prišel v obravnavo dr. Tonkli jev predlog o premembi volilnega reda za deželni zbor, po katerem bi imel volilno pravico vsak, kdor plačuje vsaj 5 gold, pravega davka , in bi volil vsak v litvah za državni zbor. memo po „Soči" to le : svojem kraji, kakor pri vo-tej j ako važni zadevi posna- stiti bralci „Novic" » Dr. Tonklijev predlog v deželnem zboru goriškem svetišče. Pa kako težavna ! da, celó neizpeljiva je taka naloga! Le v večih potezah naj poskusim ne- koliko o tem povedati. (Dal. prih.) prišel je 4. t. m. v obravnavo s poročilom, utemeljitvijo in enoglasnim priporočilom pravnega odseka. Ta odsek je natanko pojasnil razloge predlagalčeve, in je dokazal najprej , s kakimi nepriličnostmi se je volilcem raznih Slovstvo. « ,Dr. Julius Mulléy Reiseerinnerungen aus dem V^' ' «-.www, v.v.w. w.vyv.v ^wa siidlichen Frankreich. Ein Beitrag zur Bekampfung der Reblaus" — imenuje se pred nekoliko tedni nam došla knjižica, v kateri se temeljito opisuje velika nevarnost trt ne uši za vinorejo, nadalje sredstva, zabraniti ali pokončati jo, vspeh onih poskušenj na Francoskem z "ne prezirati okrajev boriti, ako nočejo 03tati brez vpliva na volitve, ker so volišča oziroma preoddaljena. Iz Gradiške morajo hoditi volit v Kormin , iz Grada čez morje in iz Tržiča (Monfalcone) po dolgi cesti pa v Cervinjan. Najveće zapreke pa so združene za volišče v Tominu, ker Bovčani morajo priti 7, Kobaridčani 2, Kanalci 4 in Ajdovci celo Í2 ur hodá, daleč, da glasujejo v Tominu. Ajdovci izgubé vselej po dni ) in redek je volilec živim opominom do vinorejcev in vlade » velike nevarnosti ter postopati zoper njo odločneje, kakor se je pri nas do zdaj postopalo. — Knjižica, o ka teri bomo še obširneje govorili, dobiva se pri gospodu ki more žrtvovati toliko časa in za pot potrošenih iz dajil. cela da ) pisatelju gold. t vodji vinorejske šole v Mariboru, ter stane Politične »tvari. Se celó Bovčani morajo zamuditi ob volitvah po dni. Zato se je pokazal dr. Tonklijev predlog, ti okraji v domačih mestih in trgih volili, ne samo potreben, ampak tudi pravičen ; ob enem ima svojo podporo v analogiji, da se enako v raznih krajih vrši volitev tudi za državni zbor. Enake krivice se godé prebivalcem vsled dosedanje volilne pravice. Po nekaterih trgih in mestih plačujejo najmanj po 10 in veliko več gold., da imajo volilno pravico za deželni zbor; po drugih krajih plačujejo pa Resnica iz ust časnika „Neue freie Presse i* Dunajska „Tribune piše Neue freie Presse" je veliko manj kot 10 gold, in celó manj kot 5 gld. Tako je v Gradcu 12 voliicev, ki dajejo manj nego 5 gold, neposrednjega davka; in v Bovcu je 113 celó takih voliicev. ki so obloženi z neposrednjim davkom samo od ^MUMjoa« jjXiiuuuo j-riDO . „Í.1GU.U 11C1C I 1C30C JO liiUCV, iS.i au UUlUfcCLll a UOpUBl nedavnej pisala: Nihče ni tako dobro razumel parla- 4.99 in pol gold, do 3.13 gold. meiitarizem zlorabiti kakor veliki kapital. Uže iz borse navajen vse reči urno v tem oziru preiskati, koliko se Vsled takih razlik in krivic nameraval je od pravnega odseka sprejeti predlog dr. Tonklijev vsaj v neki meri nepriličnosti poravnati s tem, da bi se podelila volilna pravica vsem onim, ki plačujejo vsaj 5 gld. ne-derni denarni plemenitaži, da je mogoče s spretno rabo posrednjega davka. Kakor se vidi, predlog je po vsem parlamentarizma postavne zapreke odstraniti, ki obstojé pravičen. Tudi je samo analogija postave, sprejete letos molženje zemljišnikov in delavcev. Plemenitaši v državnem zboru, po kateri bodo imeli volilno