„Obrtnik**
izhaja 10. dan vsacoga meseca in velja 8 pošiljanjem na dom vred za colo leto 1 gld. 80 kr., za pol lota 1)0 kr.
OBRTNIK
„Der Gevverbsmann** erscheint ara 16. jeden Monates und kostet einschliesalich der Zu-sendung flir das ganze Jahr 1 fl. 80 kr., flir oin lialbea Jahr 90 kr.
Uredništvo in opravniStvo-
Go«po.iSke unče st.».	(DER GEWERBSMANN.)
Rodaktion und A d m inia tration : Horrengaaao Nr. 3.
Strolro^rnj	list za, oTortrri stan..
VABILO
k III. občnemu avstrijanskemu obrtniškemu shodu na Dunaju
dne 6., 7. in 8. septembra 1884.
V okrožnici dne 17. junija t. 1. dokazala se je potreba sklicati še letošnje polletje vnovič in to III. obrtniški shod na Dunaj. Mnoga pritrjevalna pisma iz vseh državnih pokrajin od posameznih obrtnikov, društev in zadrug, mej tem tudi skoraj od vseh obiskovalcev prejšnih na Dunaj leta 1881. in 1882. sklicanih shodov opravičujejo dovelj nameravano podjetje. Da se ustreže željam večine trajal bode III. občni obrtni shod dne G., 7. in 8. septembra t. 1. v ljudski sobani (Volks-halle) nove mestne hiše na Dunaju.
Zadeva vseh avstrijanskih obrtnikov je sedaj, da z živahno podporo namena tega shoda in z mnogobrojno udeležbo pripomorejo k sijajnemu uspehu tega zborovanja. Zategadelj vabimo najuljudneje vse obrtnike, obrtne društva in zadruge k udeležbi III. občnega avstrijan-skega obrtniškega shoda v korporacijah ali pa iz odposlanjem svojih zastopnikov.
Sodrugi! Zopet je obrtnikom nastala naloga mirnim in postavnim potom v velikanskem shodu pozornost vlade in postavoda-jočih zborov obrniti na potrebščine obrtnega stanu. V vestnemu in natančnemu razgovoru treba je dokazati, da se je v očigled pomanjkljivosti postave od dne 15. marca 1883 veliko premalo ozir jemalo na program obrtnikov, sklenjen ua Dunaju leta 1881. Obrtniki sami bodo sedaj zopet nasvetovali kaj se ima zgoditi. Sklepi oddali se bodo potom resolucij in peticij vladi in državnemu zboru.
Obrtni stan pa se nadja, da bodeta vlada in parlament tem novim nasvetom bolje pritrjevala, kakor so je dosedaj godilo. Obrtniki zanašajo se — če ima vlada resno voljo ubraniti daljši propad obrtije — da bode uporabljala tudi edino prave pripomočke v ta namen.
Dotične postave morajo biti jasne in razumljive, — izpeljava pa vestna in enakolična.
V naslednjem stavi se nasvčt za program III. obrtniškega shoda — oziroma pre-membe nekaterih §§. postave od dne 15. marca 1883, zraven tega pa tudi za ostale točke resolucije I. obrtnega shoda, za koje se dosedaj še ničesar ni zgodilo.
Predmet programa III. obrtniškega shoda na Dunaju.
I.	Točka. Posvetovanje o spremembah postave od dne 15. marca 1883.
§. 1. a) Mej rokodelske obrti naj se po dopolnilni naredbi od dne 30. junija 1884 vverstijo še naslednje obrti: Izdelovalci čokolade, graverji, mlinarji, milarji, barvarji in tkalci.
b)	Urejenje kupčije z rokodelskimi izdelki.
c)	Pripoznanje pravice zadrugam, pritožiti še proti ukrepom obrtnega urada po vseh inštancah.
tZJ Pri v IV. odstavku zaznamovani domači obrtiji (Haus - Industrie) treba
54
označiti, da k nji ne spada izdelovanje rokodelskih stvari, kakor se to v mnozih krajih godi po fabrikantih in konfektionarjih na taki način, da se onemogoči daljši obstanek meščanskemu rokodelstvu.
§. 14. b) Rokodelske obrtije naj se z imenom naštejejo. Odstavek 4 naj se prena-redi tako, da spričevalo obrtne šole na-domestuje samo vajensko spričevalo, ne pa tudi praktično porabo.
§. 37. Naj se dostavi določba, da se fabri-kam prepove sprejemati vajence.
§. 106 in 111. Obrtni urad in kupčijske in obrtne zbornice naj se poživljajo, da ustanovljajo zadrdge v smislu omenjenih §§. Posebno naj se šiloma ne družijo različne obrti v jedno zadrugo. Želeti je tudi hitrejših odlokov pri vlogah obrtniških zadrug za ustanovljenje.
