Katoli&k cerkven Ust. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošli za celo leto 3 gld.. za pol Icia I gld. 60 U.. \ tiskarnici Bprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. TeiJvi XVII. V Ljubljani 10. li.siopatla 1864. List 32. SiiSiMiaa: katoliška Cerkev. Drevo kosalo zeleni, Bog Oče ga je vsadil. Sin Božji sam drevo živi. Svet' Duh ga jc zagradil. Drevo to sveta Cerkev je. Zbiraljše pravovernih: Pod eno glavo vesele Se vsi dobrot nezmernih. Marija vsem Kraljica jc. In angeli — čuvaji; Duhovsina jih varuje Pred zapeljivimi zmaji. Svet' ke-st je Cerkvi zibeljka. Je birma nje podpora Rešnje Telo ji hrano da. Zdravilo pa pokora. Poslednje olje jo krepča Na poti s sol/, doline, In mašivo za njo skerb ima. De vernik ne pogine. Ko drevce zakon zehni V kaloljški Cerkvi sveti, Poganja . lahne verhe tri. Pomaga ji živeti. Zapovdi Božje so ji zid, Cerkvene pa terdnjava; Molitev je nje pravi škit. In vera njč postava. Svetost nar bolj jo veseli. Pregreha se ji gabi; Nad grešnikom se razsolzi. K poboljšanju ga vabi. Pohujšanje ji je grenkosi , Skcsanje pa veselje, In terdovralnost nje britkost. Zveličanje pa želje Neznabog . jud . malik . turčin Le žalost ji napravlja; Dost' britkih solz in bolečin Ji krivoverc pristavlja. Dolina solz je sužnost nje . Nje delež križ kervavi. V nebesih njene so želje. Ves up le vanje stavi. Na zemlji njena vojska je. In v vicah nje terpljenje. V nebesih pa raduje se. Kjer zel jc vsih rešenje. Nar več' zaklad ima v skrivnost' Gospodovega Telesa, Prečudno varnim da sladkost — Na zemlji žc nebesa. 0 čudno pač je to drevo. Na zemlji zasajeno! V dan sodbe bo v sveto nebo Od angelov neseno. Oj rasti, rasti drevce ti. Le rasti prav košato ! Bog trojedini naj skerbi, Dc v sadu boš bogato! Razprosti veje, vejčice. V daljave in širjave! Naj tvoje hladne senčicc Sc vesele pušave ! Ant. Namre. Sin na gomili uiaterni. Luna mila — je svetila Prav prijazno na zemljo, Zvezde zale — že migljale Na obnebju so lepo. Vse počiva — in uživa Sladki mir večerni že, Cutje sili — me k g«»mili Tje. kjer draga mati spe. — Ko približam — sc prekrižam. Kjer je mati ljubljena. Nima znamnja. križa s kamnja Vender serce jo pozna! — Mati moja — čuj ! iz boja \ domovino vernem se« Zbudi zbudi — ter potrudi Se s tamnine prestrašne. Kaj vložilo — te v gomilo Jc tak zgodnjo, mi povej. Ljuba Mali — ker zaspati Sinu ni mogoče prej. Te vložila — skerb obila Zame. da zdaj tu ležiš? Al ljubezen. — al bolezen. Oh zakaj nc govoriš ? — Sej gojila — in ljubila Si nie vselej prezvesto: \l ti vzela — smert jc bela Tud ljubezen tak sercno? Vender ni je. — če tud lije Potok solz mi iz oči; — Serce v meni — v neizrečeni Se otožnosti topi. Tuge utrudil — sem se zgrudil Na gomilo in zaspim. V mirnem spanji. — v sladki sanji Pa tolažbo zadobim. V blišavi — se postavi Dra£a mati pred oči, Me vesela — je objela In prijazno govori: rNe v mertviši. gori iši Me v nebesih. ljubi sin ! Tam zd.ij bivam raj uživam Brez težav in bolečin.4* .Moja duša slad okuša. Da je ni popisati; Ne zaiuudi — priti tudi Za menoj, jo uživati.*4 »Dragi toraj! v raju zgoraj Misli tvoje bodo naj: Bogu >>liii. da te združi Knkiat z mano vekomaj!'4 Sanja mine. — mati zgine. Več ne ciljem glasa nje : Pa premila mi pustila Je tolažbo za serce. - K r. Silvester Prošnja za od ver njen je goveje kuge. O dobrotnik z visokosti! Na Uroke glej v bntkosti , Bodi vsmiljen grešnikam; Slusaj /dihe sere vroče. Smili se nas. ljubi Oče. In odverni šibo nam. Marsiktero glej družinco. ki zgubila jc živinco , Kako revš na jo mori In pregrenke solze toči. Pa nikjer jc ni pomoči: — Oh pomagaj Oče Ti! Res. da to smo zaslužili, Ker smo z grehom zapustili Tebe. Oče Ijubeznjiv! To zdaj z žalostjo spoznamo K Tebi sc nazaj podamo: Bodi hodi milostljiv ! Oče ljubi — vse dobrote ! Sliši na~ ^ke>anc srotc. Oh pozabi grelie vse. S kterimi smo Te žalili; K nam obraz oberni mili. L tolaži nam serce ! O Marija, vsi svetniki! Glejte v sili nas veliki; K vam zdihujemo na glas: \i za na- Hoga prosite, Z milo prošnjo vtolazite Ga. da se usmili nas. Ti pa . Jezus . milost skaži, Nas nevredne potolaži, \ bogi ž vinei zdravje daj! Za to milost Ti veseli Bomo vsi hvaležno peli Čast in elavo vekomaj ! F r. s i I v c s t e t. Pismo kranjskega misijonarja iz Amerike r i 9. stote!ji. V buvkah „Der iieue \Vclt-llott (I. Bd.) O. Jo/.. Stiickleiu" v AvgUBtoduui in Uraden 172^ je med mnogim', drugimi tudi pismo i. o. Marka Antona kapun-a je/.uila iz avstrijauske provineije. Ta misijonar je hil pozneje prednik vsili misijonov Jezusove družbe \ »krajini S o n ura. Sotiora je dežela oh kaliforniškem zalivu na severu od Mehike, v kteri poslednji avstiijaiiski tesarski sin Maksimilijan