pravico pri njih dá zaslužiti in potem krepko, zvito in brez velikih vestnih pomislikov delati, spoznali so takoj mo- zoper is naši na borsi so si pa tudi rilo, ako bi te dejali, da bi se vse pokva- za državni zbor t vsi oni, ki plačujejo vsaj po gold. osebe očitno svoj pokazali, ker namene ali tudi samo svoje drage Misliti bi bilo torej, da goriški deželni zbor z veseljem ni bilo ljudstvu nikdar priljublj oderuštvo in igra na borsi sprejme zares liberalni predlog enoglasno. Tako je morala ljuba prostost, kakor uže tolikokrat, zopet enkrat služiti Pa Lahi so jo drugače zasukali. Ko je prišlo do debate , vzdigne se poslanec Dottori z raznimi pretve zatnu češ, da nima nič proti predlogu, da pa je gledé na razdelitev občinskih zemljišč še mnogokaj y neredu da je treba zlasti tudi v mestih stvar dobro pregledat itd. Konečno predlaga ta laski zastopnik, naj se pred- osobni napadi na se bo težko ^ več lotil te fraze ponavljati. Go3p. Rech bauerja je sicer zagovarjal njegov pristaš g. grof Wurm brand, pa se mu je tako slabo log za zdaj odloži in pa v pretres izroči deželnemu od- olikanost in vedno o ]garj posrečilo, da so njegovi spričevali le liberalno ne Poslanec Gasser, od laške strani, se , - v* biicui, BO pa poteguj boru za volilce I. in II. razreda goriškega mesta, češ, volilci III. razreda bi prve utegnili prekositi pri živahnosti, katero kažejo poslednja leta pri mestnih volitvah. Sloven ski poslanec Povšé laška nasprotnika dobro zavrača češ, da potem bi se ni ril dokazov, tam jim služij dr. S psovke zagovarjanja. Kj Ka dalje je govo ter po dejanskih razmerah dokazal po trebo tega, kar Slovenci zahtevajo. Zadnji je govoril g. Sprung, da bi vsaj rešil parlamentarno dostojnost, ravno lepo in spodbudno, ce volitve. To kaže ravno zr predlog za 6 let odložil, in da je zoper katero se je liberalna stranka tako hudo pregre se šila, da si ravno kaj lost in ne ljudstvo zanima za frazami pomagal, katere novega ni povedal, temveč si s lost pristaši njegove stranke kakor hočejo po časnikih slepiti , in ravno zato je po j več ko stokrat prežvekovali. Konečno so sprejel libe po treba, da se volilna pravica razširi. Dr. Tonkli kot ročevalec pravnega odseka je konečno navidezne in izmišljene pomislike s temeljitimi razlogi in s številkami zavrnil, ob tej priliki tudi Gasserju pot ab absurdum pokazal. Ko je pa prišlo do glasovanja o predlogu, da ralci volj predlog, da se pohvali nemški „Schulverein" za svoje marljive delavnosti v razširjevanji nemštva Vse druge peticij epr so se en bloc po predlogih odsekov, razen one od katoliškega podpornega društva v Celji, katera se bi se izročil deželnemu odboru tres vzela. Dasi ~ ---~ «viiviavui« W4.WW1U,, VúUJgUUU DC JC làdk lik predlog samo 7 poslancev od laške strani. Isti in edino zdignilo se je za ta se dovolilo temu društvu po predlogu g. Žolgarj Žoigar nasvetoval .Je f 300 gold., ker vzdržuj isti poslanci so pokopali tudi dr jimi stroški dekliško šolo celjske okolice v pre naj S BV0- učence proti 12 glasovom. Dr. Tonkli kako more biti ravno laška levica Tonklijev predlog kakor učenke podpira, je vendar dr. Neckermann tako rekel y da se čudi ) nemu predlogu , ko liberalna načela ! sprotnica liberal- čuditi strastno zoper njega govoril se drugače vselej potegovala za 7 da 7 da se moramo v resnici ravno ta mož to storil, kateremu so vendar prave razmere log ni dobil potrebne večine Obžalovati je, da toliko pravični pred- ker njemu ni znano znane, in tretjin, in se posebno še opiral na to da bi imela ta šola pravico jav ) enim glasom, obžalujemo pa tudi one poslance laške hteva i .