§. 112. Nasprotuje §. 111. S tem se onemogoči prosta volja posameznih rokodelstev pristopiti v uže obstoječe zadruge.
§. 118. popraviti je tako, da se izvzemši izvolitev v razsodiški odbor za kojega je mojstrom in pomočnikom treba 241etue starosti, — pomočnikom pripusti v vseh drugih slučajih aktivno in pasivno volilno pravico, ne oziraje se na starost.
§. 119. naj se popravi: če zadruga šteje nad 300 udov naj obstoji zadružni zbor iz poslancev (zaupnih mož).
§. 120. Pri temu §. naj se izreče: če izučeni pomočniki tudi deloma po fabrikah delajo, — naj vendar ves pomočniški stan dotičnega obrta spada v zadružni pomočniški zbor. Sklicevanje pomočniškega zbora pa naj se ne vrši le vsled poziva zadružnega predstojnika, marveč naj se sklicevanje pomočniškega zbora dopušča tudi prosti volji pomočniškega načelnika, proti temu, da zbor, kakor mora storiti predstojnik zadruge, naznani postavnim oblastim.
§. 121. V zadevi vstanovljenja zadružnih bolniških blagajnic priporoča se na podlagi mnogih izskušenj, — zadruge
odvezati dolžnosti ustanoviti si lastno i blagajno ali pa vstopiti k drugi, ker to je neizpeljivo.
Mesto tega naj se zadeva oskrbovanja bolnih pomočnikov uredi tako, da bode vsaka zadruga makari z večjo denarno kaznijo prisiljena skrbeti zato, da bodo vsi pomočniki v smislu postave vpisani v jedno ali drugo obstoječo bolniško blagajno. Uplačevanje naj se ne odmerja po pri-služenih gold., takisto ne izplačevanje v bolezni po prejšnem prislužku, — temveč jednomerno. Priporočati bi bilo različne stopnje uplačevanja kakor jih ima dunajska delavska blagajna.
§. 122. Z ozirom na malenkostne razmere večine malih obrtnikov, posebno pa zato, ker je marsikomu težko čas tratiti in ker večina prepirov po mnozih izkušnjah le iz neznatnih vzrokov nastane — naj bi imel predstojnik pravico uravnavati prepire z dobrim, predno jih izroči razsodišču.
V IX. poglavji §. 141 do 152 kjer se govori o obrtnih uradih in in-štancih, naj se izreče, da smejo tudi zadruge se pritožiti (rekurirati).
II.	Točka. Razgovor o izpeljavi postave od dne 15. marca 1883 od strani obrtnih oblastij, kupčijskih zbornic i. d. (resolucija).
III.	Točka. Razgovor o sedanjem obrtnem šolstvu z ozirom na malo obrtijo (resolucija).
IV.	Točka. Razprava mnenja o VI. oddelku obrtnega reda s posebnim ozirom na določila o vpeljavi normalnega delavnega časa, dela žensk in otrok, zavarovanja proti nezgodam in praznovanja nedelj in praznikov (resolucija).
V.	Točka. Razgovor o občnem gospodarskem stanju z ozirom na nove davkarske postave in colninsko ter kupčijsko postavo-dajstvo, denarnih in kreditnih razmer in domače industrije (resolucija).
VI.	Točka. Oddelki resolucije I. občnega avstrijanskega obrtnega shoda 1. 1881., za katere se dosedaj še ničesar ni zgodilo:
a)	Urejenje potovalne kupčije (hauziranja),
b)	„ obrtnega dela po kaznilnicah,
55
cj Urejenje davkarskega razmerja.
d)	Ustanova lastnih obrtniških zbornic.
e)	„ invalidne, starostne, vdoviške in sirotiško oskrbovalne blagajne pod vodstvom in podporo države.
f)	Varuvajoča čolna politika v prid domači obrtiji.
g)	Razširjanje volilne pravice na vse davkoplačevalce.
h)	Urejenje razmer male kupčije (resolucija). VIL Točka. Predlog za ustanove o-
srednje (centralne) zveze vseh avstrijanskih zadrug v hrambo interesov obrtije sč sedežem na Dunaju.
O vsaki navedenih točk govoril bode poseben poročevalec.
Dunaj, meseca julija 1884.
Za odbor zvezedunajskihobrtnihzadrug:
Ernest Schneider,	F. Loblich,
zapisnikar.	načelnik.
Dnevni program.
P ervi dan:
Sabota 6. septembra o 5. uri zvečer.
1.	Pozdrav doSlih poslancev in gostov.
2.	Izvolitev predsednikov in zapisnikarjev za vse tri dni.
3.	Izbor poročevalcev. Naznanitev o-pravilnega reda. Zaupni razgovor predsed-ništva s poročevalci.
Drugi dan:
Nedelja 7. septembra dopoludne o '/a 10 uri eventualno popoludne ob 4. uri v ljudski sobani (Volkshalle) nove mestne hiše:
Posvetovanje resolucij za glavni zbor. če popoludne ne bi trebalo posvetovanja, bode zvečer ob 7. uri snidenje pri „Rouacherju“.
Tretji dan:
Pondeljek 8. septembra dopoludne o Va 10 uri glavni zbor v novi mestni hiši.
Dnevni red: 1. Sklepovanje o resolucijah. 2. a) Generalna debata, b) Izvolitev deputacije, ki bode oddala in izvršila sprejete sklepe.
Udeležba pri zborovanju dovoljena bode le proti izdanim ustopnicam, na katerih bode vpisano ime vdeležnika. Zategadelj treba se vsacemu, kedor se hoče shoda udeležiti, o-brniti na dunajski odbor, ali pa na Kranjsko obrtno društvo, ki bode v ta namen rado posredovalo. Odbor skrbel bode tudi zato, da se od železnic dobi znižanje vožnje cene.
„Laibacher Zeitimg“, „Neue freie Presse“ in „Vateiiaml“.
Kakor volkovi na smrdljivo mrhovino Vrgli so se židovski časniki vnovič na vbo-zega in onemoglega malega obrtnika. III. obrtniški shod na Dunaju, ki nekako po krstu diši, zašel je našim Jaiteles- in Plaitelesom tolikanj v nos, da niti ne sprevidijo kolikanj smešno da je, če se mogočni fabrikant in milijonar boji sestanka par sto revnih malih obrtnikov, ki nimajo druzega namena, nego obvarovati se robstva in ohraniti si majhno nezavisnost!
Pregreha je seveda silna, da se mali obrtnik ne pusti molče požreti, čeravno že skorej uvideva, da menda niti merodajni krogi nimajo prave volje vzderžati njegove Pozicije v deržavi, ker se celo vlada čedalje bolj približuje nazorom naših neprijateljev in nas hoče osrečiti s tem, kar nas je uničilo.
Razstava motorjev in orodnih strojev, ki je sedaj na Dunaju, zavzela je čutstvo naših liberalcev in „officioznih“ tako, da nam, koje je stroj uničil, kot jedini pripomoček v povzdigo priporočajo zopet j edinolestroj!
V vodni članek v naši „Laibacher Zei-j tung“ od 4. avgusta delal bi čast naj bolj zagrizenemu židovskemu časniku. Pod naslovom „Hilfe der Gewerbetreibenden“ prinaša toliko starih psevdoliberalnih fraz o potrebi prostosti obrtije, o važnosti kapitalskih moči in strojev, da komaj verjamemo, da pred nami leži uradni listTaaffejovega ministerstva!
Ni nam moč ponatisniti celega članka, objaviti pa hočemo začetek in konec tega modrovanja, da bode „die grosse Masse, vvelche nicht im Stando ist, den Dingen auf den Grund zu gehen“, že iz tega malega sprevi-dila, koliko podporo se ima nadjati od o-menjenih krogov in da v prinodnje one malemu številu „agitatorjev“ ne bode več mogoče „die grossen Massen auf falsche Wege zu fuhren. “
Laibacherica piše:
„Die Prage des Gewerbes ist eine emi-nent sociale, sie beriihrt eine der wichtigsten und ausgebreitetsten Classen der Gesellschaft, die schwer getroffen wurde von den grossar-
56
tigen Urmvalzungen, die sicli auf dem Gebiete der Prodnction vollzogen haben. Die Em-fiihrung der jeder Art des Schafifens accom-modierten Maschinen, die Mitwirkung des Capitals und die mit Hilfe desselben bewirkte Massenerzeugung haben die alte Ordnung vollkommen uber den Haufen geworfen, und nie mehr wieder wird dieselbe erstehen konnen. Ebensowenig als es denkbar erscheint, die Eisenbahuen wegzudecretieren, damit wieder die alten Frachter zu Ehren kommen, eben-sowenig ist es mbglich, den Fabriksbetrieb einzudammen, damit die ehemals bliihenden Handwerke zu neuem Leben erstehen.
Und darin liegt eben das Jietriibsame fur alle aufgeklarten Geister, welche fiir Crsache und Wirkung volles Verst&ndniss besitzen, dass sie sehen miissen, wie nicht wenige Agitatoren mit Ausniitzung der Zeit und der Umstande die grossen Massen auf falscheWege fiihren. Anstatt die Massen zu unterrichten, verh etzt man die-selben gegen die Industrie, gegen das Capital; anstatt denselben die Mittel an die Hand zu geben, welche die ehrenvolle Behauptung neben den Grossen ermoglichen konnten, macht man dieselben glauben, dass die liingst verschwundene goldene Zeit wieder anbrechen wird, wenn nur erst das Handwerk so wie ehedem organisiert ist.
Die grosse Masse ist nicht im Stande, den Dingen auf den Grund zu gehen, sie sieht nur das eigene Elend, und der Kleingewerbetreibende merkt nicht, dass die Ahkiirzung der Entfernungen, die Erschlies-sung neuer Productionsgebiete, die Ausbrei-tung der Kenntnisse, die Concurrenz liberali und in allen Thiitigkeitsspharen auf das hochste gesteigert haben. Und daher kommt es auch, dass die „Bewegung“ unter den Gewerbetreibenden dennoch immer nicht am Eude angelangt ist.
Die zu besserer Einsicht gelaugten Ge-rverbetreibenden gehen die neuen, rationellen Wege, ohne mehr auf die wtisten AgitationOn zu horen. In welcher Weise dem Gewerbe auf die Beine geholfen werden kanu, davon sehen wir soeben in unserer Rosidenzstadt, in Wieu, oin gliinzendes Beispiel, rvelches in den Provinzstadten nachgeahmt zu werden verdient. Das Kleingewerbe vermag zu be-stehen, indem es sich so viel als moglich ausbildet, nach und nach zum Kunstgevverbe wird und sich damit seiue Eigenart erhalt, und indem es sich, ebenso wie die Grossin-dustrie, die Fortschritte der modernenTechnik nutzbar macht. Fachliche Ausbildung auf der einen, Benutzung von Handwerksmaschi-nen auf der andereu Seite bilden die Stiitze, die Zukunft des Handvverkes.
Wenneinekleine M a s c h i n e den Eigenthiimer in den Stand setzt, 300 PaarSchuheaneinem Tage zu erzeugen, dannbietetsie de m Schuh-macher dieMOglichkeit, neben der Schuhwaren-Fabrik bestehen und sich eine Esistenz sichern zu konnen. Die manuelle Fertigkeit, die Ausbildung allein geniigt nicht, die Arbeitsleistung muss Tvohlfeil werden, und das ist nur mit Hilfe der kleinen Motoren ausfuhrbar, deren Anschaffung im Wege der directen Unter-stutzung oder der Association oder einer anderen Form der erleichterten Creditgewiih-rung anzustreben sein wird.
Wenn der Gewerbetreibende auf diese Weise unterrichtet, geleitet und unterstutzt werden wird, daun wird auch fiir denselben eine bessere Aera anbrechen, und mit der Noth wird es ebenso zu Ende sein, wie mit dem Rufe nach Zwangsmassregeln behufs Einschriinkung der Grossindustrie.“
Majhni stroj s kojim njegov posestnik izdela 300 parov drevljev na dan, ta bode torej omogočil obstanek čevljarja poleg čevljarske fabrike! Vročina je res huda in marsikaj pisanega treba sedaj spregledati, a ta stavek je vreden, da si ga denejo čevljarski pomočniki v zlati okvir za spomin na tiste čase, ko so pisali v veliki masi, ki ne more temeljito misliti!
Ni čuda, da se je ta članek židovski „N. fr. Presse“ tako dopadel, da v vvodnem članku dne 8. avgusta sklicevaje se na predstoječe izjave „Laibacherice11 imenuje tč „weise Lehren“, ter poudarja, da nam „Laibacherica“ pamet pridiguje in da so njene besede obrnene direktno proti idejam in sklicevanjem obrtničkih shodov.
Taka čast našo Laibacherico ne zadene vsaki dan, zasluži pa, to pripoznamo tudi mi, da jo hvalijo liberalni Židi. Da pa „Laiba-cherica“, ki žeje za navedeni duševni proizvod tolikanj slave, ne bode mislila, da so vsi ljudje o koristi in važnosti dunajske razstave za malo obrt, njenih mislij, navesti hočemo ko-nečno besede dunajskega časnika „Vaterland“, ki to razstavo imenuje: „Ausstellung von WerkzeugenzurProle tari sir ungvon bisher noch nicht proletarisirten Gewerbsleuton. Ausstellung von Maschinenz urBrotlos m ach ungvon Arbeitern!“
Obrtniki so gotovo vsaj toliko kakor „Laibacherica“ prijazni občnemu in strokovnemu napredku, a liberalne fraze jih nikakor niso še toliko oslepile, da ne bi vedili, da naprednjaške ideje njih dozdevnih prijateljev niso druzega, nego liberalizem za lastni žep! Dokaze v to nahajamo v zgodovini zadnjih 20 let.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik Matija Kunc. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.