SVOBODNA
SLOVENIJA
LETO (ANO) LXX (64) • STEY. (N°) 43
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 27 de octubre - 27. oktobra 2011
Korak za korakom
POZABLJENI MEJNIK
TONE MIZERIT _
25. junij je za vse Slovence zgodovinski datum, saj je takrat nastala slovenska država. Tega dne je bila namreč slovesno razglašena samostojna in neodvisna Republika Slovenija, kot nova država na evropskem in svetovnem zemljevidu.
Lepo in potrebno je, da se vsako leto spominjamo tega praznika. Letos še posebej, ko poteka 20 let osamosvojitve. Ni pa prav, da ob tem pozabljamo na druge važne korake zgodovinskega razvoja, ki nas je pripeljal do uresničenih sanj. Kajti slovenska država ni nastala iz nič. Sad je stoletnega razvoja, ki se je začel že v daljni pomladi narodov leta 1848. Tedaj so se narodnostno zavedli tudi Slovenci in začeli delo za dosego politične, gospodarske in kulturne svobode.
Po majniški deklaraciji, ki jo je sredi vojne vihre v dunajskem parlamentu proglasil dr. Anton Korošec, smo prišli do 29. oktobra 1918. Narod je zlomil jarem stoletnega gospostva, v katero ga je vklenil njegov nemški gospodar; zavrgel je zatiranje pod vlado Habsburžanov in slovesno oklical osvoboditev in neodvisnost na Kongresnem trgu v Ljubljani tistega 29. oktobra. Ljudstvo, ki je v ogromni večini odobravalo politiko voditeljev, je v veselju in slovesnem navdušenju pozdravilo osvoboditev.
Sledil je oklic države Srbov, Hrvatov in Slovencev, in naš Anton Korošec je bil izvoljen za voditelja. Veselje ni trajalo dolgo. Prišel je 1. december, nasilno združenje s kraljevino Srbijo in nastanek poznejše Jugoslavije. A pod nemški jarem se slovenski narod ni vrnil nikdar več.
V komunistični Jugoslaviji se tega mejnika narodne zgodovine niti ni omenjalo. Nihče, razen režima, ni imel pravice do kake zasluge za narodovo blaginjo in razvoj. Svobodni Slovenci v svetu pa smo ohranili zgodovinski spomin in vsako leto slovesno obhajali obeleženje tega mejnika. To je bilo posebej slovesno med nami v Argentini. Kot sedaj dan državnosti, smo desetletja obhajali 29. oktober in ga smatrali za najpomembnejši praznik vse do leta 1991, ko smo kot narod dosegli najvišje stanje državnosti.
29. oktober, kot zgodovinski dogodek in važen mejnik narodne zgodovine, je tudi v sedanjih časih, morda celo med nami, padel v pozabo. Vredno je, da se povrnemo k njemu v sedanji, prelomni dobi, ko nas večkrat zaskrbi usoda naroda in stanje v matični domovini. Govori nam o žrtvah, o delu, o zvestobi idealom, o ciljih narodove prihodnosti, od katerih ne odstopimo. Naj nas ta spomin navdahne z upanjem, voljo in zvestobo, ki je v teh kriznih časih še posebej potrebna.
Za pravičnost in mir
Papeški svet za pravičnost in mir je danes izdal dokument o reformi mednarodnega finančnega sistema. V skladu z družbenim naukom Cerkve, dokument predstavi pogled na gospodarsko in finančno krizo ter predlaga možne rešitve za dosego bolje zastavljenih finančnih institucij, ki bi bile učinkovite na svetovni ravni in usmerjene v človeški razvoj vseh oseb in narodov.
Kot je na predstavitvi dokumenta dejal kardinal Turkson, papež in Sveti sedež s pozornostjo spremljata trenutne razmere v svetu ter stalno spodbujata ne samo k skupnemu delovanju, ampak k delovanju, ki temelji na jasni predstavi o vseh ekonomskih socialnih, kulturnih in duhovnih vidikih. Tako Sveti sedež preko dokumenta papeškega sveta ponuja svoj prispevek na tem področju, ki bi lahko bil koristen za odločanje držav G-20, je zatrdil kardinal Turkson. Dokument o reformi mednarodnega finančnega sistema se opira na okrožnico Pavla VI. O delu za razvoj narodov (Populo-rum progressio) in socialno okrožnico Benedikta XVI. Ljubezen v Resnici (Caritas in veritate). V tej papež zatrjuje, da nas »kriza obvezuje, da na novo zarišemo pot,
da sprejmemo nova pravila in poiščemo nove oblike obveznosti, da zidamo na dobrih izkušnjah in za-vržemo slabe. Kriza se tako spreminja v priložnost za trezen razmislek in novo načrtovanje«.
Odziv na papežev poziv je tudi predstavljeni dokument papeškega sveta, ki želi dati prispevek k odgovornim osebam po svetu in vsem ljudem dobre volje. Dokument je tudi gesta odgovornosti do prihodnjih generacij, da se ne bi nikoli izgubilo upanje v boljšo prihodnost ter zaupanje v dostojanstvo in spodobnost človeške osebe. Sicer pa besedilo ponuja analize, razlage in praktične smernice sedanjih družbenih razmer, ki upoštevajo etično in versko razsežnost. Tako so na primer predstavljeni razlogi za sedanjo veliko gospodarsko in finančno krizo, ki so prej ideološke kot pa moralne narave. Stare ideologije so nadomestile nove, ki so enako nevarne za celostni razvoj človeka in ki so negativno vplivale na mednarodni in svetovni finančni sistem, povzročile veliko socialne nepravičnost in povzročile neenak gospodarski razvoj. Dokument tako izpostavlja nevarnost neoli-beralističnih, neoutilitarističnih in tehnokratskih ideologij.
Predsednik republike Danilo Türk je pretekli petek, 21. oktobra, podpisal akt o razpustitvi državnega zbora in razpisu predčasnih volitev v državni zbor. Prve predčasne volitve v zgodovini samostojne države bodo 4. decembra, roki za izvedbo volilnih opravil pa so začeli teči isti dan.
Predsednik republike je razpustitev parlamenta in razpis volitev napovedal potem, ko vlada premiera Boruta Pahorja 20. septembra ni prestala glasovanja o zaupnici, s čimer ji je prenehal mandat, predloga za imenovanje novega mandatarja pa ni bilo. Türk je s podpisom akta o razpustitvi DZ in razpisu volitev počakal do preteka ustavno določenega 30-dnev-nega roka, že tedaj pa je napovedal, da bo volitve razpisal za 4. december.
Türk je akt podpisal danes takoj po polnoči, da bi z dodatnim časom omogočil državljanom, kandidatom na volitvah ter državnim organom pravočasno in nemoteno izvedbo vseh potrebnih volilnih opravil ter pripravo na predčasne volitve.
S podpisom akta je predsednik republike današnji dan določil tudi kot datum, ko začnejo teči roki za volilna opravila. Prva volilna opravila, kot sta vlaganje kandidatur in dajanje podpisov podpore, je bilo tako mogoče opraviti že isti dan, po odprtju upravnih enot.
Kandidate za poslance sicer lahko predlagajo politične stranke in volivci. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci oziroma v posamezni volilni enoti s podpisi najmanj 50 vo-
livcev. Če pa želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, mora njeno kandidatno listo v posamezni volilni enoti s podpisi podpreti najmanj tisoč volivcev.
Vsi organizatorji volilne kampanje pa so morali do ponedeljka odpreti posebne tran-sakcijske račune, s katerih bodo morali poravnati vse stroške kampanje.
Z dnem 21. oktobra je bil državni zbor razpuščen. Mandat sedanjega sklica DZ bo kljub razpustitvi trajal vse do ustanovne seje novega državnega zbora, ki mora biti sklicana najpozneje 20 dni po izvolitvi. To pa ne pomeni, da bo imel DZ v tem času tudi polna pooblastila, saj bo lahko odločal le še o nujnih zadevah na izrednih sejah.
Državna volilna komisija je medtem že določila roke volilnih opravil.
Uradna volilna kampanja se bo začela 4. novembra. Že v petek 21. oktobra je nastopil čas za vlaganje kandidatur in dajanje podpisov podpore na upravnih enotah, ki se bo iztekel 9. novembra. Volilna komisija bo 18. novembra javno objavila imena kandidatov, strank in list.
Predčasno glasovanje bo potekalo 29. in 30. novembra, 1. decembra. Glasove po pošti bo volilna komisija preštela 5. decembra; tiste, ki bodo prispeli po pošti iz tujine pa 12. decembra. Uradni rezultat volitev bo znan 16. decembra in zatem objavljen v Uradnem listu. Novi državni zbor pa mora imeti ustanovno sejo najpozneje do 21. decembra.
Na šestih parlamentarnih
volitvah v zgodovini samostojne države se sicer obeta pestra volilna tekma. V boj za poslanske stolčke se bo namreč poleg uveljavljenih strank podalo še nekaj novonastalih strank in list, ki utegnejo po volitvah premešati karte v slovenskem političnem prostoru. Med njimi bosta stranki Zorana Jankovica in Gregorja Viranta.