----r------"j ^ lu ^nanKj y uo, ui imela so i a, pravico da je padel z nosti. Tako daleč uže seza liberalna nevednost, da . _ _ 1 Ivi ». « . . • .... . . / za stranke, ki letos nikakor niso pospeševali ljudskega 7 naj voja 7 ih katerega je tudi laško ljudstvo potrebno so nasprotno glasovali iz boj se obžalujemo, če i jih pomnoženi volilci ne hoteli več odbrati stopnike svoje. bolj da jale. Žolg bi jim šolske oblasti svoje določbe posebej predlog je propadel s 15 proti za za- 20 glasom. — Konečno pa izrečemo našim vrlim gg. poslancem najlepšo zahvalo za njihovo krepko postopanje in brambo narodnih pravic ter jih zagotovimo našega popolnega zaupanj ? ,S1. N." Iz deželnega zbora stajarsJcega. Deželni zbor dovolil je za leto 1883. 35% deželne doklade, tedaj 1% manj kot letos. Neko banko so ho-teli liberalci tudi napraviti, katera naj bi v prvi vrsti da no- po katerem Naši dopisi. bila namenjena za kmetijstvo. Ali pokazalo se bi taka deželna banka za kmetovalce ne donašala Gorice 9. julija. (Raznoterosti.) Ker Vam od Va ših navadnih dopisnikov naše goriške malenkosti malo- bene koristi, temveč bi se kmetj bila novo sredstvo, Pri tej obravnavi je g. dr. Š kdo popisuj Vam podam danes njih nekoliko Vro prav živo naslikal žalostne razmere, v katerih se zdaj posestniki kmetij nahajajo čma začenja prav hudo pripekati, kar je tudi popol noma dobro, da se bode moglo grozdje izdelavati ir zoriti ~ svojem izvrstnem govoru zadovolj ozimnimi žiti smo letos pri nas povsod prav ker i-—i— " ------ je primerjal zdanji položaj kmetijstva z onim v rimski kop , pšenice, dobi, ko se zadolženim posestnikom najhuj godilo Postava o ribštvu se je pa sprejela, kakor tudi ona o guliranji Mure Kar se Slatine tiče žela sama še dalje oskrbljevala in predrugačila vse go spodarstvo. Liberalci so jo nameravali prodati močno jezé na Slovence in jo bode de- tič, tičéč jete (64 snopov) , daje sploh po 2 mernika tovo dobro je kakor Kranjci imenu K 7 kar je go cena mu je pa letos sploh jako slab, a vendar zeló majhna, ker mora ubog kme oderuških rokah, po vsaki ceni dati. Grozdj preprečili nakane. Najbolj burna Najprej je g- deželni namestnik o konservativce, da so je bila zadnj se jim nam ga ni toča pobila, oo ťnn«uu uuuru ua bi nam dal Bog, da vsaj do trgatve ostane! Sena je se prilično dobro kaže: da interpelacij odg seja dgovoril na slovensko dobro bilo smo uže tudi „činkvantin" posadili ploh povsod srednje. Turšica prav lepo kaže in pravi 7 da bodo šolske oblasti nima nič pozitivnega ter samo uze ozelenil: pri nas y kateri se prav ? Goriškem sadimo namreč pazile, da se pouk tursico („činkvantinť imenovano) po korunu, ozimnih suje po postavnih določbah. Peticija nemškega „Schul tih in ako , , je gorka jesen, nam prav 7 do obrodi vereina" ko ne še ni bilo pa je prouzročila tako burno debato , da brž in gotovo dvakrat toliko dá kakor valeč je bil g. dr. Ehmer ke v tej deželni zbor Poroče Slovencem znan protivnik dr Zdaj Tonklija, da ekaj o našem deželnem zboru. Predlog gosp. namreč tudi dobijo po trgih in mestih ---. J ---O- • —-UVA , UlUVCUtCIU Zi na u pruiiviin 1 rvi se oglasi oče in zaščitnik nemškega „Schulvereina« c 7 la- dr. Heilsberg, ter tako strastno 7 ske poslance napada, da ga mora deželni gl nedostojno sloven zoriti na parlament Domink dostojnost. Na to razvij opo . dr tako jedrnato in možko stališče Slovencev > po katerem se mora presojati nemški „Schulverein", da