eesari. Spanjoli so jo imenovali Inteiidanca. iu ima 3 okrajine, ki so imenovane Ciuoloa. Ostimuri in nova Novara. Prav bogata je z dra/.imi rudami. Pismo o tem bogastvu nekaj govori. Prebivavei ho kreoli, pa vsi zanemarjeni, tako /.i. tlištee rutice, leče. boba, graha iu več enacega. Toda bei sli in »em< n:» vsili teli rastlin -ti prinesene iz K v rope v Mehiko iu dalje tu-les. Imamo tudi dve veliki ffoii magnetnega kamna, ki se ravno tako malo ceni. kakor železna ali kotloviiiska imla, ker Spanjolci se pečajo le samo s srehernimi rudniki. Našim liidijaiiom prav nič ni znan ne kruh ne drugo pečenje; lorej žita diu^ač ne -»ejejo. kakor le samo za svojega misijonarja. .Sami pa name-to kruha \ži\ajo turšico, ki jo tako-le pripravljajo: Indiiauka pristavi k tignju pisker. vet/.e vanj dve ali tri pes.i koruznega zernj i in s tenko metlico tako il.ilgo goni iu meš i. da se spreza iu speče. Kail.ir je pečeno, i z lonca zveinc m ravno tako spet druge tri pesi i imenovanega zeinja -peče. Tako dela. dokler nima do\« lj asa sv„j namen. potem to med dvema kamnoma z roko Meoii lie. moko pa. ki jo pinol imenujejo. v posodi z merzlo vodo /.ame-a. in lo |im jc pijača iu tudi jed; to zjutraj, »poldne in /večer pi,o iti jedo, ne le samo doma, ampak tudi na poiji m na p»potvaii)i. Ob kiatkem reči. ta pečena moka io vim|., -ie jim >k«»rej edini živež. \ko pa kuhajo mesi, zeli-a. I.iii••• ali kai dru/.ega enacega. jedo vender vse to s pino om -kopaj. ki je edini kruh teh revnih ljudi. Pn uas i a-t • s i I .i miiogoierih slastnih buč in melon; jagod, češenj, čespelj pa ni«- ne. Vsi naši inisijoni pa, ki jih v sedanji »krajini Sonori o-knbujemo. imajo dokaj goveje ži-viue, ovc. koz. golobov, kuretniue, konj in mezgov. Vina je tako malo. da mera (bokal) stane šest terdi-nov (tolarjev), torej pijejo sploh merzlo vodo. kakor gosi, ki tukaj niso pilotne, kakor v Evropi, temuč se morajo kakor druga divjačina naloviti ali nastreljati. Ravno taka je z racami in purani. Enako tukaj ni ne senic, ne cizekov, ne Šinkovcev, ne kosov, ne brinovk, ne liščikov, ne slavcev in več druzih tičev. Letajo pa pri nas razni drugi po Evropi neznani tiči, med kterimi se naj manjši, ne veči od kobilic, imenujejo čuporoza, nezmerno lep liček; pa so mnogotero pisani, eni rudeči, drugi zeleni, eni vijolčasti; lete pa kakor pšica. Drugi, imenovan kardinalček, šiukovcove velikosti, je vse čez ir. čez brez zmesi druge barve, z grebenom in kljunom vred, ki je kakor rudeč biser, na vsem životu rudeč kakor kri. Teh iu veliko druzih tičev, zlasti papig, kterih število nima konca, nalovijo Indijani z malim trudom iu nosijo mi jih na zbiranje ua dom. Med drugo divjačino letajo tudi domači zajčki, sernci in jeleni; ali njih meso nima nobene slasti. Med indijanskimi in evropejskimi svinjami pa ne nahajam nič razločka. Tudi so v Indii psi in mačke, kakor po Evropi. |»ri Apačili. nekem indijanskem ljudstvu, služijo psi namesto mezgov in jim precej velike bremena nosijo. Da je v Ameriki več in večih kač, kakor pa v Evropi, to jc znano; moram pa omenili, da nektere so le na videz strašne, v resnici pa ljudem nič žalega ne slore:. Take so koluhras, hobas, ali po indijansko k o r o s, kterih ene ne rastejo čez poldrugi vatel, druge pa do štirih vatlov dolge iu pa nekako tako debele, kakor tlve- ali trileten otrok; nektere so (ako debele, tla jih more odrašen mož komaj obseči, in vender so tako prijazne kakor mačke ali psi. V hiše sc plazijo, ne storijo žalega ne ljudem in ne živini; love pa podgane iu miši, in zraven tega so tako prijazne, da sem večkrat začuden gledal, kako se z malimi otroci igrajo, in jiui kar nič hudega ne store. To ini je ser čn os t dalo, da sem enacega zmaja sam uekterekrati na roke zadeval, pa ga zavolj teže nisem mogel z zemlje vzdigniti. Kaj posebnega ima njena lastnost, kako druge živalice lovi po polji; zakaj da Ic zagleda šest stopinj od sebe kerta, zajčka, mladega jelcnčka. sernico, kar žrelo odprt- iu začne sapo z živalico vred s (oliko silo nase vleči, da je prav kakor bi jo na verveli k sebi grabila, iu ona ji naravnost v goltanec gre, in jo požre. Ako pa le naj manjši reč pride vmes, med kačje žrelo in žival, ki jo tako k sebi vleče, njena sapa moč zgubi in živalica jc otcia. O ti priliki, ko govorim od pogoltovanja, naj pristavim še žalostno dogodbo. ki mi jo jc takti povedal Spa-njolcc Jože Lopec, kakor jo je s svojimi lastnimi očmi vidil. V velikem mestu Mehiki, je djal, so o neki slovesnosti po noči umetne ognje zažigali; blizo tamkej pa so štirje malopridni fantje ne Ic kvartali, temuč eden izmed njih je gerdo Boga preklinjal; toda svojo kletev jc mogel drago plačati, ker ena raket zoper svojo natoro ni švignila kviško, ampak