Prav okoli teh strank pa teče največje zanimanje in tudi polemika. Razne ankete namreč zelo drugače kažejo: da pred-njači Janša, ali Virant, ali Janko-vic, odvisno tega, kdo je anketa izvedel. Razlike so tako velike, da se utemeljeno dvomi o njih strokovni in vredni izvedbi.
kako pri nas
Kaj pa volivci v tujini, konkretno, slovenski državljani v Argentini? Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu je že obvestilo, da je Državna volilna komisija je kot eno izmed volišč razpisala tudi to veleposlaništvo, kjer pričakujejo visoko število volivcev. Vse informacije o načinih oddajanja glasov so objavili na spletni strani, za kakršnakoli dodatna vprašanja pa so na voljo po telefonu, elektronski pošti ali v živo. Še posebej opozarjajo na sledeča datuma.
3. november je zadnji dan za slovenske državljane z začasnim prebivališčem v tujini, da Državni komisiji posredujejo zahtevek za glasovanje na veleposlaništvu ali po pošti. Za državljane s stalnim prebivališčem v tujini (celotna naša skupnost) je pravica do glasovanja na veleposlaništvu ali po pošti avtomatična.
Zahvala za novi blaženi
Po skoraj mesecu dni od slovesne bea-tifikacije drinskih mu-čenk v Sarajevu je bila v soboto 22. oktobra v Žužemberku zahvalna maša. Somaševanje škofov in duhovnikov je vodil kardinal dr. Franc Rode.
Cerkev in kristjani na Slovenskem se bomo z zahvalno sv. mašo zahvalili za to, da sta bili 24. septembra na beatifikaciji v Bosni med blažene prišteti s. Krizina Bojanc iz župnije Šmarjeta in s. Antonija Fabjan iz žu-
pnije Hinje, ki sta skupaj še s tremi redovnicami iz družbe hčera Božje ljubezni leta 1941 utrpeli nasilno smrt, ki jo je povzročilo sovraštvo do katoliške vere (in odium fidei).
Imenovane 'drinske mučenke', ker so jih vojaki vrgli v reko Drino, so pred tem požrtvovalno negovale bolnike in skrbele za otroke različnih ver in narodnosti v Palah v Bosni in Hercegovini. Četni-ki so jih 11. decembra 1941 nasilno odvedli s Pal v smeri Goražda. Pot v snegu in mrazu je trajala štiri dni. V večernih urah 15. decembra so v vojašnico v Gora-ždu, kjer so bile zaprte
v drugem nadstropju, vdrli pijani četniki z namenom, da bi jih one-častili. Štiri izmed njih so skočile skozi okno, nato pa so jih vojaki z noži pokončali in jih vrgli v reko. S. Berchma-no, ki zaradi starosti ni zdržala naporne poti do Goražda, so po vsej verjetnosti 23. decembra 1941 ubili v Sjetlini.
Septembrske bea-tifikacije v Sarajevu se je udeležilo okrog 700 slovenskih romarjev, več deset duhovnikov ter celjski in novomeški škof. Slednji je o zahvalni maši v Žužemberku povedal: »Ne le na ravni škofije, na Slovenski škofovski konferenci smo se dogovorili, da bomo to proslavili na slovenski ravni in se zahvalili Bogu za bea-
tifikacijo in tako, upamo, opozorili na novi mučenki vso slovensko javnost,« je napovedal škof Andrej Glavan. Kardinal Rode pa je v pridigi poudaril, da so drinske mučenke »svetal zgled vere in zvestobe Bogu«.
Pred mašo je bila še molitev in predstavitev s. Krizine in s. Antonije, slovesnosti pa se je udeležila tudi delegacija redovnic iz družbe hčera Božje ljubezni iz Bosne.
Drinske mučenke so bile poleg slovenskih redovnice še s. Marija Julija (rojena Kata Ivaniševic), s. Marija Bernadeta (rojena Terezija Banja) in s. Marija Berchmana (rojena Carolina Anna Leidenix).
n
Gledali smo na vse enako"
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš in državni sekretar dr. Boris Jesih sta 18. oktobra 2011, predstavila delo urada v času mandata vlade Boruta Pahorja. Novinarska konferenca je bila organizirana v sklopu novinarskih konferenc ministrstev in uradov ob koncu mandata te vlade, na katerih so predstavljeni dosežki preteklih treh let.
Uvodoma je minister dejal, »da smo na uradu delali trdo, delali smo pametno - morebiti bi lahko delali bolj pametno - in delali smo uspešno«. Osnovna ugotovitev obeh je bila, da smo na uradu izpolnili načrte, ki si smo si jih zastavili na začetku mandata, ter uspeli oblikovati in uresničiti nekaj novih projektov. Minister je pri tem poudaril, da je uresničevanje zastavljenih ciljev bilo možno le na podlagi dobrega sodelovanja s kabinetom predsednika vlade in drugimi resorji. Ob tem je pomembno poudariti, da so bili uspehi posledica dejstva, da urad v času te vlade vodi minister in ne le državni sekretar.
Pregled dela preteklih treh let je minister Žekš pričel s pregledom stanja v zamejstvu in povedal, da se je položaj Slovencev povsod v zamejstvu v zadnjih letih izboljšal. Koraki, ki so bili storjeni so bili pomembni v smeri zagotavljanja pravic slovenske manjšine v zamejstvu. Kot najvidnejši uspeh slovenske manjšine v Avstriji je minister izpostavil rešitev vprašanja dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem. Kot je poudaril »rešitev ni dokončna, ampak predstavlja pomemben korak pri reševanju omenjene problematike«. K temu je zagotovo pripomoglo dejstvo, da so vse tri krovne organizacije stopile skupaj in sodelovale pri reševanju problema. Pri oceni položaja slovenske manjšine v Italiji je minister izpostavil korak naprej pri vprašanju financiranja slovenske manjšine, saj ji je Italija zagotovila stabilno financiranje za naslednja tri leta, s čimer je odstranjena negotovost, s katero se je manjšina soočala doslej. Prav tako je minister izpostavil pomen oblikovanja in zasedanja mešane komisije med deželo Furlanijo-Julijsko krajino (FJK) in Slovenijo. »Veseli nas, da sta krovni organizaciji oblikovali skupno delovno skupino, vendar še čakamo na rezultate«, je povzel minister in kot zadnjo točko v Italiji omenil Vi-demsko pokrajino, kjer uspešno deluje Kulturno središče Špeter, kjer se rešuje vprašanje dvojezične šole v Špetru.
Na področju zamejstva je v preostalih dveh državah, na Madžarskem in Hrvaškem, v zadnjem obdobju prišlo do pomembnih premikov. Na Madžarskem se je tako v času mandata dvakrat sestala slovensko-ma-džarska mešana komisija, do premikov je prišlo na področju vizual-
nih medijev, saj je oddaja Slovenski utrinki zopet prešla na 25-minutno oddajanje živega programa. Veliko je bilo storjenega tudi na področju šolstva, kjer s finančno podporo Slovenije učiteljica in vzgojiteljica omogočata dodatno šolanje v slovenskem jeziku, ter na področju čezmejnega sodelovanja, kjer so manjšine končno dobile večjo vlogo. Pri Slovencih na Hrvaškem je minister izpostavil ponovno vključitev Slovencev v preambulo hrvaške ustave in ustanovitev novih slovenskih društev na Hrvaškem. Pregled stanja v zamejstvu je zaključil z opaznim porastom zanimanja za učenje slovenskega jezika na Hrvaškem. Samo v Varaždinu so prejeli več kot 500 prijav za učenje slovenskega jezika.
Pregled dela na področju Slovencev v svetu je minister pričel s pogledom v države nekdanje Jugoslavije. Dejal je, »da so najbolj ranljivi Slovenci po svetu prav tisti, ki živijo v državah nekdanje skupne države. Le--ti se od preostalih Slovencev po svetu razlikujejo, saj so manjšina postali nenadoma, čez noč«. Slovenci v teh državah živijo v skromnejših okoljih, nimajo lastnih sredstev, zato je naloga urada in Slovenije, da tem ogroženim delom slovenstva bolj pomaga. To je po prepričanju ministra dr. Že-kša tudi usmeritev, ki bi jo morali na uradu upoštevati v prihodnje. Pri Slovencih v tem delu sveta velja izpostaviti, da so se v zadnjih letih bolje organizirali (ustanovili zvezo Slovencev, številna društva, organizirali tabor, oblikovali nacionalni svet, ...).
Minister je pri pregledu dela v svojem mandatu izpostavil tudi prvo srečanje vseh Slovencev z naslovom »Dobrodošli doma«, ki je potekalo 1. julija v Ljubljani v okviru praznovanja 20. obletnice samostojnosti Slovenije. »Eni so plesali polko, drugi so plesali kolo, a vsi so imeli slovensko srce,« je dejal minister dr. Žekš. Kot pomembne smernice delovanja tudi za v prihodnje je minister za konec izpostavil nove projekte, ki vključujejo povezovanje znanstvenikov, kulturnikov, umetnikov in gospodarstvenikov. Oblikovan je bil seznam najuspešnejših Slovencev - znanstvenikov po svetu, ki bo v prihodnje služil ne samo uradu pač pa tudi številnim visokošolskim zavodom ter slovenskim znanstvenim institucijam. Že sedaj je urad v sodelovanju z Agencijo za raziskovalno dejavnost pripomogel, da se lahko na nekatere razpise agencije prijavljajo tudi Slovenci, ki živijo v zamejstvu in po svetu. Večji poudarek je urad namenil še dvema tematikama: podpori mladim Slovencem po svetu, ki so ključni za obstoj slovenstva, ter gospodarskemu sodelovanju z zamejstvom in povezovanju gospodarstvenikov po svetu. Urad je pri tem prevzel vlogo posrednika in pobudnika ter v tem času organiziral številne okrogle mize, posvete in sprejel strategijo gospodarskega sodelovanja. Kot v preteklih obdobjih je urad tudi v tem mandatu podeljeval nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela in tako ohranja zanimanje za izseljensko in zamejsko tematiko tudi pri nas.