je vse napade nasprotnikov do čistega pobil. Enako jasno je posvetil g. Herm tisti volilno pravico, ki 5 gold, davka píačujej ško liberalustvo pokopalo za letoa z dvema glasovoma ravno tako so pravični predlog gosp. Tonklija zavrgli da bi namreč volilci po dotičnih trgih, kakor za državni zbor. doma volili, a ne. da mora na pr. iz Ajdovščine potrebuje okoli 15 gold, za r r 7 7 " Tomin, kamor dr liberalcem Ko iti volilec v potni strošek; k temu še ne vračunši zamudo časa, tudi najmanj do dni Lah ostane lah pa Rechbauer svoje zdavno znane fraze zopet ponovil ga je g. Žoigar tako temeljito in krepko zavrnil, da bode liberalec ali pa konservativec, v svojih , pa naj uze namerah 7 in ciljih sta si enaka, samo da hodijo liberalci narav nost, konservativci pa bolj po ovinkih in podp Danes sta praznovala goriška čitalnica in tod društvo" god sv. bratov C pri ših narodnih „bralno in Me- frančiškanih na Kostanj Začetek temu bodi ptembra t Notranjska národna slavnost" in potem enake kraj Sv. mašo je bral gosp. dr. Gregorčič, profesor v bogo slovji , govor je pa prav primerno govoril oče Kon- tej slavnosti dne nosti s skupnimi močmi národnih društ^ rodoljubov Notranjske in nje rodnih gostov slav stan tin. Ljudstva je bilo preko lani jako malo, posebno malo jih je bilo videti od „bralnega društva"! — Danes zvečer imate obe društvi svečano zabavo v narodni go stilni ~ * T " ki ».«.uwoii, rvt se za casa razglasi in razpi národ, obsegal bode poučna govora, budeče petj gi posameznih Program ď med poslj loterijo in národno zabavo na planem ploh godbo f >> pri Jozelj Famozno gospodarstvo še bolje famoznega starešin stva goriškega mesta v enem prihodnjih listov Cisti dohodek loterije porabi Be kot vkupen done Ljub Nai dom v J irček Metlike. (Narodna Čitalnica nasa) je napravila sek naprédnih Notranjcev za i. In s tem pokažemo dj svoj zreli razum za to potrebno in velica^t__ sko podjetje. Kolikor hitreje in kolikor krasnej svoje domoljubj stal Narod čast ss. Cirilu in Metodu v nedeljo 9. julij dom t k ».«i jjuttiuuui UULU- , ki bode kapital, s katerim se pod prè naša književnost, umeteljnost in učeča se mladina t bode se pod- z blagonaklonim sodelovanjem operne pevkinje toliko bolj živa in vtrjena bode naša narodna zavest gospodične Marije Prikryl društva „Zore" Po koncertu in slavnega pevskega toliko bolje bodemo imponirali mnogobrojnim stite ude povabljenih čital Eadodarnost neomej Vstop f f našim ča vragom ena. Začetek ob Muzikalni spored: 1. del: Brave Zora", moški zbor. N. Stoss za vsako osebo 30 kraj uri večer Zatorej hočemo mi zavadni s tem geslom buditi krepiti slovensko zavest med in našim poštenim in zapu u verospev . Zaje ..Pri Acher , ----- — }} iia Borgia", glasovir. ,Viru, sopran-solo z glasovirom. K. Mašek Lucre Zabielila opet ščenim národom. Vsak novčič, ki se porabi za takošen kapital, prinaša pri narodni samostojnosti tisočere obresti ! In začetek hočemo nadaljevati s tem, da se trudimo z besedo Mojemu narodu", čet beli y četverosp Več čiea" Zaje „ sopran-solo z Gj, Eisenhut > četverosp an * del Maj er na bavi Tenorsolo z glasovirom )) vati , pismom in zgledom ustanovljati in pospeše Pi t moški sovirom bor Mašek * ,.bralna društva za priprosto ljudstvo Materijalni blagosti priskočijo poso ki j » U s taj rodé", moški zbor >> Ljubica", ravno po požrtovalnih in skušenih rodoljubih snuieio .i,~Voû i ^i__ , _ . ' , -> -J se Lahko noč" vse to se lahko častno in uspešno dose Stopič blizu Novegamesta » , v oc tu ač laiiKo uasino