nesramnemu gobcu naravnost v žrelo, tamkej se je z velikim pokom razletela iu mu je vso glavo na veliko kosov razcepila, vse gledavce pa po toliko druzih zgledih še enkrat prepričala, tla veličanstvo B >žje se wj n-; pusti norčevati. Da bi pa te strašne dogodite ne mo^el kdo tajiti, temuč tla hi sc slehern uad njo zgledoval, je bila brez pomude namulaiia, iu (podoba) v bližnji cerkvi Marije Device v Albiuedi obešena. . . . Zdaj pa bo moj prceislani gospod brat gotovo od mene pričakoval kakega redkega spomina iz tega uovega sveta. Serčno rad bi mu tudi s takim postregel, naj bi bil le pomoček. da hi ga mogel varno poslati; ker pa tega (olika dalja nc dopusti, saj v to pismo denem nekoliko tiste trave, ki sem jo grede iz Mehike tu-seui pri neki kapeli blizo vasi Tepike sam odrezal iu kakor poseben čudež sem prinesel. V imenovani kapeli ua desni od altarja namreč jc s posebnim zidom ograjen prostorček. na kterem vedue zelena ruša v podobo križa zeleni, drugi prostor na okrog pa čisto gol ostane. Natolcevali ho sicer, da morebiti je pod zelenim križem posebna in za rast dobra perst, ktera je na ta kraj prineseno, iu so imenovano rušino vso potrebili, perst izkopali iu tla zgladili: toda naslednji dan so začudeni našli zeleni križ, kakor je bil poprej, — in s tega križa je tedaj malo trave, ktero tukuj pridenem. Prosim, je v mojem imenu nekoliko dati p. n. gospej Frančiški Adelmanovki, prevredni opatinji samostanski v škofji l.oki, ktero prosim, naj z bogoljubnim samostanom vred blagovoli pridno moliti zame in za moje Indijane; jest pa nasproti pri sv. maši njih, in vsili naših prijatlov, kakor dozdaj, tako tudi v prihodnje nikoli ne bom pozabil. Predobrotljivi Bog daj, da bi se vsi skupaj na drugem svetu v večnem veselji zopet vidili. Amen. Svojega preljubega gospod brata do smerti prezvc»ti Marka Anton K a p u s, misijonar iz Jezusove družbe. P r i s t a v e k. Kar jc zastran križa rečeno, utegne častiti bravec primeriti z unim, kur v. č. g. misijonar Pire pripoveduje o večkratnem razodenji sv. križa na iieliu v Ameriki. (Gl. poprejšnjo Danico: Naznanila do mil. škofa." Vred.) f JMatevz Mjotriv, se mc niš ki duhovnik in bogos lovec IV leta ljubljauske škofije. (Certice iz njegovega življenja.) r01» srečna tista duša, ki čisto vest ima. \eselo svet zapuša, K Očetu se poda." Ant. }1. Slomšek. Naznanila si, draga ,,Danica," v svojem 30. listu žalostno novico, ki lic zadeva le britko od visocih gora ob-danega fužinskega terga Železnikov, ampak tudi ljubljansko dttliovšnieo in vso našo obširno skotijo. Povedala si namreč, da 15. t. iii. je končal v svojem rojstnem kraji, v Železnikih, tek svojega mladega, nadepolnega življenja Ijubljansko-senieuiški duhoven in bogoslovec IV leta, občeljubljeni in čislani gospod Matevž Lotrič. Prečudni, nerazumljivi so res sklepi previdnosti Božje, neizvedljive so pota, po kterih On, večna Modrost, vodi svoje ljube k Sebi na sionsko goro nebeškega Jeruzalema. Zasijala je bila pred malo leti iz naše Selške doline zvezdici;, ki je mično in milo sijala na obzorji slovenske domovine, na krog in krog razsipaje bliščeče žarke, — al v naj lepšem svitu obledela je ona zvezdica, ter zatonila k Božji milosti: Gregor Keniperle bilo je njeno ime! — Žalno so rosile iz mnogo mnogo oči svitle kapljice ua pre-zgodnji grob rajnega rojaka Kcmperle-ta, — pa glej! iz doline, z vročimi solzami porušene, kalila je že mlada cvetka, ki je bila slovenski domovini novi ponos. Sprelepo razcvitala se je ona, sladki duh širil se je na daljavo krog nje, nastavila jc bila ravnokar sleherno perjiče in zlati cvet: Matevž Lotrič se je zvala ta cvetka. Pa, oj grenke, nemile osode! Ko stala jc ravno ta naša cvetlica v naj kras-nejšem Hvojem cvetju, zabrije strupeno-inerzel sever, ter jo nemilo omami s svojo ledeno slano; — glavica sc ji otožno nagne! — V ti neizrekljivi sili priskoči čez vse mere skerbni vertuar v prepoštovani osebi vis. čast. gosp. železniškega kaplana J. B. in njeguje jo z vso mogočo marljivostjo in neprestanim, čcznavadiiim trudom; ali vse zastonj! Merzlemu severju in ledeni slani pridruži sc ojstro brušena kosa neizprosljive smerti, — bliskoma zamahne, in krasna naša cvetka sc zgrudi v zemlje prah, iz kterc jc bila poguala. » Mnogo štel je prijatlov pokojni Matevž, — vsim, kterc je poznal, je bil tudi on spreljub bratec iu pogosto dobrot- nik, — podpornik pa med drugim tudi naši ljubi „Danici;" — brez dvombe bi marsikdo še rad kaj bral o življenji in zadnjih trenutkih tako verlega slovenskega korenjaka. Ce častiti bravci uc bodo preveč pričakovali, hočem jim jest napisati malo vcrstic, kolik..r se namreč v naglici da. Rad je vsajal tajni Matevž svojim pred njim umerlim souceiicem ua grob cvetoče šopke v podobah ginljivih pe-semskih nadgrobnic; uaj ho toraj tudi s temi versticami postavljen mali spominček na piezgodujo mogilo nep.vabljivega mi pobratim*. Ranji Matevž Lotrič rodil sc je dne 17. sept. Ib40 v Železnikih od revnih žebljarskih staršev. Ze koj perve trenutke njegovega življenja vladala jc biitka žalost krog njegove zibelke; štel je namreč še le malo tednov svoje starosti, ko mu nemila smert ugrabi skerbnega očeta. Dva iK/.in .ži.a oti očiča in sebe je imela zdaj zapušena borna vdova »skerbiivati; »-ketbovala iu redila ju je pa ludi v resnici: v polu svojega obraza in s kervavimi žulji svojih rok. — Matevž shodi, in postaja vedno bolj umen fantek. Kmalo j c /.a šolo vgoden . v domači železniški šoli dobiva pervi poduk. Pa dobri ljudje pripomorejo materi , da ga posije v Ljubljano v šolo, kjer je imel pri neki soioduici sia-novanje, pii mnogih dobrotnikih pa hrano. se ve. vse v Božje ime. — Al za dobrote Matevž ui t>il nehvaležen, ne Bogu, ki dal mu jc lepe zmožnosti, ne ljudem, ki so ga dobrotno redili. Koj pervo leto svojega šolanja, v I razredu ^sedaj druge | nemških šol, je prekosil vse součcuce in kakor pervi obdarovancc jc stal Matevž Lotrič na čeiu šolskega zapisnika. Tako sc je obnašal vse tri leta ua nor-malki. Prestop iz nemških v latinske šole jc težaven, iu mar-sikakega veljavnega učenca al nazaj postavi, al pa celo prekucne. Pri Lotritu sc kaj tacega ni zgodilo. V pervi latinski soli nahajamo gu zopet ko pervega picmijauta. iu to čast si je prisvojil slednje leto v vsih osmerih gimuazi-jaluih razredih. Resnični cvetki enako razcvetal se je po telesu iu duhu po izgledu mladega Zveličarja. Lica postajale so mu lepo belo-rudeče, telesna rast šibka, stegnjeiiB; al tudi modi ost iu čednost niste zastajale za telesnim razvit-kom. Lahko bi bil prišel v skofijski vstav, v Alojzije;iše, iu če se prav spominjam, ponujala se mu jc nek ta dobrota; al ker je imel pri raznih dobiih dušah ževterjeno podporu, ni hotel kratiti drugim dobrega aloj/.jcvišnega kruha. Da je zvesto in natančno spolnoval svoje dolžnosti, da je bil tudi v duhovnem oziru pravi izgled človeštva, pričajto mu vsi, vi blagi tovarši iu součcuci njegovi! Svedocijo mu to tudi vsi njegovi bivši pp. gg. nčeniki iu vsakoletni šolski zaznamek. V višjih šolah, da se llogii iu ljudem usmili, se radi dijaki spridijo; zlasti zalim fantom jc mes'ni zrak velikokrat več ko strupen. Tudi napuh in gizdost takrat rade terkate na vrata mladih sere, zlastih tudi bistrih možgan; — al Matevž je razumel verozuanstvo. ki se ga je učil iz koro-iiiue in ne samo po vcihi iu je stal v ponižnosti iu pripro-stosti svoji terdcu ko sinji rob. — O šolskih praznikih jo kaj zelo rad priskakljal domu k svoji borni skerbni materi. Rad seje družil tukaj tudi dobrim prijatlom, šc rajše pa bival poleg vis. čast. duhovšiiic. Pri vsili sc jc obnašal kakor versko izobražen mladeneč. V cerkvi si ^a najdel zvesto vsak dan pri sveti maši, o nedeljah iu zapovedanih praznikih pa je uaj raji zahajal ua kor k org-lam, kjer je navadno pri vsili treh opravilih, ziufraj, opoldne iu popoldne s svojim lepim glasom pomagal množiti slavo Božjo v pobožnih pesmih. Kakor sedmo- o^umsoka mogel si ga viditi tuli Vsako nedeljo ali praznik, ko jc v podružiii cerkvi molil sv. križev pot od »tacijona do staei-joua v pravi pobo/.nosti nedolžnega, nepokvaijenega serca. Zraven tega pa Vi, ki rajnega niste poznali, nikar ne misliti. da je bil on v oblioji z ljudmi kakšen tako imenovan ,.tukec;" kratko malo nc. S slednjim je rad govoril, rad se pošteno dražil, pristojno šalil, rad smejal; toda vselej smerno in pametno. Bil sem z njim o raznih priložnostih, v veselih družbah, tudi pri dobri volji in kozarcu vina; pa moram mu dati častno »pričalo: da nikoli in nikdar je nisem slišal uaj manje nespodobne al spotikljive besede, in tudi ne kletvine iz njegovih ust. Zato pa je bil tudi tukaj v Železnikih in v c-li okolici sploh ljubljen in čislan; ne vem se spomniti, da bi bil kdaj le naj manjšo žal - besedo slišal zoper njega izgovoriti. (Dalje in konec prihodnjič.) Pi Jarke p i far ko rje <1o. „Ta je pa z« bosa." bo morebit kdo djal, prebravši naslov teh verstic. Mi pa pravimo: ni bosa ne! Poslušajte! Znano je, da na Poljskem se naj več „šnopsa** potrobi; zlasti mnogi biezvestni judje šarijo radi s kupčijo nesrečne ..vodke". kakor ondi žganje imenujejo. S prodajo te strupene pijače in z oderti|o. ki je z iijo sklenjena, marsika-kega prebivavca njjlo«111 od začetka tudi semenišč za mladcu če. Zc pokojni ki*« z so začeli delali potiebne pupravc. Ze vce let jc bil 111 k mali zaeelek v Cilji pod imenom ..Maksiiui-lijanum." in v Mariboru pod imenom .Viktoiinum." Zc so tudi sloiili sklep, zdiu/.ili obojni vstav. le iii-o še mogli odiiienili. kje potem u »vo semenišč vstaiiovili, i»ii v Cclji ali v Maiiboiu. Sedanji kuez iu škof so sc odločili zu Celje iu so tamkaj kupili dostojno hišo v graškem predmestji za 2^.01111 gld., v kteri se sedaj ze 3* dijakov iz raznih šol pod vod-tvom gimiiazijalncga vero/.uanskega uti-leija č. g. .loana kiu-ica odgojuje; eno edino je šc težava; ker je s c premalo vstauovuc istinc, mora velik del odgo- jencev ie nekoliko doplačevati. Veuder zaupamo v Boga, da bo ta vstav po milodarih pobožnih dobrotnikov v malo letih dosegel tisto obširnost in dostojuot, ktere želi in potrebuje naša škofija. V \o\oincstu, 16. vinotoka. Odkar se šmarnice tako pridno obhajajo, so jeli ljudje Matere Božje znamnja še posebno staviti, iu pa stoječe popravljati iu zaljšati. Tudi v našem mestu imamo nektere znamnju, o kterih nuj nekoliko spregovorim. Ce v kako vas pridemo, navadno nahajamo prav lepo ozaljšaue znamnja, in to da soditi, da vsaj nekoliko prebivavcev jc zlo vnetih za lepoto svetih podob, za kar se posebno kmečka mladost obojega spola dostikrat nasproti prekositi poskuša, iu to se jim mora v čast šteti. Veui da si, dragi bravec, kristjan, iu da imaš navado pred tem iu euakiiu zuamujem se odkriti. Stori tako, pa postojva nekoliko iu pregledujva eno naših znamenj. Obraz Jezusov v naročji Maternem je skoraj malo večji kot Mariiu, oei obeli so take, da bi mogel, ako ju pogledaš, vroke gasiti. Simetrije ni nobene. To znamnjc jc pri zidu, ki je lansko je»en popravljen bil. Kar bilo jc v roki in moči zidarjevi, jc doverseuo, govorilo sc je pa veliko o nekem slavitem tua L rji, ki bi iz Ljubljane ali od kod imel priti, iu na zid izverstno podobo uamalati; ali do sedaj so bile to lo ,,pia desideria." Da se pa to ni precej takrat zgodilo, so rekli, da lani o tem času ui slu uiulati, kajti zid šo suh ui bil, pa tudi kuj taccga v uicrzicm letnem času ne gre začeti. Misliti jc bilo toraj, da se bo tiui gotoveje zgodilo letošnje poletje, čim lepši bili so letošnjega poletja dnevi. |»ri vsem tem pa je, kakor je bilo. Namco teh verstic pa ni noben drugi, kol tu, da bi se pred ko je moc lepa podoba napravila. — Pojdiva nekoliko naprej, in postojiva pred kamnito podobo tudi Materi Božji v čast postavljeno. Stoji ua precej visokem kamnitem stebru. Postavljena je bila, kakor pravijo, ob času kuge, ua mestu, kjer je nekdaj stala cerkev sv. Barbare. Podoba je čedna iu ji ni nič reči, ali spredej pred podobo, kjer o sv. Telesu altar napravijo, je nekak obzidan kot, ki nima nikakoršne podobe, najmanj pa, du jc to prostor za altar. Le o sv. Telesu se zakrije o-krušeu zid, drugekrati pa je vsemu iu vsakteremu od peri. Ako jc leta podoba postavljena v spomin, ker je bila ua prošnjo Marije Device kuga nehala, se ljudje premalo hvaležne skuzujejo, če druzega ne privošijo v čast Materi Božji kot nektere dni v tednu malo ulju, za lepoto in zulj-šanje kraja pa se nihče nc zmeni. Dalo pa bi se tako lepo napraviti, da bi veselje bilo gledati, ker med drevjem lepo ozaljšuua podoba bi stala kot v raju. Nuj željo spodobno izrečem, da jc gotovo čez veliko let enkrat čas, tudi tej podobi kakega zdravnika oskerbeli. Naj sc omenim podobe sv. Juneza Nep. pri mostu. Ta sc vsaj enkrat v letu veseli praznika, iu kapelica njegova vsaj nekaj časa o/.aljšana oči meiuogrcdočega nase vabi. Tu je navada o sv. Janezu, da se tej podobi kupe-lica popru v i m ozaljša; po vodi v oicpšanih čolnih sc vozijo pevci, strel iu ognji pa zaznamujejo zvezde, ktere so krog glave v Moldavo veržeuega sv. Janezu se svetile. Čeravno sv. Janez za lako posvetno slavljenje toliko ne mara; vendar pa (o nekako češenje in spoštovanje kaže, ker, kakor sc ic dti. se slovesno ta dan praznuje. Kaj taccga se jim bo gotovo v čast štelo. IlitiVci. posebno v našem mestu, naj ne misliju, da so lo zubavljivc besede, temuč kar je prav, se siue želeti. Tudi svetnikom sc inoiu dali, kar svetnikom gre. F. Iz zapadnili strani. (Smešna pa resnobna.') Kakor vec ali manj skorej povsod, se nahajajo tudi tukej po naši okolici listi ponočnjaki, k z vednim vpitjem iu rogov iljcnjcm miru in pokoja nc dajo ter z divjaškim svojim obnašanjem večkrat same sebe in druge nesrečne store, llvala in čast tebi, „Zg. Danica," da jih pri vsaki prilož- vioHt i uevtrudljivo svariš i ta po okolišinah tudi ojstro grajaš. Ker pa o tej reči ni lahko zadosti rcčenega, naj ti še eno prigodbo povem. Trije so tukaj v eni vasi pervaki v po-nočevanju, ki menda le po rcdkoma pod lastno streho spijo in po noči vse okna treh sosesk ovohajo. (V svinjak s ta-cimi zanikerneži!) Velikokrat so jih že drugi iz ljubosumnosti našeškali, pa vse zastonj. Te dni so še le skupili, kar so dolgo iskali. Prišli so enega večera na nek vert pod okno, da bi nespametne dekline motili in se pomenkovali z njimi. Hišni hlapec pa, ki jc bil na-nje jezen, jih je opazoval in ker je vidil, da jim ni kos, si drugo izmisli. Zandarme gre namreč klicat in jim reče. do na vertu njegovega gospoda trije tatovi kradejo. Zandarmi so hitro prenarad, pridejo, jih zgrabijo iu v senčno luknjo kot tatove odpeljejo. Kaj ne, da se jim je prav zgodilo? I)a bi vendar žandarmi tudi take potepuhe in tatove lovili! Ce ravno časnega blagu ne kradejo, kradejo pa velikokrat čast, poštenje« dušno lepoto in mir nedolžnim deklicam, kar jc milijonkrat več vredno, kukor nekteri groj-zdi s terte. Dr. K... Mi<0 Je kej norega po širokem utre tu ? Sedanji svet svojo lastuijo posebno s tem zazuamnuje, da v vsih rečeh iše priti resnici do korenine: samo pri veri, ki jc gotovo naj tehtniši reč, dela izjemo, ker tukaj mu ni nič zu resnico, temuč brez daljnega pomislika tirja vsem enako pravico , bodi-si resnica ali zmota. Vera je sedanjemu svetu stranska reč. Časniki ua pr. se štulijo, da enako delajo za samosvojuost vsih ver , kukor bi bile vse enako dobre iu resnične: naposled pu večidel pokažejo, da njih želodec vse druge verstva žc še prekuha, le samo katoliška vera jih nezmerno teži, akoravno ji toliko sto- in stoletij neoveržljivo pričevanje daje: ,,Ti sama imaš resnico!" Tedaj, resnico v slovnici, resnico v natorozuau-stvu, resnico v zgodovini itd.: v veri pa kur je komu drago! Ali to ne kaže, da smo pod klobukom zgoli posvet-nosii ali materializma? Se neverski modrijani so se pečali zu prihodujost : sedanji pa le sumu zu sedanjost! Zakuj pu sc katoliški Cerkvi pravica ne privoši, zakaj sc njena resnica uc spozna? Zavoljo čoka žlezastega mesa, ki ga prava cerkev nc pusti emuncipiruti in uud duhu povzdigniti. Tako djanje namreč jc sužuost, ktere pu kutolišku Cerkev nc spozna: ona je prava učcniea prostosti, in njeni otroci so svobodni, ako živijo po njenih uuukih. Kdo pa je naj veči suženj? Satan, ki jc v verige večne teme vklenjen, iu pa njegovi beriči: freimavrarji; potlej teh be-riči: lažnjivo-liberulni časnikarji, — nadalje zopet teh sužnji: njih plačevavci iu strastni bravci, iu pa vsi: „kteri strežejo mesu po njegovem poželenji." Mir med Avstro - Prusijo in Danijo je sklenjen 2'). vinotoku. Slesvik, Holštauj iu Lauenburg. plačajo 29 milijonov terdinov, nekaj dunskegu dolgu iu še marsikuj druzega, da so rešeni Dauije. Kdo bo pa njih gospodar zauaprej, to šc ui obdelano. Francoska duhovšiua si posebno prizadeva, da bi sc Rini nc izdal Viktor-Kmaiivelu, \eka zlo razširjena knji-žicu pravi: ,.Cc Napoleon III danes iz Rima vzame voja-šino. jutri ui več cesar? Ste bili kterikrat v naših cerkvah? Sle li vidili, kako v vsaki stoji kupa za papeževe darove itd.? Na l)a Ilaj II se dostikrat bere tudi o samomorih ž«.u-skili poslov. Ni čudo, ker neki časnik pripoveduje, da ga ni skoraj ženskega posla dobiti, du bi ne imel kake vla-čugarske zaveze. V Levovu jc greško -katoliški vikši škof Litviuovič zastran klečanja pri sv. maši du giinuaz. katehetov razpis poslal, v kterem je rečeno, da poklekovaujo je keršanska šega, ki iz,iaja od Kristusa, aposteljnov in pervih kristjanov, iu ki je v navadi na Jutru in na Večeru. Med drugim določuje razpis, kdaj je poklckuiti, in gimnazijskim katehetoin je pod naj terši odgovornostjo zapovedano, da naj mladost zastran obnašanja med sv. liturgijo podučijo in naj ne terpijo, da bi sc zoper to šego delalo. (l.embg. Ztg.) V Rimu, kakor je že znano, bo čez 10 dni, to je, 20. I. m. častitljivi jezusovec o. Peter Kanizij za zveličanega razglašen. O. Bocr ju prinesel eno roko tega služabnika Božjega iz Švica, iu le-ta bo v jezuitovski cerkvi izpostavljena. V Parizu sc zbira pod predsedništvom mlgsp. dc Segur-a nova družba v prid katoliških Poljakov. Njen namen je: poljski narod katoliški Cerkvi zvest in vdan ohraniti. Diužuiki plačujejo po 5 frankov ua leto. V Skočil je 1. u. m. umeri znani pasionist Spcnccr, brat lorda tega imena. Spencer je izmed naj plemenitniših angleških deržin iu jc bil pred nekaj časom iz protestanštva prestopil v katoliško Cerkev. Kraljica Viktorija, ki ga je v mladih letih vidila ua svojem dvoru , ga jc želela vidili tudi v redovni obleki , kar sc je o neki priliki res zgodilo. Pri Sau-Fraiičišku v kalif ornii je imel od in. do 24. mal. serp. t). Laufhubcr S. J. misijon. pri kterem jc 12 drugovčrccv prestopilo v katoliško Cerkev. I.judje. ki dolge leta niso bili več pri spovedi, so sc spravili z ljubim Bogom, do .1000 jih jc prejelo Kruh življenju. Prav veliko rudnikarjev je ua milje daleč prišlo. — Tuko se godi povsod, kjer je misijon, ki ima poseben blagoslov za spreohra-čanjc grešnikov od Boga. Sej grešnika vsacega njegova butara teži iu ko jo odloži, ne vzel bi je zopet nase. ko bi mu kdo ponudil zlatih hribov. Tudi pri nas taki . ki jih grehi tlačijo: premagajte in spovejte sc. bote vidili. kako lepo jc brez greha biti! — Ni a kitajskem rovarstvo pojema Rovarjem, ki se kličejo „Tajpingi," je s pomočjo anglo-fraucosko \zclo veliko mesto Naukiti iu drugo glavne mesta ou letnega cesarstva, ki so jih imeli od I. 1853 v posestvu. Nu po-gunjunje francoskega poslanca v Pekinu se kristjanje v nobenem kraju kit. cesarstva več uc prcguujujo iu kinska vlada jc ukazala , kristjanom vse ugrabljene reči poveruiti. ,,Cesarovič Kong" nejevernik, ki jc zapovedal to povračitev. bi zumogcl verske levite brali marsikteriiu ministrom nekterih evropejskih deržav, kteri se imenujejo kristjanje, in nc da bi povernili cerkvi ugrabljene dobrote, ji grabijo iu prodajajo šc to malo, kar ji je ostalo, pravi ,,Armonia." Lesniki, Jabeika in tesnih" *». Viktorija, angleška kraljica, jc vlade sita, trudna iu boluu iu rada bi jo otresla v prid kraljeviča Galeškcga; ali starina Palmerstoii iu drugi vladniki ne puste, ker hoje sc mlade iu gorke kervi kraljevičcvc. — Nekolikega rovarstva v Fui lanii sc nihče bolj nc boji, kot lahi sami v Torinu, češ, da Avstriji utegne to vzrok hiti, du pogleda, kaj sc ondi dalje godi, ker ui miru; Iluliju pa kratko in malo ni v takem stanu, da hi se mogla z Avstrijo poskušati. Anglija bo v kratkem inehikausko cesarstvo piizualu in svojegu poročniku tje poslala. Napoleonovemu kongresu je pri shodu dveh cesarjev v Niči neki do čistega spodletelo, in car du je bil prema zel za Napoleona. Te zunanjosti pu vender niso nikakoršuu priča, če sta imela velika gospoda merzlc ali gorke roke: to bo sad pokazal. -— Dr. \Viltclshofcr, ki je usmiljene sestre \ Neudorfu obrekoval, jc obsojen na en mesec v ječo, iu za 20 gold. kaznjen. — Kdo je zadovoljili s pogodbo 15. kim. med Francijo m Italijo? ... Garibaldi ue, Macini uc, rovarji sploh ne. katoličani ne, nekatoličaiii ue, uaj berže Viktor Kmanvel tudi ne. pa sc Napoleonu boji povedati. Na zadnje ostane Ic samo Napoleon 111, kteremu sije iz nje tudi dobiček, morebiti ravno iz padcu Viktor-Kuiuuvclovega. - V Carigradu izhaja zdaj 33 časnikov, s v turškem jeziku. 3 v francoskem, 1 v angleškem, 5 v grcškem, 9 v armenskem. 4 v bulgurškem, 1 v hebrejskem, I v arabskem. 1 v per*iranskem in 1 v nemškem jeziku. Mšabroini rtarori. - g-k 5 gl. - G. M. Zapodi 1 gl. (Op. Denarje ie M-rw— W w poslan. Pogorele!*ho neki v veliki revšini in pomoči moc- Za Hiharjev spominek. — G. J. Z. 2 gold. — ,,e potrebni. Vr.) G. d. 1» V-a 2 gld. — 2 hvaležno učenca 2 gold. a. v. —------ — u. fajm. hi. Potočnik 2 gold. Pogovori z gg• Uopiaovavci. Za m i Hi j on gosp. Fr. I* i rca. G. M. Zapoški ...... 2 |,J Nekaj sicer težko odložljivih spisov mora zavolj ff°Za afrikanski misijon. Dve devici 2 gold. nr. zadrege » proslorom čakati; naj ne zamerijo gg. pisavci. gospa Marija Mozer. 1 gold. UttC darovi za .v. Očeta ae bodo v kack 5-b dneh v Za pogorelce v M e h o v e m. Neki dobrotnik 1« gl. Rim posluli. (Nuzn. darov pr.h. dalje.) Darovi za »v. Očeta. Darujemo drobtinice v blagor presvetlega papeževega prestola in v čast matere našo katol. cerkve: v ban-kovskih listnicah j gld. ; peteri otročički iz ovoje domače hranilnice v srebru 3 gld.'4 (Bog daj. da bi se jim hrainluica prav obilno napolnila in bogato narasla, ker so h tem darom tako lepe scrčicu razodeli! Vr.) „Ponizno prosimo za že»en božji'" Neka keršunsku deržina. — ..Spoštujem skalo, na ktero je zidana katoliška Cerkev": 30 gold. a. v. (Vmes 10 gld v nr.) — „0.1 sv. Petra nasledniku sv. Petra: 2 gld. 50 kr." - ..Blagoslov od sv. Oeeta, zlasti za zadnjo uro" cekin za 10 frankov. — Na Vaš blagoslov, sv. Oče! daj in ohrani mi Bog ljubo zdravje: b) 2 gld. 32 kr. — Duhoven \ St. 3 gld. - Duhoven J. Br. 3 dvajsetice. — „Dva brala:" „Sv. Oče, blagoslovite naji I4' 2 cen. cekina. — 26 vinotoka - „l)a sovražnike sv. Cerkve ponižna, te prosimo, o Gospod!" 1 tol. za 2 gld. st. d. - V dober namen neka ženska 50 kr. - „Akora\no mi je v preteklih časih v D. revšina mnogokrat kosti glodula, so je ta cekin ubranil vsi sili kakor bi bil vedel. da je za kaj imcnitiiešega odločen; naj teduj roma v Rim, me deležnega storiti blagoslova, kterega bodo po mojem upanji kranjski duhov šini podelili: 1. ccs. cekin. — G. J. D-č, duh. pomč.: 1 ees. cekin. - „N'asa duša čaka Gospoda; ker On je naš pomočnik in vari." I Ps. 32, 20,): 1 tol. za 2 gld. st. d. - Za srečno zadnjo uro neka ženska 50 kr. — Neka dobra duša, da bi se sovražniki sv. Cerkve spreobernili. 2 gld. — „Zu očetovo zdravje" t gld 20 kr. — 27. vinotoka: Za blagoslov, da bi mogli oveto živeti iu srečno umreti, dve devici 5 gld. — „Zu sv. blagoslov" 35 kr. — G. J. I.., fajmošter na Dolinskem, 10 gld. — Dve keršeniei „prositi sv. Očela zu sv. žegeu4' 3 gld. sr. — "Gospodinja prosi blagoslova zase in sa deržino: 5 gld. sr. - G. K. F.: „Sv. Oče! na molitve Vaše ino klice — naj prav vladam svoje ovčice": 2 gld. 20 kr. sr. (vmes 2 dvajsetici) in 2 gld. v pap. - ,.l»ro eznltatione S. Kcclesue cul bolit a* et aposlolier": 1 ees. cekin. — Mala Ančika 2 dvajsetici: „Da bodo sveti Oee zu mene molili." — G. dekan lgi. II. 10 gld. — G. Rili. Fr. 10 gld. — G. I.or. R. 3 gld. — G. Mat. Sin. 2 gld. — Iz Polhovega gradca 14 gld. (vnies 1 gld sr.) — 2*. vinotoka: G. J. Gn. : „Sproaite mi, sv. Ote, dai prave modrosi!" 3 gld. sr. — Mica D.: Zu spoznanje same sebe": 1 gld. sr. -- Mina M.: „Zu potrpežljivost: 1 gld. - „S«ncte Pater, quia acccptus eras lleo necesse fuit, ut tentatio probaret Te; - - ast — forti animo esto: iu prosimo enim est auxilium lllius, cujus regn« non eril finis": 20 gld. J. St., sacerdos. - G. J. St. b*.: 5 gld. - G. fajm. L. G. 2 gld. - „Prosite mi, sv. Oce, za stan , v kterem bi se naj ložej in naj gotovši zveličal. Bog daj zmago sv. Cerkvi zoper njene sovražnike : pa tudi nam duha prave pokore, vsim grešnikom spreobernjenje iu odpušenje grehov, rešenje ubogim dušam v vicah." A. J., pnmo«t hlapet v I.. 3 gld. — 21». vinotoka: (Na \>e zgodaj) 10 gld,: „Sv. Očetu zu prezico." — Deržina prosijoca blagoslova za zdravje otrok na duši in na telesu: 3 tol. po 1 gld. — Neka deklicu: „Svcti Oče! blagoslovite me, da Jezusu zvesta ostanem": 1 tol. za 1 gld. — ..Majhen darček, pu prav iz serca, ker okolisine vec nc dopustijo": 2 gld, G J. V. — „l)u bi tudi Slovenci sv. Očetu v Rimu na pomoč prihiteli""! G.M. Sk., duh. dom. a) 2 gld. in h) 3 gld. — K din i zlati denarček, ki ga premorem: podložni sin nar boljšemu Očetu v priprošnjo za stanovitnost v dobrem in srečno zadnjo uro": 1 cekin zu 20 frankov. - Neka žena iz Vodiške furc, kteru želi, da bi sv. Oče Pij dali apostoljski blu-goslov nji in vsi hiši: 1 res. cekin. - Sprejmite za sv. Očeta 1 tol. za 2 gld. st. du. V. B. - Od ueke osebe 1 gld. Hr. Neka dobra duša 2 lumenjaka : Sv. Oče, blagoslovite jo obilno! — „Sv. Oce! blagoslovite nuso derzino"! 1 gld. — Neimenovana prosi za sv. blagoslov in daruje 2 gld. 20 kr. sv. Očetu. — Da levica nc ve: 4 ces. cekine. - „llla-gosloviie nas, sv. Oče! na duši, pa tudi na telesu": A. F. 1 ces. cekin. — Mulu čedica sv. Pl. in njen pastir 1 jtol. za 2 gld. >t. dn. : „l>a bi sovražniki sv. Cerkve svojo zmoto spoznali" — 30 vinotoku: „Sv. Oče! blagoslovite svojega Janeza, ki Vas serčno ljubi": 1 cekin za 20 frankov. — Tri deklice prosimo sv. Očeta zu sv. blagoslov, da bi mogle voljo Božjo vselej zvesto spolnovati in v službi Božji stanovitne do smerti ostati": 1 gld. 50 kr. -- ,,Dum jem 50 kr. sv. Očetu iu prosim blagoslova, da bi z materjo iu sestro vred Bogu zvesto služila iu v milosti Božji umeri«.*4 - 31 vinotoka. Neka dobra oseba 35 kr. — iz Škofje l.okc a) dobro dušice 1 ces. cekin., 2 gl., in 2 dvajsetici v sr.: ..Da bi nam sv. Peter nebeške vrata odperl." — Iz Škofje l.oke b) 12 gl. 15 kr. (vmes 4 srebr. petiee st. d.); ..Nekteri l.očani sv. Očetu vduni, skažejo rimskemu papežu s tem durčkom svojo djausko ljubezen, ter prosijo zu Njih očetovski žegen, zu spreobernjenje grešnikov, posebno tistih slepič, ki sc s s- motijo." — Trije dobrotniki sv. Oeetu za blagoslov v njih stunu 3. gold. - Gosp. fajm. Anton C.— 5 gld. — Muriju I.ončar 3 gld. — Nežu Smalc 50 kr. - ti. .lan. V. fajm.. 1 tolar zu 2 gld. st. d. — G. Jož. St., kap!., 1 tolar zu 2 gld. st. d. — G. Vul. I.. — kapi. v R. 1 ees. cekin za 1 gld. 30 kr. st. d., T ilvajsctic, 3 nove avstr. tolarje po 1 gld. — G. fajm. in dekun S. V v R. I cekin za 0 gld. st. d. in 1 tol. za 2 gld. G. J. M. fajm. na T. 2 križevaka po 2 gld. 12 kr. st. d. in 5 gld. v papirji. - ..Bencdic, sv. Pater! pusillo gregi!" 5 gld. — Blagoslovite, sv. Oče, svojega sina, ki želi, da bi bili kmali rešeni vsih svojih sovražnikov: 1 gld. sr. -- Keršenica : Blagoslolito me, sv. Oče, du bi mogla pobožno živeti: 1 gld. — 1. listopadu. Dve devici prosijoči sv. blagoslova darujete sv. Očetu 7 gold. — Zu sv. Očeta Pija: „Da bi Bog nuse Kranjsko v čisti, terdui sveti veri ohranil !!!" 10 gld. — 2. listopuda. Sentgotharska furu pri Tiojatiah pokloni malo darilce sv. Očetu Piju IV: 10 gld. 50 kr. a. v. in prosi Njih blagoslova. — l.ipovšckova hiša za blagoslov sv. Cerkve li gld. 50 kr. - G. z G., duhoven pastir in neke pobožne dušo sv. Očetu, posebnemu častivcu Murije Device: 2 erkina. 1 gold, srebra uvst. velj. 1 dvajsetini, 50 kraje., prosijoči blagoslovu iu priprošuje pri Muiiji Devici.