Državni sekretar Boris Jesih je predstavil tudi svoj pogled na delo v preteklih treh letih in kot najpomembnejše izpostavil dejstvo, »da se je v tem mandatu urad spremenil iz servisa za razdeljevanje finančne podpore v organ, ki aktivno koordinira politiko do Slovencev v zamejstvu in po svetu«. Dr. Jesih je dejal, da se je urad pri svojem delu izkazal
tudi zato, ker so se razmere in odnosi med državami spremenili, urad pa je to pri svojih dejavnostih upošteval. »Kot ključne aktivnosti je urad vedno dojemal sodelovanje in pogovore, zato smo lahko ponosni na naše aktivnosti,« je zaključil dr. Jesih. S svojega zornega kota je dr. Jesih kot ključni izpostavil dve področji: organiziranje oz. sistematiziranje področja čezmejnega sodelovanja (sedaj so vključene tudi manjšinske organizacije) in pomen sodelovanja v mešanih komisijah s sosednjimi državami.
Minister Žekš je proti koncu povzel po njegovem glavne dosežke in kot najpomembnejše poudaril, »da nismo odpirali političnih tem, ostali smo nevtralni in gledali na vse enako, kar pa ni bilo vedno lahko«.
Po predstavitvi sta minister in državni sekretar odgovarjala na vprašanja zbranih novinarjev. Na vprašanje, kaj je v tem mandatu izostalo oz. česa urad ni uspel uresničiti, je minister odgovoril, »da so posamezni dosežki le korak, ki se bo nadaljeval. V tem mandatu smo pravočasno obupali nad poenotenjem Slovencem in jih spodbudili k sodelovanju«. Dr. Jesih je dodal, da žal nekatere stvari tečejo prepočasi, vendar očitno rabijo svoj čas. Minister je na novinarsko vprašanje o spremenjenem odnosu vlade do Slovencev v zamejstvu in po svetu odgovoril, »da se je ta odnos zagotovo spremenil. Nisem pa prepričan, ali je to naraven potek stvari, ali pa je k temu pripomoglo dejstvo, da smo jih bolj gnjavili«, je zaključil minister. Svojemu nasledniku minister dr. Žekš svetuje predvsem mirne živce in umirjeno delovanje. »Z zaostrovanjem se ne da doseči ničesar, vztrajno prepričevanje je ključ do uspeha. Naslednik naj ohrani sedanje sodelavce in z njimi dobro sodeluje«, je povedal minister dr. Žekš.
Povsem za konec sta minister dr. Žekš in DS dr. Jesih izpostavila še najbolj prisrčen dogodek, ki jima je ostal v spominu. Dr. Jesih je poudaril, da je bilo takšnih dogodkov veliko. »Ko sredi Kanade srečaš ljudi, s katerimi se pogovarjaš prekmursko in vidiš, koliko slovenstva in ponosa do njega ohranjajo, je nekaj nepozabne-
TONE MIZERIT
ga«. Minister dr. Žekš je novinarsko konferenco zaključil z dvema zgodbama iz časa obiskovanja Slovencev v zamejstvu in po svetu. »Ko opaziš, da ženska s pokojnino 70€, s katero preživlja še dva otroka in vnuka, zaprosi za posojilo, da pelje družino v Slovenijo na izlet, vidiš, koliko jim pomeni domovina«. »Ali pa, ko je bila na obisku na uradu astronavtka Sunita Williams, vzgojena z vojaško disciplino, ki se je opravičila, da žal ne zna slovensko in na moj komentar, da za nas slovenstvo ni na jeziku, pač pa v srcu, potočila kar nekaj solz«. Le nekaj dogodkov, ki ti za vedno ostanejo v spominu.
Konec je dvomov, začne se novo obdobje. Gospa predsednica je neoporečno zmagala in si zagotovila nadaljnja štiri leta ob krmilu države. A ne na katerikoli način: ogromna zmaga ji zagotavlja absolutno oblast, saj z lastnimi poslanci in stalnimi zavezniki popolnoma obvlada obe zbornici argentinskega parlamenta. Lahko bi torej rekli, da se začenja doba demokratičnega absolutizma.
Brez priziva. Nihče ne more zanikati vladne zmage. Predsednica, ki je nastopala z volilno povezavo »Fronta za zmago«, neke vrste zmes peronizma in oportunizma, je dosegla 53,96% vseh oddanih glasov. Ostalih 46 odstotkov si je klavrno razdelilo šest opozicijskih kandidatov. Na drugem mestu je pričakovano pristal socialist Bin-ner, a s komaj 16,87%. Od povratka demokracije leta 1983 je to največja zmaga in tudi največja razlika med prvim in drugim. A to ni bila le osebna zmaga predsednice. Ta prelevljeni pe-ronizem, ki niti ne praznuje »dneva zvestobe«, danes absolutno obvlada državo, saj poleg parlamenta nadzira skoraj vse argentinske province. Cordoba, Santiago del Estero, Neuquen in Ognjena zemlja, ki sicer niso vlade, so »zavezniške«. Ostanejo torej izven vladnega območja samo San Luis (uporni peroni-zem), Santa Fe (socialisti), Corrientes (povezava radikalov) in prestolno mesto Buenos Aires (PRO-Macri). Vse ostalo je pobarvano s kirchnerizmom. Ob tem je omeniti še enako prepričljivo zmago v provinci Buenos Aires, kjer je vlada pobrala kar 56,28% in bo imel guverner Scioli absoluten nadzor nad parlamentom. Kirchnerizem je zmagal tudi v večini občin.
Na drugem bregu. V isti meri, kot je vladna zmaga prepričljiva, so prepričljive tudi razpršenost, nemoč in zmeda opozicije, pri kateri so prevladovala osebna poželenja, politična naivnost in pomanjkanje jasnih ciljev. Socialisti in radikali, drugi in tretji na volitvah, so imeli projekt skupnega nastopa, pa so se v teku priprav ločili. Enako Saa in Duhalde, četrti in peti, sta že nastopala v notranjih volitvah, a se potem razšla. Kdo bo volil stranke, kjer vidi le spor in prerekanje? Naivna je bila tudi celotna strategija opozicije: ni bilo predlogov, ne smeri dela, ne določnosti. Vse se je omejilo le na kritiziranje vlade in predsednice, ki je mirno kazala na »uspehe« svojega vladanja, se naslanjala na ogromen vladni propagandni stroj in na de-magoško razdajanje raznih
dobrin. Opozicija je izgubila smisel presoje. Ocenjevala je položaj, ki je bil veljaven pred dvema letoma (upor kmetov in poraz Kirchnerja), ne da bi videli, da so se kmetje že pobotali z vlado in je Kirchner umrl. Bistveno pa je opozicija pogrešala alternativno figuro. Osebnost, ki bi pritegnila voljo ljudstva in jo usmerila v odporno glasovanje. Vlada ni nepremagljiva. Kadar je alternativa vredna, ji ljudje sledijo. To je bilo razvidno na občinski ravni, kjer so bili na številnih krajih vladni kandidati poraženi. Odpovedal pa je tudi srednji sloj; tisti, ki je bil vedno jeziček na tehtnici glasovanja. Prevladala je potrošniška miselnost: kot mnogokrat, so volili z žepom, namesto da bi govorila srce in pamet.
In sedaj? Težko je napovedovati prihodnost. Politično gotovo ne bo velikih sprememb. Gospa predsednica je sicer v nagovoru po zmagi pozvala k spravi in enotnosti. A če upoštevamo pretekle izkušnje si ne moremo staviti velikih upov. Zaenkrat je vladna ideologija še vedno da »kdor ni z menoj je proti meni«, in je moj sovražnik. Nadaljevala se bo tudi gonja proti medijem, ki ne trobijo v vladni rog. Nekaj izjav vladnih predstavnikov je že nakazalo to smer. Preganjanje medijskih hiš Clarina in La Naciona bo gotovo doseglo višek. Vse bo seveda zakonito, saj bo vlada lahko potrdila kakršnekoli zakone, ko obvlada parlament in glasove. Veliko vprašanje je tudi, kakšno stališče bodo zavzeli tisti sodniki, ki so doslej predstavljali edini jez vladnemu absolutizmu. Vidno je bilo, da se je to neodvisno zadržanje ojačilo po vladnem porazu pred dvema letoma. Bo sedanji volilni izid pospešil tudi sodno poslušnost? Ostane pa tudi vprašanje gospodarskega razvoja. Tukaj pa položaj ni tako rožnat. Tega se zaveda tudi vlada, ki je že pritisnila na parlament, da še pred »zamenjavo« oblasti potrdi tri bistvene zakone: proračun za leto 2012, zakon o nujnosti gospodarskega stanja (emergencia economica) in davek na čeke. A noben od teh treh se ne dotakne glavne šibkosti sedanje ekonomije: inflacije, ki jo vlada zanika in zakriva. Da ne bo »dvojnega dolarja« so že napovedali. A do kdaj se bo gospodarstvo lahko normalno razvijalo z valuto, ki je daleč od realnosti. Na kratko dobo se položaj še lahko obvlada, a v sedanjih mednarodnih okoliščinah in ob blazni notranji potrošnji bodo štiri leta dolga doba.
BALANTIČEVA SOLA
Slomšek, naš živi zgled
Kakor vsako leto, se je tudi letos Balantičeva šola spomnila blaženega Antona Martina Slomška tako, da je v sobota 8. oktobra priredila nastop. Poleg učencev in učiteljev so se nam tudi pridružili starši ter stari starši naših učencev. Najprej smo pozdravili slovensko zastavo, in zapeli himno. Zastavonoše so bili: Alejandra Ber-gant, Cintja Oblak in Danilo Lipu-šček Bonino. Akademijo je vodila ga. Marija Zupanc Urbančič. Preden smo pričeli z nastopom, nam je ga.
Alenka Belič Fantini povedala, da nam je Slomšek pravi zgled delovnega pastirja, vztrajnega učitelja in vzgojitelja ter velikega domoljuba.
Slovencem je vcepil spoštovanje in ljubezen do materinega jezika, njegove zgodovine in kulture. Rekel je tudi, da mora biti šola trojna: doma začeti, v učilnici napredovati, v cerkvi pa dopolnjevati.
Po teh besedah so naši najmlajši prišli na vrsto, pod spremstvom gdč.. Marte Petelin, Ani Malovrh in Uršule Urbančič. Najprej so bili malo v zadregi, a potem so se sprostili in lepo zapeli ter z rokicami pokazali, kako radi zidajo hiško in zapeli so pesmico
o račkah, ki so se šle potepat.
Nato so pristopili fantki, ki so držali v rokah šopek rožic in tako voščili s pesmico vsem učiteljem, pozneje jim pa podarili šopke. Tudi deklice so prisrčno zapeli. Učiteljice, ki so
pripravile točko z učenci so bile: ga. Marija Z.U., Erika Poglajen, Bernarda Krajnik in Alenka Zupanc Urbančič. Po recitacijah so nas še razveselili s petjem pod vodstvom gdč. Anice Mehle.
Po končanem prizoru je voditeljica šole, ga. Irena Urbančič Poglajen, izrekla zahvalo in čestitke vsem učiteljem. Za konec smo pa še gledali posnetek s slikami, kjer so bile navzoče učiteljice s svojimi učenci. Pripravila ga je ga. Erika Poglajen. Zaključili smo prireditev s Slomškovo himno.
Vemo, da biti učitelj ni lahko. Zato smo prosili blaženega Antona Martina Slomška, naj nam pri tej nalogi pomaga; mi pa obljubimo, da bomo prispevali z vztrajnim delom.
U. in A.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Nova številka Glasa
Izšla je nova letošnja številka biltena Slovenske kulturne akcije -GLAS, v svojem 57-letu izdajanja tega informativnega lista, ki nas sooča predvsem z delovanjem organizacije v slovenski skupnosti v Argentini, delo njenih članov po svetu in kulturnimi dogodki v matični domovini. Medtem ko se revija Meddobje posveča objavi poezije in prozi, ter bolj tehtnim člankom izpod peresa avtorjev na tej in na oni strani Atlantika, nam Glas približuje razne umetniške in znanstvene aktivnosti, predvsem kulturne večere v Buenos Airesu.
Izdaje Glasa v zadnjih letih je deloma tudi odvisna od sofinanciranja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je za letošnje leto znatno znižalo vsoto podpore, ker je del denarne podpore namenila za pestro praznovanje ob 20-letnici samostojne Republike Slovenije, katerega je bila deležna tudi zamejska in zdomska publika. V tej številki so objavljeni tudi podporniki SKA, ki so se radodarno odzvali vabilu za prispevek v sklad organizacije.
Zbiranje gradiva pa je tudi kar težavno, ker ga je preveč za namenjene strani in včasih je uredniški odbor v dvomih, če je uporabil primeren kriterij za izbor materiala, ki ga posredujejo organizaciji številni viri in elektronske pošte, predvsem Slovencev, ki so se preselili v zadnjih letih v matično Slovenijo.
Ta številka biltena ima več strani kot običajne, saj je organizacija pripravila vrsto prireditev in kulturnih proslav, o katerih je primerno, da se poroča in seznani bralca. Ob branju Glasa očividno izstopajo poročila kulturnih večerov v Buenos Airesu
- konkretno v prostorih male ali pa velike dvorane Slovenske hiše. Vrstijo se opisi zanimivih, raznovrstnih in izredno kvalitetnih kulturnih srečanj. Zasledimo predavanja iz področja literature, filozofije, teologije, zgodovine, umetnosti in politične analize. V Glasu so tudi predstavljeni razni večeri, ki so bili organizirani na pobudo kulturnikov ali ustanov v Republiki Sloveniji na pr. Debeljakov večer, Ah-činova kiparska razstava, objava literarnega opusa Lojzeta Novaka itd.
Proti koncu lanskega leta je bil lepo pripravljen odličen koncert obetajočega mladega pevca Luke Somo-ze Osterca.
Opisani sta tudi obe fotografski razstavi: o slovenski vojski za samostojnost Slovenije (Člani vojaškega muzeja) in o begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem (Družba sv. Rafaela iz Slovenije). Poleg zabeleženja predavanj je tudi opis samostojnih razstav dveh priznanih likovnih umetnic - fotografska razstava Adriane Omahna in slike Tilke Močnik. Predstavljen je tudi komentar na intervju v okviru SKA s pisateljico in umetniško fotografinjo Evo Petrič. Lahko tudi preberemo potek večera o pok. kiparju Ivanu Grudnu, rojenem v Na-brežini.
V	zadnjem Glasu lahko sledimo publikacijam, ki so na en ali drug način povezane z našo skupnostjo.
Glosa v Glasu je globok in tehten odlomek iz knjige "Rast v resnici in ljubezni" pod naslovom "Fragmenti napuha" izpod peresa filozofa dr. Ignacija Lenčka.
V	uvodniku se predsednica SKA dotakne nekaterih dejstev, s katerimi se sooča organizacija v teh letih pod
naslovom Sončne in senčne strani organizacije,
V	Glasu tudi lahko potanko preberemo pogoje za nagradni natečaj Slovenske kulturne akcije »Noč rime pod Južnim križem«.
Na žalost se pod poglavjem Odšli so organizacija poslavlja od dveh članov - kardinala Alojzija Ambrožiča in Branka Rozmana ter podpornega člana dr. Jožeta Bernika.
Napovedani so tudi letošnji kulturni večeri, ki so še na programu in katerih se bo lahko udeležila publika v mesecu novembru in pričetku decembra.
Glasilo SKA Glas se zastonj deli med širšo publiko v naši skupnosti v Buenos Airesu, Mendozi in Barilo-chah ter se pošilja nekaterim kulturnikom in organizacijam v zamejstvu, po svetu in v matično Slovenijo. Izdajo biltena sofinancira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naklada Glasa je v 1000 izvodih. Oblikovanje je na skrbi Monike Urbanija. Glavni urednik Glasa je predsednica SKA dr. Katica Cukjati, s sodelovanjem tajništva. Glas tiskajo v tiskarni Editorial Baraga. Vsaka številka vsebuje tudi razne ilustracije - fotografije, ki odgovarjajo tematiki člankov.
V	tej številki Glasa zaključujejo sedanji seznam tiskanih knjig pri SKA, ki se jih lahko kupi v pisarni SKA.
Vse številke Glasa pa so na razpolago, prav tako kot del arhiva SKA, za
morebitne študije in diplomske naloge.
Pričakovana številka Glasa je vsekakor vsebinsko bogata in zanimiva.
Tine Debeljak
NOVA LITERARNA REVIJA
S slovenskim prizvokom
V ponedeljek 17. t.m. je izšel prvi izvod nove trimesečne revije posvečene literaturi »LA BALAN-DRA«. Lahko jo najdemo v pomembnejših kioskih v mestu Buenos Aires in v severnih predelih Velikega Buenos Airesa, kakor tudi v nekaterih knjigarnah. Dostopen je telefonski kontakt: 4931-1626 int. 110/211, kjer je možna tudi naročitev.
Urednica je naša znana pisateljica slovenskega rodu Alejandra Laurencich, katere roman »Vete de mf« je že izdan v Sloveniji v prevodu Mojce Jesenovec. V slovenščino so prevedene tudi njene druge krajše proze, nekatere pa celo v nemščino.
Alejandra se močno zavzema za slovensko književnost. Zato je bila povabljena na Vilenico, kjer je imela priložnost, da se je spoznala med drugimi s Pahorjem in Magrisom.
Nova revija je lepo urejena, in ta, prvi izvod, vsebuje, kar slovenskega zadeva, članek »Sobre la literatura eslovena« ter tri kratke pripovedi, in sicer: »Viaje de Nochebuena« (Maruša Krese, prevod
RAZSTAVE NA VELEPOSLANIŠTVU
Oskar Molek in Bahia
Slovensko veleposlaništvo v Argentini je otvorilo ciklus razstav »Dobri vetrovi za kulturo«. Namen je, da se tudi v prostorih slovenskega diplomatskega predstavništva zvrstijo umetniki slovenskega izvora.