in us slavo in korist svete domovinske stvari na 27. rožnika ob ramo in delamo kot zd začelo na Vélikem Cerovcu, 1 uro od raz- uri po polunoči j Stopič oddaljeni vasi goreti. Ogenj se je tako'hitro širil, da je bila skoraj cela vas v dveh urah popolnoma vpepeljena. Pogorelo je 30 gospodarjem vse, kar so imeii^, samo živina jim je še ostala. Škoda je cenjena kov nosti na stan in starost udj , ce se organizi národa brez predsod > kraj ali osobo po vesti in dolž ljubje, V Podpisanemu odboru požrtovalno3t, Vaša znano Vaše vzgledno rodo olj koristiti moči domu. zatorej se obračamo zaupno do Vas, da blag bližini, ali kamor na 45.000 gold. Revščina je še toliko veča, ker jim je volite prevzeti v svoji lansko leto toča veliko škode učinila. Kako se je užgalo, poverjeništvo, da hočete narodu pojasnovati ploh y Be se v Novic > gotovega ne vé. Zatorej Vas, častite bralce v imenu teh nesrečnih pogorelcev prosim, ko mati za naše namene kovost in vrednost natanko Y # ' -------J'vgv/^VAVV! j^L VJVIULL) bi hoteli tem revežem kaj pomagati ; vem , da bo vredništvo rado darove pobiralo in jih potem častitemu g. župniku Mateju Jerebu v Stopiče poslalo. Bog naj 3uiiJa blagajniku gosp V8im dobrotnikom stoterno povrne!* *"" da hočete pridobit, kak dobrovoljan dobitek, bodi gospodarsko or hištvo. knjiga, novci itd., katere pošljete ali odj lahajate ga vne- loterijo e, po- Lavrenčiču v vsaj ka te gotovo do 10 se do takrat mora sestaviti imenik dobitkov Jožef Franke v* Žužemberka j«1'j teli do ministerstva dalje, da Postoj ini, ker za prošnjo potem blagovoljno v denar Pretekli mesec je bila spečate izročene loze, po deset novcev komad. 1 pri nas volitev novega občinskega starešinstva in izvo- 80 bili za župana gospodar in kovač Karol prodani lozi poslati se morajo prav gotovo do avgusta poprej imenovanemu gosp. blagajniku. Samo vudnik, za svetovalce Walland v Žužemberku. Anton Pečjak na Hribu, Franc pa gospodarj obrtniki : Fr m i 27. ob sebi se umé, da pri loteriji tudi ne navzoči t Flor j ančíč v Žužemberku, Franc Ijah, Jakob Tekavčič na Franc Hočevar v Lopati Molok v Vélikih Lip s svojimi lozi Ako bi igrajo n. na noben način hoteli ali Ratji, Miha Cerček v Križi mogli sprejeti Notranjskega 8. julija. — Spodaj podpisani odbor do domoljubov ravnokar razposlal ta le Poziv ! Podprt na vsestransko zaupanje shoda notranjskih stopiti v širši odbor Notranjskih rodoljubov zgoraj navedenega poverjeništva, blagovolite to v" enem tednu po sprejemu tega pisma naznaniti glavnemu taj niku gosp. Ivanu Resmanu na Rakek, da se poišče pri praven namestnik. Ce doljubov 28 odbor po zrelem posvetovani maj težavco ali hvaležno delo Postojini prične podp tem pismom javno svoje čilega, poštenega splošen Delati hočemo v resnici za pa ne odgovorite, potem smatramo to, da hočete radovoljno služiti po svoji sijajni moči zdaj pri slavnostih in pozneje pri „bralnih društvih za priprosto ljudstvo" in se Vam za to uže naprej v imenu našega revnega in zapuščenega slovenskega predek našega národa in buditi hočemo delo za duševno in materijalno blagost národovo na naroda zahvaljujemo Vsakem pocetj treba î \ Naš gotovega namena, in do prvi namen je buditi in bolj na hitro , resno in vestno delo za Na delo torej vsestransko prihodnost slovensko tega odločno jasne poti ______^ krepiti národno zavest med ljudstvom, da bode narodni ponos in samozavest, spodbuja in podpora slovenskeg Postojini 26- junija 1882 Dr, Jurij Sterbenec i dela bodi z glavo, bodi s trdo dlanj predsednik Eduard Dolenec Ignacij Gruntar podpredsednik. ) ) *) Vredništvo bo radovoljno sprejemalo mile darove in Fran Hren, Hinko Kavčič Vekoslav Domicelj, Ignacij Doxat 77 v • V TTT lf7 «v • 7 t r- jih pošiljalo gospodu župniku renčic .v.v, xxuvu^, Fran Križaj, Josip Lav- Adolf Obreza y dr. Ivan Pitamic, Ivan Resman in Fran Sterle} odborniki ožjega odbora. Vred > Ljubljane. — Veliko hrupa je pretekli teden na- ziku z dobrim vspehom prestati svoj državni ali rigo redil gosp. Regalijev izstop iz mestnega starešinstva , posebno Češ, da je ne toliko po Ljubljani, pač pa po unanjih nemških časnikih; zadnji so kar zavriskaii, češ, da je kandidatom ne bo težko zadostiti tej naredbi; ali je pa zdaj narodna večina v mestnem zboru popolnem ob vso to prava pot nemščini pridobiti prijateljev, pokazalo se rožni izpit, sicer bi ta ne veljal, to se pravi z druzimi besedami: nemščina čez vse! — Gotovo je, da češkim kandidatom ne bo težko zadostiti tej naredbi ali moč in da se je edinost med narodnjaki jela krhati. \7 v • j • t • • a 1/ y 1 bo kmalu > vsaj češki listi smatrajo to Conradovo na- No, naši nasprotniki naj se tega ne veselé preveč, ker redbo za dejansko odpravo dosedanjih priprav za ena- izstop gosp. Regalija narodni straDki nikakor ne bo kopravnost na praškem vseučilišči. Naj no vej i čas govori se, da ima naš cesar meseca septembra iti v Flo- škodoval, in če bodo nove volitve, bo na njegovo mesto izvoljen gotovo zopet narodnjak, kakor na mesto druzih renco, kjer se imati sniti z laškim kraljem; pozneje pa izstopivših. Vsa ta zadeva toraj nikakor nima tiste važ- da pride našega cesarja obiskat nemški cesar v lšel-u. nosti, katero jej pripisujejo naši nasprotniki, luui r ~ —« , r ^ vci^^ajo^.« nekateri prevroči prijatelji. Edino to je resnično, da bo pravde velik razpor med tamošnjim namestnikom grofom pa tudi Galiciji nastal je, gotovo zarad veleizdajske zdaj nemčurska manjšina lajše nagajala, in če se ji bo tako nagajanje varno zdelo. če {Gosp. deželni predsednik Andrej Winkler) podal se je preteklo nedeljo na Dunaj za nekaj dni. bo hotela ťotocky-em in grško-katoliškim nadškofom S e m b r a t o vicem; uni trdi, da ta tajno nasprotuje rimskim na~ redbam. v Galicijo svojega posebnega legata. Apostoljska kurija pošlje preiskat te zadeve (Gosp. E. Kramar) odložil je s 1. dnem t. m. stalno vredovanje gospodarskega dela „Novic" ter jim lz Zagreba. — „i ^uiov», naj do j; pokličejo poslanci v hrvaški zbor prej, kakor bi se pričelo po8tavodajno vredenje pokrajne, odgovornost pre- Pozorki zahteva, naj se iz pokrajne bo prostovoljno dopisaval. ----r----—j— -------t r (Deželna reklamacij ska komisija kranjska) ima vzamejo naj vsi postavni zastopniki vsega kraljestva. danes svojo zadnjo sejo in s tem sklene svoje delovanje ako ne bo morebiti sklicana v izredno posvetovanje 9 lz Egipta. (V Dobu) izvoljen je bil za župana posestnik videti je, da je korak ta samo namen imel r~w , i iii*i tii r.i ni____r. I__ J _ ^ _ • i • i . ^ i Boštjan Zarnik, za svetovalce Videmšek in Miha Birk. pa Miha Stare, Franc 1 urško, da to zanika in da Konferenca še zmirom zboruje, skle- , prisiliti nila je naprositi Turško, da napravi red v Egiptu teto Turške po tem, ne žaleč suvereni- 9 („Sokol") je imel v nedeljo izlet v smejo po Egiptu seči druge države. Po Litijo, kate- rega se je vdeležilo precéj udov, pevcev in drugih Ljubljančanov. Poroča se nam, da je bilo sprejetje lepo, za- bava živahna. Kar je glasoviti Vesteneck odšel iz Li- mir in tije, je tam vse bolj veselo, domače, med