Prvi na vrsti je bil fotograf Oskar Molek in sicer v torek 4 oktobra. Veleposlanik Tomaž Mencin je v otvoritvenem nagovoru predstavil idejni koncept cikla razstav, s katerim veleposlaništvo v svojih prostorih pozdravlja v Južni Ameriki živeče in delujoče slovenske umetnike. Cilj je krepitev prepoznavnosti slovenskih umetnikov v Argentini, njihove kulturne identitete in inspiracije, ki jo črpajo iz obeh svetov. Namen je odpreti vrata novim talentom in utrditi sloves že uveljavljenih imen. Cilj je v prostore veleposlaništva privabiti čim bolj raznoliko publiko, ki se ob obisku razstave seznani tudi z informacijami o Sloveniji in delovanjem veleposlaništva.
To pot razstavljene črno-bele fotografije so izbrane iz letošnje razstave v Teatro de la Ribera v četrti La Boca. Sedaj je priložnost, da si jih ogleda vsak obiskovalec prostorov veleposlaništva.
Oskar Molek pravi, da se je zaljubil v Bahio neposredno, ko jo je nekajkrat obiskal, in tudi skozi opusa argentinskega slikarja Carybe, in pa fotografa, francoza Pierra Vergera. Te dva sta s svojem delom razkazala vso »črnino« teh krajev, ki je v tistih letih (okrog 1950) še zelo zatiral beli vladajoči sloj. Po Bolivijski in potem Brazilski skušnji, pravi, je občutil potrebo se vplesti v vse to kar ga gane.
Med navzočimi na otvoritvi lahko omenimo predstavnike brazilskega in finskega veleposlaništva, kuratorja Jua-na Travnika in razne osebnosti slovenskega in argentinskega kulturnega sveta.
Oskarjevo razstavo si lahko ogledate do 4/11, vsak de-lovnik med 10 in 15 uro. Ciklus se bo seveda nadaljeval. Istočasno veleposlaništvo vabi vse umetnike, ki bi želeli pokazati svoja dela v prostorih veleposlaništva, naj se javijo na naslov vba@gov.si. Podrobnosti na spletni strani veleposlaništva.
Rok Fink
Santiago Martfn), »Anton« (Polona Glavan, prevod Maria Črnak Sanchez) in »La voz de la madre« (Andrej Blatnik, prevod Marjeta Drobnič). Uradna predstavitev revije bo 1. novembra ob 19. uri v Fundacion Tomas Eloy Martrnez, Carlos Calvo 4319, prvo nadstropje, Buenos Aires.
Priporočljiva je, ne samo za tiste, ki se zanimajo za književnost nasploh, temveč tudi glede širitve naše literature v Argentini, kjer ima dan za dnevom večjo prisotnost, o čemer tudi vedno poročamo v tem tedniku.
Rok Fink
Umrl je Tone Pavček
HALLOWEEN
V 84. letu starosti je 20. oktobra 2011 po daljši bolezni umrl slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik Tone Pavček.
Rodil se je 29. septembra leta 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu, kjer je živel do svojega 16. leta.
Pavček je bil zelo dejaven človek. Bil je novinar in urednik, ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani ter tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. Bil je tudi ambasador Unicefa in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi novinar in urednik na RTV Slovenija. Od 1972 do upokojitve leta 1990 je bil odgovorni urednik Cankarjeve založbe.
Pavček se je vidno uveljavil tudi kot družbeni in politični delavec, še posebej v času osamosvajanja Slovenije. Od leta 1986 do 1990 je bil tudi poslanec
slovenske skupščine. Na množičnem zborovanju na ljubljanskem Kongresnem trgu je leta 1989 prebral Majniško deklaracijo, ki je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda.
Pavček se je ves čas posvečal literarnemu ustvarjanju, tako za otroke kot odrasle, neizbrisen pečat je pustil tudi kot prevajalec ruske literature ter srbske in hrvaške lirike. Pavček je bil zelo priljubljen med mlajšimi bralci, tudi med našimi šolarji, ki ga ne bodo pozabili zaradi Jurija Murija v Afriki, ki je pred kratkim dobil nadaljevanje v knjigi Juri Muri po Sloveniji.
Napisal je še številne zbirke za otroke, med njimi so Besede za sladkosnede, Sonce in sončice, Deček gre za soncem in Po morju plava kit. Med njegovimi slikanicami najdemo še Živalski ringaraja, pisal pa je tudi pesniške zbirke za odrasle. Skupaj s Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Cirilom Zlobcem se je najprej predstavil v zbirki Pesmi štirih (1953), ki so v času predanosti kolektivizmu pomenile pomemben premik, vrnitev v intimizem.
Pavčka je vedno določal vitalizem, njegove besede so bile vedno polne
pozitivne naravnanosti, kar pa še ni pomenilo, da ni bil kritičen do družbe, v kateri je živel. Pavček običajno v svojih nastopih nikoli ni pozabil omeniti vina, ki ga je tudi prideloval, in solin, ki jih je občudoval.
Za svoje delo je prejel številna priznanja. Tako je bil trikrat prejemnik Levstikove nagrade (1958,1961 in leta 2005), leta 1959 Trdinove nagrade, Kajuho-ve nagrade leta 1986, leta 1996 nagrade večernice. Z Zlatim redom za zasluge je bil odlikovan leta 2009. Leta 1965 je Pavček prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1984 pa Prešernovo nagrado. Bil je častni mešan Ljubljane, kot tudi Mirne Peči in Novega mesta. Za vzgajanje vinograda trte refošk je prejel naziv vinski vitez.
Leta 2009 je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge. Priznanje je prejel za življenjsko delo in prispevek k slovenski književnosti ter demokratični podobi slovenske družbe. »v jeziku smo ali pa nas ni, kajti to je zastava, na katero stavimo,« je bila Pavčkova misel, ki jo je takrat izpostavil v zahvalnem nagovoru ter zbranim položil na srce, da je za našo materinščino »treba storiti več, mnogo več«.
Ovrednotimo praznik vseh svetih
Okrog 31. oktobra v Angliji poslušajo šviganje raket, prasketanje umetnega ognja in pokanje petard. Zlasti otroci so v teh nočeh budni in se podijo po ulicah in prosijo za denar, da bi si kupili čim več ognjenih raket za praznovanje Halloweena.
Ne moremo prezreti, da so prazniki odsev naše osebnosti in da vplivajo na naše vrednote. Na žalost je veliko kristjanov pozabilo na pričevanje svetnikov in na pomen molitve za rajne in je prevzelo poganske navade praznovanja s čarovnicami in duhovi.
Beseda Halloween izhaja iz stare angleščine in pomeni all hallow's eve ali predvečer vseh svetih, kar je 31. oktobra. Anglosaška fantazija je prazniku odvzela verski pomen in uvedla praznovanje noči strahov, čarovnic in duhov. Halloween, na žalost, predstavlja vrnitev v pogansko življenje, v miselnost, ki se širi tudi med mnogimi drugimi narodi.
Kakšne so korenine Halloweena? Že v 4. stoletju pred Kristusom so se v severni Evropi Kelti poslavljali od starega leta s praznikom Samhein. To je bil praznik sonca, ki se je začel na večer 31. oktobra. Naznanjal je konec poletja in žetve. Pisana polja in toplo sonce so se umaknili mrzlim in temnim dnevom. Ljudje so verjeli, da je bog smrti v tej noči dovolil rajnim vrnitev na Zemljo, da bi jo napolnili s smrtjo in strahom. Po keltskem verovanju so bile duše nekaterih rajnih ujete v telesih divjih živali in so se lahko osvobodile le z darovanjem žrtev. Za bogove so žrtvovali celo ljudi. Nedvomno Samhein ni nihče drug kot sam zli duh, ki se v vseh obdobjih trudi širiti kulturo smrti.
Ko so bila keltska ljudstva pokristjanje-na, se niso v celoti odrekla poganskim običajem. Časovno sovpadanje poganskega praznika Samheih in krščanskega praznika
vseh svetih in vseh vernih duš, ki se praznuje naslednji dan, je povzročilo precej zmede. Irski priseljenci so prenesli Halloween v Ameriko in tam je to postal del ljudske folklore. Vključili so celo verovanje v čarovnice, duhove, škrate, vampirje in najrazličnejše pošasti. Iz Združenih držav Amerike se je Halloween razširil po vsem svetu, tudi v Argentino.
Sodobna kultura, ki se ponaša s pragmatičnostjo in z znanstvenim pristopom, je zavrnila Boga, ker ga pojmuje kot zastareli mit. Hkrati pa, da bi zapolnil duhovno praznino, se današnji človek vse bolj zateka k vraževernosti in poganstvu. Boga je zamenjal za hudega duha. Zaradi tega ne moremo biti začudeni nad današnjo kulturo smrti, kjer se vsako leto splavi na milijone otrok, še več pa jih umre zaradi lakote in zapuščenosti. Katoličani verujemo, da nas samo Jezus Kristus lahko odreši smrti. Pred Kristusom se kultura smrti umakne ljubezni in življenju.
Kristjani smo dolžni ne samo razorožiti zlo, temveč biti tudi luč v temi. Moramo se zavzeti za ponovno ovrednotenje praznika vseh svetih in poudariti pomen praznika vseh vernih duš. Spominu na vse svete se lahko poklonimo na več načinov. Otroci se lahko seznanijo s svetniškim življenjem in posnemajo njegove kreposti. Odrasli lahko prebirajo njihove življenjepise, v družinskem krogu pripravijo praznovanje v spomin priljubljenemu svetniku. V nekaterih krščanskih skupnostih je v navadi, da se hodi od vrat do vrat, se poje v skupini in se zbira denar za dobre namene.
Če živimo po nauku vere, nam praznik vseh svetih pomeni klic k svetosti. To je priložnost, da spoznamo življenje in delo svetnikov, ki nam bodo pomagali živeti po evangeliju in bodo naši zavezniki na poti odrešenja.
NAŠ POGOVOR
Pred dnevi je bil s skupino rojakov na obisku med nami univerzitetni diplomiran ekonomist Milan Matos. Povabili smo ga na razgovor o njegovem življenju in delu, razvoju slovenske samostojnosti in o sedanjem položaju v domovini.
Matos se je rodil v Sostrem pri Ljubljani pomladi 1945, istega leta, kot je bila ustanovljena Mladinska knjiga. Po končanem študiju na ekonomski fakulteti v Ljubljani se je najprej zaposlil v podjetju za zunanjo trgovino, leta 1971 pa pričel poklicno pot v Mladinski knjigi kot vodja prvega slovenskega knjižnega kluba Svet knjige. Sredi osemdesetih let je postal vodja proizvodno--tržnega področja. Milan Matos je zaradi svojih izrednih sposobnosti, iznajdljivosti in neusahljive volje prejel številne nagrade.
Od vsega začetka je navdušeno sodeloval pri akcijah za samostojno Slovenijo in za demokratično osveščenje Slovencev - in to dobesedno od hiše do hiše -skupaj s svojo ženo psihologinjo dr. Silvo Šter. Je član izvršilnega odbora Nove Slovenije.
Tukaj naša vprašanje in njegovi odgovori.
Rodili ste se v težkih časih, prve tedne po končani drugi svetovni vojni v Sostrem pri Ljubljani, kašne spomine imate na svoja mlada leta?
Pravijo, da je vsaka mladost lepa. Tudi moja je bila na nek na-
Milan Matos
čin. Živel sem v delavsko kmečki družini, v družini petih otrok, kjer sem bil daleč najmlajši, postržek, rojen 14 let za predhodnim bratom in kar 20 let mlajši od najstarejšega. Tako sem imel veliko vzgojiteljev, včasih še kar preveč. Veliko smo delali, veliko smo se pogovarjali, bili zelo povezani, a tudi odprti za zunanji svet.
Iz vašega življenjepisa se človek čudi, kako da ste se odločili za študij ekonomije, ne pa za kakšno pretežno humanistično kariero?
Pri izbiri študija mi res ni bilo lahko, nihal sem med medicino in pravom, a izbral ekonomijo. Zdelo se mi je nekaj privlačnega, nekaj kar ti odpre veliko možnosti. Ekonomija ni eksaktna veda, je vendar tudi blizu humanistiki. Res pa je, da študij pomeni le 4 do 5 let in, da človeku da le osnovo za nadaljnje učenje, nas ne opredeli dokončno, saj moramo po študiju najti sebe, poklic, veščine in veliko posebnih znanj. Danes znanje zastari zelo hitro. Univerza naj bi nas naučila predvsem, kako se učiti.
Poklicno pot v Mladinski knjigi ste začeli kot vodja prvega slovenskega knjižnega kluba Svet knjige - kaj je ta inovacija v Mladinski knjigi pomenila? Zakaj je bil tolikšen odmev med bralci?
Knjižni klubi so se pojavili v Nemčiji po drugi svetovni voj-
ni, ko je bila gospodarska kriza, pomenili so nekakšen abonma. Član kluba se je obvezal, da bo vsako četrtletje kupil knjigo iz klubskega programa in jo bo dobil ceneje, od 20 do tudi 50%. Tako je založba lahko načrtovala višje naklade, ki so bile cenejše in člani so tako »sami sebi« omogočali popuste. To je pritegnilo še več bralcev, kupcev in sistem je zelo in še učinkovito deluje. To idejo sem prenesel v Mladinsko knjigo leta 1971. Postala je izredno uspešna, po desetih letih smo imeli že 176.000 članov. Več kot vsaka četrta družina je bila včlanjena. Trenutno je včlanjenih ca 90.000 članov.
Doslej je bilo posredovano preko knjižnega kluba Svet knjige več kot 23 milijonov slovenskih knjig. Nekaj članov ima tudi v Argentini. Knjižni klub je postal eden o stebrov Mladinske knjige in ji omogočil vsestranski razvoj.
Ko je leta 1992 podjetje preživljalo zelo težke čase ob spremembi gospodarskih postavk na poti v privatizacijo in lastninjenje, kako ste uspešno rešili to situacijo?
Sprememba političnega in gospodarskega sistema je bila vsekakor enkraten dogodek, še nikoli doživet in preizkušen. Bil je velik izziv tako za državo kot za podjetja. Spremembe smo z veseljem sprejeli. Stari, socialističen sistem je bil neučinkovit, želeli smo si možnosti, da se do-
8
fcsr
kažemo, da smo lahko uspešni. Privatna lastnina naj bi povečala odgovornost in motiviranost. Veselili smo se sprememb. Uresničiti spremembe pa ni bilo preprosto. Mnogi so skušali izkoristiti ohlapnost zakonodaje, da pridobijo lastnino po kakšnih bližnjicah. Stara omrežja iz bivšega sistema so še delovala in skušala obiti poštena pravila igre. Mnogokrat je uspelo. Tudi Mladinska je imela poskuse sovražnega prevzema. A uspelo se nam je ubraniti, za seboj smo imeli zaposlene, pa ideje in voljo, pogum. V zadnjih dvajsetih letih smo naredili velik razvoj, postali smo mednarodna družba, delovali smo v 6 državah, imeli preko 1600 zaposlenih in bili gospodarsko zelo uspešni, kljub temu, da je naš predmet poslovanja knjiga, ki ni vedno najprivlačnejša za vse plasti prebivalstva. V Sloveniji redno bere samo ca polovica ljudi.
Za svoje zanimanje in ljubezen do knjig ste prejeli številne nagrade, med njimi najvišjo strokovno nagrado - Schwen-tnerjevo nagrado. Oprostite ignoranci, kdo predlaga osebe za to nagrado in kaj se upošteva pri tem visokem priznanju?
Moja največja nagrada je bila
to, da sem lahko delal s knjigo, zanjo in od nje smo živeli. Knjiga je čudovita stvar, stvar duha, zgodb, izkušenj, kulture, človeškega iskanja in izpovedovanja. Ponese nas preko časovnih in geografskih razdalj in po njej govori človek človeku. In kaj je bolj pomembno kot zgodbe!
Res pa je da sem dobil Schwentnerjevo nagrado, to je najvišje priznanje slovenskih založnikov in knjigotržcev, pa še državno odlikovanje Častni znak svobode ter priznanje Združenja manager za življenjsko delo vodenja Mladinske knjige.
Vaše izkušnje na področju ekonomije, manedžerstva in vodenja podjetja so gotovo izredno pomembna pri mestu, ki ga imate kot član izvršilnega odbora Nove Slovenije. Kako ocenjujete povezavo politika -ekonomija. Kdo prednjači ali ima prvenstveno vlogo?
Upam, da imate prav, izkušnje v gospodarstvu in zlasti delo z ljudmi so lahko dobra osnova. Glede prednosti politike ali gospodarstva menim, da je gospodarstvo zelo pomemben del politike. Brez tega, da bi ustvarjali dobrine, ni ne življenja, ne družbe, ne politike. A ekonomija ni namenjena samo sebi, je v službi ljudi, kot naj bi bila tudi politika. Gospodarstvo in politika sta seveda še kako soodvisni. Slaba , koruptivna, neodgovorna politika lahko uniči gospodarstvo, s tem tudi blaginjo ljudi.
(Pogovarjala se je Katica Cukjati)
(Konec prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
OB PRAZNIKU SLOVENSKE SVOBODE
V	nedeljo 29. oktobra se bodo svobodoljubni Slovenci spominjali enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini slovenskega naroda: osvoboditve izpod avstrijsko-nemškega gospostva. Slovenski narod je tedaj z odločno potezo pretrgal vezi z av-stro-ogrsko monarhijo ter vzel vodstvo svoje usode v lastne roke. Postavil si je lastno oblast. S Hrvati in Srbi na področju bivše monarhije si je ustvaril suvereno državo in njeno vodstvo zaupal svojemu narodnemu voditelju dr. Korošcu, ki je bil tedaj tudi največji glasnik in pobornik svobode zatiranih južnih Slovanov. Ta država se je pozneje razrastla v širšo državno skupnost s kraljevino Srbijo in Črno goro, ki je šla v zgodovino kot država Srbov, Hrvatov in Slovencev. ...
15. OBČNI ZBOR DRUŠTVA
Slovencev v buenos airesu
Osrednja organizacija demokratičnih Slovencev v Argentini, Društvo Slovencev v Buenos Airesu, je imela v nedeljo, 22. oktobra 1961 15. redni občni zbor.
Pred občnim zborom je bila nedeljska slovenska maša. Za žive in mrtve člane DS jo je imel direktor g. Anton Orehar.
Po maši je začel in vodil občni zbor predsednik DS prof. Lojze Horvat. ...
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dosed. predsednik prof. Lojze Horvat, v odboru pa naslednji: Brula Janez, Cuderman Vilko, dr. De-beljak Tine, Fink Božo, Grohar Nace, Jonke Jože, Jurčec Ruda, Keršič Rudolf, Kralj Janez, Kremžar Marko, Lužovec Janez, Magister Albin st., Žužek Lojze in Žužek Stane. Namestniki: Gaser Miha, Mehle Stanko, Bidovec Mara, Češarek Nande; nadzorni odbor: dr. Eiletz Leopold, Šonc Alojzij, Lobnik Franc. Razsodišče: dr. Voršič Alojzij, dr. Logar Franc in dr. Celestin Jelenc.
slovenci v argentini
BUENOS AIRES
V	okviru Slovenske kulturne akcije je imel v soboto 21.10. pri Bullrichu predavanje g. France Papež o Epiki v poeziji. Predavatelj, ki je znan kot pesnik, slikar in filozofski esejist, je najvidnejši med mlajšimi kulturnimi delavci v okviru SKA.
SAN MARTIN
V	San Martinu je bila na misijonsko nedeljo zjutraj ob pol devetih misijonska sv. maša s primerno pridigo. Mašo je daroval č. g. Ladislav Lenček CM. Nato je bila v Slovenskem domu misijonska proslava, ki jo je vodil g. Lojze Rezelj. Predaval je č. g. Lenček ob spremljavi zanimivih skioptičnih slik.
Svobodna Slovenija, 26. oktobra 1961 - št. 43
Krščen je bil Boris, sin Tomislava Štrfiček in Tončke roj. Godec.
V	Ramos Mejia v župni cerkvi je bil krščen Jože Silvo Lukančič, sin Jožeta in Silve roj. Godec.
RESUMEN DE ESTA EDICION
ZASTRUPITEV
Na Gorenjskem so policisti letos zabeležili dva primera zastrupitve s strupeno belo čmeriko, ki so jo ljudje po pomoti namočili v žganje. V obeh primerih so namreč potencialno smrtno nevarno belo čmeriko (Veratrum album) zamenjali s košutnikom oziroma encijanom (Genti-ana lutea). Simptomi po zaužitju bele čmerike so bolečine v trebuhu, bruhanje, nizek krvni tlak, motnje srčnega ritma, v skrajnem primeru pa tudi smrt.
NOV NAPAD
Na avstrijskem Koroškem so neznanci pomazali še dve dvojezični krajevni tabli, in sicer v Pliberku in Šmihelu nad Pliberkom. Gre za zadnjega v vrsti napadov na krajevne table ta mesec. Neznanci so na krajevni tabli Ble-iburg/Pliberk s črno barvo pomazali slovensko ime kraja. Na tabli, ki označuje St. Michael ob Bleiburg/Šmihel nad Pliberkom pa so premazali slovenski napis, poleg tega pa na tablo izrisali SS-ovski znak. Table so medtem že očistili, za storilci pa ni sledi.
NEVARNA IGRAČA
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja na odpoklic zdravju nevarne igrače. Zaradi presežene vrednosti ftalatov v izdelku je igrača z imenom »Punčka, ki leži« odpoklicana s trga. Izmerjena koncentracija di-2-etilheksil ftalata (DEPH) v analiziranem vzorcu je bila 12 odstotkov, medtem ko veljavni predpisi dovoljujejo zgolj 0,1-od-stotno koncentracijo ftalatov v igračah. ZPS svetuje, da v primeru, da imajo v družinah opisano igračo, naj jo starši takoj odstranijo iz dosega otrok in jo vrnijoe prodajalcu. Upravičeni so tudi do povrnitve kupnine.
SNEG ŽE NAGAJA
Zaradi sneženja je podjetje Elektro Ljubljana v petek 21. beležilo na območju Kočevja, Notranjske, Žirov in Polhovega Gradca izpade dobave električne energije, ki so posledica mokrega snega in podrtega drevja na daljnovode. Brez elektrike je ostalo okoli 4000 odjemalcev električne energije, okvare pa so nemudoma odpravili. Brez električne energije je ostalo okoli 200 distribucijskih transformatorskih postaj
PO SVETU
POTRES V TURČIJI
Potres z močjo 7,3 stopnja po Rihterjevi lestvici, ki je v nedeljo prizadel vzhodni del Turčije, je po zadnjih podatkih terjal najmanj 264 smrtnih žrtev, več kot tisoč ljudi je bilo ranjenih, več sto pa jih še pogrešajo. Središča potresa je bilo v revni turški pokrajini Van, čutili pa so ga tudi v Armeniji in Iranu. Iz strahu pred novimi potresnimi sunki je večina ljudi noč preživela na prostem in se grela pri ognjih, saj se temperature v tem času spustijo do ledi-šča. Trenutno pri reševanju in nudenju pomoči na območju sodeluje dva tisoč štiristo ekip iz vse države in številni prostovoljci. Na prizadete kraje je prispel turški Rdeči polmesec, ki deli odeje, spalne vreče, ogrevalne naprave in vodo.
TUNIZIJA: PRVE VOLITVE
Arabska pomlad se je začela pred dobrimi 9-imi meseci v Tuniziji. Tam so v nedeljo potekale tudi zgodovinske volitve, na katerih je več kot 70 odstotkov volilnih upravičencev izbiralo 217 članov skupščine. Za 217 sedežev v ustavodajni skupščini se je potegovalo več kot 10 tisoč kandidatov. Skupščina bo v letu dni pripravila novo ustavo in izvolila začasnega predsednika.
BREZ REZULTATOV
Župani štirih občin na severu Kosova so se v Beogradu sestali s srbskim predsednikom Borisom Tadicem. Z njim so razpravljali o barikadah, ki na območju omejujejo gibanje mednarodnih sil. Pogovori niso prinesli rezultatov in barikade še naprej ostajajo na cestah proti meji s Srbijo. Srbska manjšina na Kosovu že več tednov blokira ceste, ki vodijo do mejnih prehodov na severu države. Mednarodne sile Kfor pa vztrajajo, da je umik barikad nujen, da bi sile lahko zagotovile oskrbo svojih vojakov s hrano in potrebščinami ter njim in prebivalcem zagotovile nemoteno gibanje.
MOAMER GADAFI
Obdukcija, ki so jo izvedli na truplu nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, je pokazala, da je umrl zaradi strelne rane. Kdaj bo pogreb, še ni znano, ker ne vedo kaj storiti s truplom. Predstavniki začasnih libijskih oblasti se nagibajo k skrivnemu pogrebu, da njegov grob ne bi postal svetišče. Libijski premier Džibril je v in-
tervjuju za britanski BBC dejal, da si želi, da bi bil Gadafi živ in bi odgovarjal za svoje zločine. Da bi pojasnil, zakaj je 42 let škodoval libijskemu ljudstvu in zakaj je morala Libija živeti v zatiranju. Premier je sicer zagotovil temeljito preiskavo okoliščin Gadafijeve smrti, ki jo je zahtevala mednarodna skupnost ter Gadafijeva družina in številne organizacije za človekove pravice. Ponižujoč način smrti avtoritarnega voditelja skrbi tudi nekatere Libijce.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redac-cion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Ani Malovrh, Uršula Urbančič, Barbara Kržišnik, Rok Fink in dr. Katica Cukjati Medij'i: STA, Radio Ognjišče, Družina.
IMPORTANTES ELECCIONES EN ESLOVENIA
El presidente de Eslovenia Danilo Türk firmo, el pasado viernes 21 de octubre, el acta de disolucion de la Asamblea Nacional y convoco a elecciones anticipadas a la Asamblea Nacional el d^a 4 de diciembre de 2011.
Este tipo de elecciones se da por primera vez en la hi-storia de la Eslovenia independiente. El presidente Türk anuncio la disolucion del Parlamento y la convocatoria a elecciones despues de que el gobierno del primer mi-nistro Borut Pahor no obtuviera el voto de confianza el pasado 20 de septiembre. Las candidaturas ya pueden ser presentadas, pero la campana electoral comenzara el 4 de noviembre. El Parlamento podra decidir sobre asuntos de urgencia en sesiones extraordinarias. La se-sion inaugural de la nueva Asamblea Nacional debera ser convocada en un lapso no mayor de 20 dfas despues de la votacion. Mas informacion referida a los pormenores de la votacion, en el proximo numero. (Pag. 1)
dJa del maestro
El curso de idioma esloveno Balantičeva šola de San Justo festejo el onomastico del beato Anton Martrn Slomšek, sacerdote, maestro, educador y gran patriota. Luego cantar el himno esloveno con la bandera de ceremonia presente, los alumnos desde el jardrn de infantes hasta cuarto grado, cantaron y recitaron con motivo de los festejos. (Pag. 3)
NUEVA REVISTA LITERARIA
El lunes 17 de octubre salio a la venta el primer numero de la revista trimestral dedicada a la literatura "La balandra". La podemos encontrar en los kioscos de revista de la ciudad de Buenos Aires y en el sur del Conurbano, como tambien en algunas librenas. Se pueden suscribir o consultar por la revista al 4931-1626 int. 110/211. La editora es la conocida escritora de ori-gen esloveno Alejandra Laurencich, cuya novela "Vete de mf", con traduccion de Mojca Jesenovec, esta en el mercado esloveno. La nueva revista contiene un artfculo relacionado con la literatura eslovena y tres cuentos cor-tos de diversos autores eslovenos, traducidos al espanol. La presentacion oficial de "La balandra" sera el 1Q de noviembre a las 19 hs. en la Fundacion Tomas Eloy Martinez, Carlos Calvo 4319, Buenos Aires. La recomenda-cion es para los interesados en la literatura en general y para quienes se interesan por la expansion de nuestra literatura en la Argentina, donde dfa a dfa tiene una mayor presencia. (Pag. 3)
EXPOSICION EN LA EMBAJADA
Del 5 de octubre al 4 de noviembre en la Embajada eslovena esta en exposicion la muestra de Oscar Molek renombrado fotografo, profesor, gestor cultural y publicista cuyo trabajo entusiasma tanto en Argentina como Eslovenia. Sus fotograffas expuestas esta vez son el re-sultado de su experiencia visual en sus viajes a Bahfa, Brasil. Se la puede visitar de lunes a viernes de 10 a 15 horas.
INVITACION AL CONCIERTO
La embajada de la republica de Eslovenia tiene el agrado de invitarlos a la presentacion del conjunto vocal "Vrtnica" el dfa 31 de octubre a las 19 horas en la Casa de la Provincia de Buenos Aires, Av. Callao 237, Cdad. de Bs. As. Para confirmar su asistencia deben con-tactarse con la Embajada al 4894-0621/3 o vba@gov.si El octeto "Vrtnica" bajo la direccion artfstica del inter-nacionalmente renombrado director Marko Munih, esta celebrando su 30 aniversario. Esta integrado por cantan-tes de la zona de Gorizia y de algunos pafses vecinos de Eslovenia. Ha recibido numerosos premios y reconocimi-entos en los principales concursos corales en Eslovenia y en el extranjero. Ha participado en festivales y concier-tos de toda Europa, Estados Unidos, Canada, Australia, Corea del Sur, Israel y Jordania. En America del Sur ya han entusiasmado al publico brasileno y uruguayo.
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko po^to. Z navadno pošto 135.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenij'a izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
OBVESTILA
EM
TURIZEM TURISMO bled
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265
zdravniki
Dr. Klavdija V . Bavec - Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordini-ra ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati
Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
ČETRTEK, 27. oktobra:
Koncert okteta Vrtnica, ob 19.30 uri v Carapachayu. PETEK, 28. oktobra:
Koncert pevske skupine Ragle, ob 20. uri v Hladni-kovem domu v Slovenski vasi. SOBOTA, 29. oktobra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Koncert Goriškega okteta Vrtnica, ob 20.30 uri v Slomškovem domu.
NEDELJA, 30. oktobra: 44. obletnica na Pristavi TOREK, 1. novembra: Vsi sveti
SREDA, 2. novembra: Verni rajni
SOBOTA, 5. novembra: Šolski izlet
Sestanek SDS Argentina ob 17. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 6. novembra: Skupni mladinski dan v San Martinu. SOBOTA, 12. novembra:
Zaključna prireditev tečaja RMB, v Slovenski hiši. ČETRTEK, 17. novembra:
ZSMŽ San Martin bo imela svoj redni mesečni sestanek, ob 16. uri v Domu. Govoril bo arh. Jure Vombergar o »Življenju Slovencev v Argentini med letom 1933 do 1941 po objavah v Duhovnem življenju«. Vsi lepo vabljeni!
NEDELJA, 20. novembra:
Nedelja Kristusa Kralja - srečanje molivk in moliv-cev Živega rožnega venca PETEK, 25. novembra:
Gala koncert Bernarde in Marka Fink, ob 20.30 uri v Slomškovem domu.
SOBOTA, 26. novembra: 60-letnica Balantičeve šole
Koncert Goriškega okteta
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu vabi na koncert Goriškega okteta »Vrtnica« dne 31. oktobra 2011 ob 19. uri v Casa de la Provincia de Buenos Aires, na Av. Callao 237, Ciudad de Buenos Aires.
Oktet Vrtnica, pod umetniškim vodstvom mednarodno priznanega režiserja Marka Muniha, praznuje svojo 30. obletnico. Sestavljen je iz pevcev s področja Gorice in sosednjih državah Slovenije; je dobitnik številnih nagrad na zborovskih tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Sodeloval je na festivalih in koncertih po vsej Evropi, ZDA, Kanada, Avstralija, Južna Koreja, Izrael in Jordanija. V Južni Ameriki je navdušil brazilsko in urugvajsko publiko.
Današnja zasedba: Edi Florenin in Robert Ličen, I. tenor; Dušan Sedmak in Kristjan Pregelj, II. tenor; Marko Trošt in Fedor Bernard, bariton; ter Radovan Ličen in Bogdan Brecelj, bas.
"Slovenec sem, tako je mati djala."
Društvo Slovenska Pristava vas vabi na
44. PRISTAVSKI DAN
v nedeljo, 30. oktobra,
Ob tej priložnosti bomo tudi blagoslovili nove prostore
in zaželeno dvigalo, ki je v veliko oporo ostarelim in prizadetim.
11.45 zbiranje gostov
12.00 pozdrav in dviganje zastav
12.30 sv. maša
13.30 kosilo
16.30 kulturni program:
-	slavnostni govornik prof. Avguštin Vivod.
-	«Pogledi in občutki ob 20. obletnici samostojne Slovenije» v zamisli in režiji Dominika Oblaka. Zaključili bomo slavje ob kresu s plesom in petjem na vrtu naše zelene Pristave.
Na našem slavju bo tudi sodeloval oktet «Vrtnica» s Primorske.
Vas pričakujemo!
Prijave za kosilo na 4627-4935 (druž. Kenda) in 4481-3541 (druž. Bajda).
OSEBNE NOVICE
valutni tečaj v slovenji
26. oktober 2011
1 EVRO 1,39 US dolar 1 EVRO 1,39 US dolar 1 EVRO 5,94 ARG peso
Nova diplomantka
21. oktobra je na inštitutu Consejo Superior de Educacion Catolica diplomirala Marta Belec in prejela naslov profesorica biologije. Čestitamo!
Otroška kolonija Zedinjene Slovenije 2011
Za otroke od končanega 4. razreda dalje
bo od 2. do 13. januarja 2012 v prenovljenih prostorih Hanželičevega doma v Cordobi.
Vodita prof. Miriam Mehle Javoršek in prof. Andrejka Selan Vombergar.
Cena: za 1. otroka $1.800.-; za drugega otroka $1.350.- in za tretjega otroka $900.-
Rok prijave in vplačilo 1. obroka za $600.- do 30. Oktobra; 2. obrok $600.- do 30. novembra in 3. obrok $600.- do 23. decembra na račun: CBU 0340022700051290009008; CUIT 27139270776 Ali osebno po dogovoru.
Prijave in pojasnila na tel. 4654-6477 (Alenka Prijatelj)
4629-6794 (Dani Grohar) Po elektronski pošti na naslova: kolonija2012@hanzelic.com.ar kolonija2012@hostalhanzelic.com.ar ali v pisarni Zedinjene Slovenije: 4636-0841. Potrdilo bančnega vplačila poslati na fax: 4613-3528
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: NN San Justo 200.- pesov; gospa Vera Žnidar 100.- pesov; Mirjam Klemenc 50.- pesov. Bog plačaj!
»Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre«
(Janez, 11-26)
Slovenska kulturna akcija z veliko žalostjo sporoča vsem Slovencem, da nas je 14. oktobra zapustil in odšel k Bogu naš podporni član, velik Slovenec, plemenit človek
dr. Jože Bernik
Naj mu Bog stotero poplača vse, kar je naredil za slovenski narod z zgledom, predanostjo idealom, navdušenim delom, moralno in denarno podporo ustanovam!
Njegovi zgledni in požrtvovalni življenjski sopotnici Mariji in ostalim sorodnikom in prijateljem izrekamo globoko sožalje.
»Veselite se in radujte, zakaj vaše plačilo v nebesih je veliko«
Matej 5,12
Z bolečino v srcu sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je 14. oktobra 2011 nepričakovano prenehalo biti plemenito srce in je za večno zaspal v Bogu dragi in zvesti mož, skrben brat, dobri svak in stric ter javni delavec in ponosen Slovenec, doktor
Jože Bernik
Žalujoči:
žena Marija roj. Bevčar;
brat Rajko in žena Špela, sestre Mara vd. Draskovič, Julka in Anica z možem Mihom Ovsenek;
svakinje in svaki Olga vd. Radoš, Vida vd. Tekavec in Zora Bevčar, Miro Bevčar in žena Oti ter Rado Bevčar in žena Mari; nečaki in nečakinje Lučka, Jože, Dinko in Edi Radoš z družinami; Ivana, Aleks, Silvia, Milena in Veronika Tekavec z družinami; Cecilija, Irene, Marjana, Angela in Klara Bevčar z družinami; Martin, Eduardo, Andrej, Damian in Belen Bevčar z družinami; Vlado in Sonja Draskovič z družino; Matjaž in Uroš Ovsenek z družinama; Barbara in Tomaž Bernik z družinama in ostali sorodniki
Ljubljana, Škofja Loka, Bled, Buenos Aires, Miami, Wimbledon, New York, Grosuplje, Madrid