ljudmi sprava hahn, glavni vzrok znanega ponoČnega škandala v Litiji. (Za „Narodni dom") napravijo v nedeljo 16. t. m. v Borovnici veliko veselico, katere se bo vdele- veljnik angleškega brodovja preko Aleksandrije, admiral Seym ur, naročil je krajním oblastnijam aleksandrin- skem, naj koj ustavijo utrjevanje bregovja ter odstranijo tam nastavljene topove, sicer bo angleško brodovje v 24 urah začelo streljati ; ker se to ni zgodilo, pričel Zdaj je šel za njim še njegov pajdaš Wehr- seJe včeraj zjutraj uže boj z bombardira- njem trdnjav iz vseh angleških oklepnih la- dij. Baterije na suhem streljale so nazaj na žilo gotovo tudi več okoličanov in meščanov tem bolj ker je tisti dan tam tudi „žegnanje". 9 ladije, ne da bi bile katero poškodovale, po 20 minutah utihnili ste d ve tr dnj a vi. Francosko brodovje se ne bo vdeležilo pri bombardiranji. — An- (Nek Čuden prerok) je nekaj časa begal v Ljub- gleške vojne reserve bile so sklicane predvčeranjem. ljani posebno ženske, katere je vabil v svoje stanovanje in jim oznanoval novo „čisto" vero. Zdaj pa je zginil ; menda mu je policija na pot posvetila. Ruska. — Pretekli petek umrl je nagloma sloveči ruski general Mihael S ko b el j e v, še le 37 let star, v Moskvi. V rusko-turški vojski pridobil si je posebno & (Trgovskega ucenca) išče poštena trgovska hiša junaškim prehodom čez Balkansko gorovje in v sote- V večem kraji blizo Ljubljane. Starisi ali oskrbniki skah Šipke neumrljivo slavo in bil je eden najbolj pri- smejo jej prav brez vse skrbi zaupati, ker je strogo ljubljenih vojskovodij one vojske. — Zadnji čas vzne katoliška in deček pride v tem obziru v najboljše roke. mirili so njegovi politični govori protinemski in proti Natančneje se zve v Blaznikovi tiskarni. avstrijski vso Evropo 9 tako 9 da ga je ruski car pozval na dom. spomin njegov zaukazal je po njegovi kaže mirovanje uradni „Wiener Zeitung". — Ta je objavila zadnje dni gorkejo zalivalo ter jih prosimo za enako prija imenovanje dr. Habjetineka za senatovega predsed- teljsko sodelovanje tudi V prihodnje nika najviše sodnije. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Bolj in bolj se v vsi domači politiki mirovanje , vse politično življenje, prav za prav nahaja se po različnih toplicah in pa v smrti car, da se ima vojna korveta novati „Skobeljev". 9) Vi tj as u odslej ime- Pri klepu prvega poluletja vsem n gospodom dopisnikom „Novic" izrekamo naj Habjetinek, bivši minister pravosodja za čas Hohenwartovega ministerstva, je ud gosposke zbornice in predsednikov namestnik državne sod- Zalozništvo nije Imenovanje njegovo najjasneje kaže 9 da si hoče minister Pražak polagoma iztrebiti opozicijo pri najviši sodniji, kjer, kakor znano, veliki zvonec nosita pred- sednik Schmerling in nj ego v namestnik Stremayer. Kakor čujemo, pričakovati je v kratkem imenovanja no- 10 gold vega sovetnika pri najviši sodniji za slovenske kraje na mesto uže onemoglega Kromerja. Žitna cena v Ljubljani 8. julija 1882. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr 3 kr turšice 6 gold. 80 kr banaške soršice 7 gold 10 kr rži 6 gold. 18 kr ječmena 4 gold. 71 kr Druga novica prosa 5 gold. 34 kr ajde gold. 34 kr ovsa 3 gold u iz „Wien. Zeitg." je nov lišče naučnega ministra C o n r a d a red izpitov za praško vseuči- 74 kr Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov 9 po katerem mora vsak kandidat vsaj iz enega predmeta v nemškem Odgovorni vrednik : Aloj zij Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljublj