»losiito delavcev --'f vzgoji, izobraževanju znanosti Slovenije, iubljana, ’°- januarja 1984 -2 - letnik XXXV Kol' ibaflj aciji vklj koi div rnit’ orni' šolsf vp^ C voj Ultu! vanl jej o liti1 tsi 3se ■eje: IV. svoj k azf šlj ep % d j :io, rS’ Prešernov spomenik v Ljubljani Kritično, toda stvarno o reformi Predsedstvo Republiške konference SZDL o ocenah srednjega usmerjenega izobraževanja Pri uresničevanju reforme in vrednotenju njenih uspehov in pomanjkljivosti smo končno prišli do stopnje, ko se lahko odkrito, brez zamere in medsebojnih očitkov pogovarjamo o dobrih in slabih straneh reforme, o uresničenih in neuresničenih pričakovanjih. Kritična analiza se ne ustavlja več le pri zamislih in njihovi izpeljavi, marveč sega v samo uresničevanje reforme, v oceno usmerjenega izobraževanja, kakršno je v praksi, saj se v praksi dokončno preverja resničnost in ustreznost posameznih teoretičnih zamisli. Taka je bila tudi razprava o reformi srednjega izobraževanja, ko je predsedstvo RK SZDL 24. 1. 1984 obravnavalo ugotovitve dosedanjega spremljanja in vrednotenja reforme v srednjem izobraževanju in predloge nedavnega posvetovanja na Brdu pri Kranju. Dosedanje evalvacijske raziskave očitno niso odgovorile na mnoga načelna in konkretna vprašanja reforme, ki zanimajo javnost (na mnoga taka vprašanja bo odgovorila šele tako imenovana racionalna evalvacija). Zato so se tudi na tej seji marsikateri razpravljavci opirali bolj na lastne vtiste in osebne izkušnje kot na gradivo evalvacijske skupine. Tako smo slišali celo paleto različnih mnenj in ocen, ki so se včasih med seboj dopolnjevale, včasih pa tudi nasprotovale. Kakšni so dozdajšnji sadovi reforme, kakšna je nova srednja šola, kakršno programsko in organizacijsko oblikujemo že tretje leto? Prispodobe, ki so jih uporabljali razpravljavci, so govorile o reformi kot o otroku, ki je komaj shodil, mi pa pričakujemo od njega že zrelo možatost. Po mnenju drugega je to že kar krepko dete, trdno v nogah. Tretji razpravljavec pa je menil, da je srednja šola v sresnici še včerajšnje dete, češ da se kljub novim programom v svojem notranjem življenju bistveno še ni spremenila; zato nimajo prav niti tisti, ki grajajo reformo, češ da je pokvarila srednjo šolo, niti tisti, ki jo hvalijo, češ da se nam je posrečilo kakovostno spremeniti srednje izobraževanje. Javno mnenje o reformi se je očitno oblikovalo — in se še naprej oblikuje — bolj po delnih informacijah in osebnih izkušnjah in vtisih kot na temelju vsestranske strokovne informiranosti. To velja tudi za prosvetno javnost. V takem ozračju uspevajo tisti, ki zlohotno dopovedujejo srednješolcem, da so žrtve nedomišljenega eksperimentiranja. Navsezadnje smo že pred leti na podobnih temefjih refor- Nadaljevanje m 2. strani Med drugim preberite • OPOZORILA V BESEDAH IN ŠTEVILKAH, str. 2 • ZA UČINKOVITO VARSTVENO POMOČ, str. 2 • OB VSAKOLETNI VELIKI URI SLOVENSKE BESEDE, str. 3 • KAKO IZ ZADREG?, str. 5 • ZAPRAŠENI PARAGRAFI POVZROČAJO ZMEDO, str. 5 • OBLJUBE SO PREMALO, str. 7 Slovenski kulturni praznik — spodbuda in izziv Te dni proslavljamo slovenski kulturni praznik. Proslavljamo ga povsod, kjer živimo Slovenci, povsod, kjer se sliši in govori slovenska beseda, povsod, kjer kali in raste slovenska kulturna misel. Kako zelo različna so ta naša proslavljanja. Kako različne so notranje in zunanje spodbude, ki so priklicale v življenje množico vsebin, oblik in načinov, s katerimi želimo izraziti in izpovedati ali pa vsaj izjaviti in pokazati naš odnos do vloge in pomena kulture v življenju naše narodne skupnosti. Res je nemara, da se nekateri med nami šele ob tej slovesni priložnosti spomnijo, da je kultura v resnici nepogrešljiv in neločljiv del našega življenja, da je edini naravni način ohranjanja, razvijanja in poglabljanja naših medčloveških, pa tudi družbenih odnosov, da je kultura bila, da je in da mora biti v slehernem človekovem in družbenem delovanju, v slehernem človekovem in družbenem hotenju. Prav tako pa je nedvomno res, da pomeni proslavljanje našega kulturnega praznika tudi za vse druge, ki v takšnem odnosu do kulture živimo, vsakokrat znova spodbudo za razmišljanje in opredeljevanje do vrednot, s katerimi kultura bogati naše življenje, obenem pa tudi vsakokrat nov izziv za iskanje resničnejšega, z deklaracijami manj obremenjenega in dejavnejšega odnosa do uveljavljanja kulturnih vrednot v našem življenju in našem delu. Pričakovali bi, da bo letošnje proslavljanje v naših srednjih in osnovnih šolah posebno zanimivo, izvirno in poglobljeno z drugačnim odnosom do kulture in kulturnih dejavnosti, saj ga je prav gotovo močno spodbudila in ustrezno usmerila uvedba umetnostne in kulturne vzgoje v naše šolstvo. Vendar smo hkrati tudi v skrbeh, da bo v mnogih šolah proslavljanje kulturnega praznika še vedno potekalo po starih, zdavnaj utečenih navadah, brez zaresnega aktivnega ustvarjalnega odnosa učencev in učiteljev, saj so v prenekateri šoli načela, izhodišča in usmeritve umetnostne in kulturne vzgoje ostale samo deklaracija zapisana v novih učnih programih in navodilih za njihovo izvajanje. Še vedno se namreč ne zavedamo prav vsi, ki smo tako ali drugače odgovorni za uvajanje, uveljavljanje in uresničevanje umetnostne in kulturne vzgoje v našem šolstvu, kaj smo s tem pridobili na področju vzgoje našega mladega rodu in kaj izgubljamo, če svojih obveznosti ne izpolnjujemo z zavzetostjo in i1 prepričanjem. Topa pomeni, da se je z uvedbo umetnostne in kulturne vzgoje nezadržno začela spreminjati dozdaj uveljavljena miselnost, pa tudi praksa v našem vzgojnem in izobraževalnem delu, da so se začele korenito spreminjati metode našega dela, da se je začel proces preoblikovanja odnosa med učiteljem in učencem. Učenec postaja vse bolj zaveden, čedalje bolj soodloča. Počasi so se začela uveljavljati načela usmerjanja in spodbujanja učenca k samovzgoji in samoizobraževanju, začeli smo verjeti in zaupati v učenčevo ustvarjalnost, opuščati začenjamopodučevanje, razla-šanje vzgojnih načel, vsiljevanje in avtoritativnost,- in razmišljamo o ustrezni motiviranosti učenca. In končno: šolo smo začeli povezovati z njenim okoljem. Zato je naziranje, da je uresničevanje vsebin, načel in usmeritev, ki jih v srednje in osnovno šolstvo prinašata umetnostna in kulturna vzgoja, tako rekoč temelj naše šolske reforme, prav gotovo več kot dokazljivo. Vendar pa vsi dobro vemo, s kakšnimi težavami, ovirami in celo nasprotovanji se morata spopadati umetnostna in kulturna vzgoja v našem šolstvu, v svojem ožjem in prav tako širšem družbenem okolju (seveda ne povsod in ne v vsakem primeru), da bi se uveljavili kot nepogrešljivi in neločljivi del vzgoje mladega rodu. Proslavljanje slovenskega kulturnega praznika je torej v resnici lahko spodbuda in izziv nam vsem, da izoblikujemo v sebi, v svojih razmišljanjih in pri svojem delu zavzet in prepričan odnos do uresničevanja nalog, ki nam jih zastavljata umetnostna in kulturna vzgoja. MARJAN BELINA tran dogodki novosti Kritično, toda stvarno o reformi Nadaljevanje s 1. strani mirali srednje pedagoško šolstvo, pa ni bilo nikjer »žrtev« reforme. Usmerjenemu izobraževanju nekateri pripisujejo vse grehe stare šole, drugi pa mu ne odpustijo, ker jih ni čez noč odpravilo. Razprava na predsedstvu Republiške konference SZDL je zavrnila pristransko, površno in zlohotno ocenjevanje usmerjenega izobraževanja. Uresničevanje reforme poteka v srednjem izobraževanju po načrtu in dosega uspehe, kakršne v tako kratkem času lahko pričakujemo. Kdor objektivno ocenjuje reformo, si ne želi vrnitve k nekdanjim poklicnim in drugim srednjim šolam. Precejšen napredek smo dosegli pri posodabljanju srednjih šol. pri usmerjanju učencev, pri prenavljanju učnih programov in še marsičem. Kljub zahtevnosti in prenatrpanosti novih programov jih šole dokaj razumno prilagajajo različni zmogljivosti učencev in jih temu primerno tudi ocenjujejo. Tako domala vsa mladina po osnovni šoli nadaljuje z izobraževanjem in bo imela pred vstopom v delo neko temeljno poklicno izobrazbo in usposobljenost Spreminjanje šolstva je vse prej kot preprosta naloga, zato je prav, da odkrito govorimo o pomanjkljivostih in napakah in jih sproti popravljamo. Mladi se pritožujejo, da so namesto zaželene sodobne šole. v kateri bi bilo dovolj časa za pogovor o življenjskih vprašanjih in več možnosti za miselno in ustvarjalno delo, dočakali šolo, v kateri je še manj dialoga kot prej. manj kritičnega razmišljanja in več spominskega učenja, povečane šolske obveznosti pa jim krčijo prosti čas. Očitno smo v zaostanku s tako imenovano notranjo reformo, s posodabljanjem vzgojno-izo-braževalnega procesa, z uvajanjem sodobnejših oblik in metod dela in bolj demokratičnih odnosov med učitelji in učenci. Ali so v tej reformi učitelji in učenci subjekt ali bolj predmet? Na to vprašanje v razpravi ni bilo pravega, vsaj ne prepričljivega ugodnega odgovora. Veliko pa je bilo povedanega o tem, da so učitelji premalo usposobljeni za drugačno delo, da jim s skromnim nagrajevanjem dajemo premalo spodbude, da bi bilo treba spodbujati tudi njihovo podiplomsko izobraževanje. Na dobrih srednjih šolah včasih ni manjkalo učiteljev z doktoratom; danes takih ni, pač pa imamo učitelje brez ustrezne strokovne in pedagoške izobrazbe. O reformi pa so že davno pravili, da se začne pri učitelju! Veliko je še odprtih vprašanj, pa tudi nesporazumov, ki jih bo treba razčistiti. Tako je razprava pokazala, da bo treba bolje razčleniti in domisliti reformno načelo, naj vsako izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe pripravlja učence tako za začetek dela kot za nadaljnje izobraževanje. Slišali smo opozorilo, da je pri izobraževanju za potrebe obrti in drobnega gospodarstva delež učne prakse preskromno odmerjen. V nekaterih gospodarskih panogah še niso dojeli, da se poklicna priprava konča šele po načrtnem usposabljanju v pripravniški dobi. Nekateri se s tem niti ne nameravajo sprijazniti — vsaj drobno gospodarstvo in obrt ne. Če učenci po končani srednji šoli ne bodo znali prijeti za delo, se bodo raje vrnili k »notranjemu« usposabljanju delavcev za delo — mimo srednje šole. Vrnitev k nekdanjim poklicnim šolam gotovo ni sprejemljiva, prav tako pa ni razumno, da bi na primer steklarje, dimnikarje ali frizerje pripravljali bolj za nadaljnje izobraževanje (na steklarski, dimnikarski ali frizerski fakulteti, ki je ni) kot pa za delo. Saj je dobra praktična in te-reotična priprava najboljša podlaga za nadaljnje poklicno usposabljanje in izpopolnjevanje. Če ponujajo »reformatorji« učiteljem kot vsesplošno uporaben recept diferenciacijo in individualizacijo, ne bi smeli sami vklepati v enotne programske in organizacijske kalupe vse pestrosti. ki jo zahtevata od poklicnega izobraževanja sodobno delo in življenje. Ko je predsednik RK SZDL Franc Šetinc povzemal ugotovitve in predloge bogate razprave, je poudaril, da bo treba nadaljevati s spremljanjem reforme in proučevanjem odprtih vprašanj ter o njih poglobljeno razpravljati. Bolj vsestransko bo treba osvetliti zlasti tista vprašanja, glede katerih se mnenja še razhajajo (npr. uspešnost proizvodnega dela in delovne prakse, vloga pripravništva, izobraževanje za potrebe obrti in drobnega gospodarstva ipd.). Več skrbi bo treba nameniti učiteljem, njihovemu usposabljanju, izpopolnjevanju in spodbujanju. Povsem konkreten pa je bil sklep, da je treba posredovati pri pristojnih organih, da bodo lahko šole dobile iz uvoza brez carine računalnike ter računalniške elemente in opremo za pouk računalništva. Sicer utegnemo zaostajati za sodobnim znanstveno-tehničnim in tehnološkim razvojem, saj postaja znanje iz računalništva v marsikaterih panogah nepogrešljiva sestavina- poklicne priprave. JOŽE VALENTINČIČ VABILO NA DAN PROSVETNIH DELAVCEV V CELJU Celjsko Društvo pedagoških delavcev, v katerem je več kot tisoč članov, bo letošnji dan prosvetnih delavcev —3. februarja v veliki dvorani kina Union — namenilo .vprašanjem o kulturi. Vzgojitelji in učitelji ■ bodo po uvodu dr. Matjaža Kmecla, predsednika Republiškega komiteja za kulturo, ki bo širše opredelil naloge vzgoje in izobraževanja v kulturi razpravljali o tem, kako si prizadevajo za kulturo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Veliko vprašanj-- vsebinskih in gmotnih ostaja nerešenih, nanje pa bo treba čimprej določno odgovoriti in narediti dolgoročen načrt za izpeljavo nalog. Po vsebinskem delu dneva bo poskrbel za krajši kulturni spored Ribniški oktet. Na srečanje, ki se bo začelo ob 10. uri, končalo pa približno ob 13. uri, vabimo še posebej vse upokojene učitelje. Popravek ' V uvr članek-zadnje številke Pr. tnega delavca se je vrinila . -aka: posvetovanje o vlogi in položaju učitelja v naši družbi, katerega stališča in sklepe smo povzeli, je organiziral občinski odbor Sindikata .delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Maribor Rotovž in ne Maribor Tezno. Opozorila v besedah in številkah D, u Osebni dohodki delavcev v vzgoji in izobraževanju postajajo politični problem (Var Usmerjeno izobraževanje, ki ga v zadnjih letih, v dokumentih dosledno uvrščamo med prednostna področja, je pred nedavnim dobilo svoje spričevalo: pod drobnogled so ga vzeli raziskovalci in konec minulega leta predstavili njegove dobre in slabe strani na znanem posvetu na Brdu pri Kranju. Zdaj obravnavajo pregledno poročilo o izsledkih raziskav v naši republiki na sejah raznih organov; čez dober mesec se bodo s poročilom seznanili delegati Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije, letošnjega 21. januarja pa so ga obravnavali na seji odbora za usmerjeno izobraževanje. Na podlagi izsledkov in ugotovitev raziskav bodo spopolnje-vali programe v srednjem izobraževanju, Zavod SR Slovenije za šolstvo pa bo pripravil izvedbena navodila za uresničevanje učnih načrtov in predmetnikov, ki jih bodo sprejeli ustrezni strokovni sveti posebnih izobraževalnih skupnosti. Ta naj bi v resnici odgovorila na številna zapletena vprašanja o tem, kako odpraviti odvečno ponavljanje učne snovi pri posameznih predmetih, o organizacijskih in metodičnih izboljšavah pouka, kako premagovati posebne težave pri docela novih predmetih, napotila za boljše sodelovanje šole in drugih organizacij združenega dela, za učinkovitejše usmerjanje in preusmerjanje učencev, hitrejše reševanje kadrovskih in gmotnih težav itn. Poseben akcijski načrt naj bi naložil izvajalcem tudi roke, do kdaj morajo biti posamezne zadeve izpeljane. Člani odbora za usmerjeno izobraževanje so menili, da poročilo ustrezno prikazuje najbolj pereče zadeve, ki se pojavljajo v usmerjenem izobraževanju, saj načenja temeljna vprašanja, ki pestijo učenca in učitelja, hkrati pa opozorili, da je treba pomanjkljivosti začeti odpravljati čimprej, da ne bo dolgoročnih posledic. Marsikaj je mogoče opraviti že sproti, s prožnejšimi in sodobnejšimi oblikami vzgoj-no-izobraževalnega dela, z drugačno organiziranostjo, predlogi za izboljšave pa morajo biti temeljito strokovno pretehtani, saj bi z nepremišljenimi posegi prav gotovo naredili več škode kot koristi. Spreminjanje in vrednotenje usmerjenega izobraževanja, ki poteka po vnaprej zasnovanih projektih, se po mnenju članov odbora za usmerjeno izobraževanje vse preveč omejuje zgolj na šolski prostor, premalo pa vemo na primer o tem, koliko ustreza zdajšnje usmerjeno izobraževanje združenemu delu. Ena od pomanjkljivosti je tudi v tem, da raziskovalci niso namenili dovolj pozornosti etičnemu vidiku vzgojno-izobraževalnega dela, vzgoji mladine kot pomembni sestavini življenja, zlasti idejnosti pouka, pa tudi dejavnostim prostega časa. Prav je, da se raziskovalno delo nadaljuje, toda še širše zasnovano in dopolnjeno — ob pomisli na učitelja in učenca. V poročilu s posvetovanja preberemo tudi tole misel: Mnogi kadrovski, gmotni in drugi problemi, ki jih ugotavljamo pri spremljanju in evalvaciji programov v srednjem izobraževanju. so bili že v starem sistemu in niso le posledica novih sistemskih in vsebinskih rešitev. V novem sistemu, ki je kadrovsko in gmotno zahtevnejši, so postali stari problemi še vidnejši. Zato je treba kljub zaostrenim gospodarskim razmeram postopoma zagotavljati stvarne možnosti za kakovostno izvajanje srednjega usmerjenega izobraževanja. Tej zahtevi pa nasprotujejo številke, ki smo jih razbrali iz delovnega gradiva, pripravljenega za skupno sejo predsedstva in odborov skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije. Po podatkih, navedenih v gradivu, ki bo podlaga za usklajevanje načne'’ za leto 1984, bo treba za področje srednjega usmerjenega izobraževal'ja v letošnjem letu zagotoviti za 173 milijonov več denarja kot lani, in sicer za vzgoj-no-izobraževalno dejavnost v 23 na novo vpisanih oddelkih srednjega usmerjenega izobraževanja v tem šolskem letu, za kulturne, naravoslovne, telesno-kulturne in obrambne dejavnosti, katerih obseg je bil lani začasno zmanjšan, za povečane materialne stroške v srednjem šolstvu. ki nastajajo zaradi strukturnih premikov pri vpisu učencev v proizvodne usmeritve, za uvajanje novih dražjih programov v tretje in četrte letnike itn. Vzgojno-izobraževalni programi bodo ovrednoteni — ob upoštevanju resolucijskih določil na podlagi znanih podatkov o ustvarjenem dohodku uporabnikov v letu 1983 in se bodo usklajevali glede na ustvarjeni dohodek v letu 1984. Začasna izhodišča za sestavljanje načrtov predvidevajo, da se bo dohodek v primerjavi z lanskim letom povečal za 21,5%, materialni stroški za 25 %, amortizacijo pa bo mogoče obračunati le 50-odstotno. Po resoluciji za leto 1984 morajo organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti za nadomeščanje in posodabljanje izobraževalne opreme in nepremičnin združiti sredstva obračunane amortizacije. Le tako bo namreč mogoče rešiti najbolj pereče probleme, ker v letu 1984 ne bo denarja za naložbe v usmerjenem izobraževanju. Za vse vzgojno-izobraževalne programe bo treba zagotoviti 8.158,8 milijona din, za skupne naloge posebnih izobraževalnih skupnosti 175,1 milijona, za naloge posebnih skupnosti 155,2 milijona in za naloge skupnega pomena za celotno področje vzgoje in izobraževanja 792,2 milijona din ali 34 % več kot lani. Za področje usmerjenega izobraževanja bo letos odmerjenih 9.28 1.3 milijona din. od tega za programe 498,7 milijonov več, kot je bilo z resolucijo v povprečju opredeljeno povečanje sredstev za družbene dejavnosti. Ob vrednotenju programov pa sestavljavci gradiva opozarjajo, da pomenijo za te programe v letu 1983 razporejena sredstva dohodka (povečana za 19,5%) zelo nizko osnovo za povečanje v letu 1984. Podatki Zavoda SRS za družbeno planiranje nakazujejo, da se bodo sredstva za bruto osebne dohodke v gospodarstvu v letu 1983 povečala za 28 % To pa pomeni, da bodo osebni dohodki delavcev v šolstvu še za nadaljnjih 7 % zaostali za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. Napovedi osebnih dohodkov za leto 1984 torej ne opogumljajo: če bi hoteli letos raven osebnih dohodkov v šolstvu zadržati na ravni iz leta 1982. bi morali povečati osnovo za izračun dohodka v cenah storitev za 445 milijonov din. Tega denarja za za zdaj ni. Menijo, da bi ga lahko delno zagotovili s selektivnim krčenjem programov, še nadalje pa bo treba iskati rešitve v prepo-razdelitvi sredstev v okviru splošne in skupne porabe. osebni dohodki v vzgoji in izobraževanju eno pomembnih vprašanj, ki vplivajo na uspešnost dela, motivacija — navsezadnje tudi za uresničevanje reformnih načel in stabilizacijskih želja. Tako ni mogoče več naprej, so poudarjali tudi na tej seji in opozarjali na veliko moralno in politično škodo, ki nastaja zaradi takih razmer, na posledice, ki se že kažejo v vzgoji in izobraževanju in jih ni mogoče meriti z indeksi. O kritičnem položaju vzgoje in izobraževanja naj bi spregovoril predstavnik IzobraževK skupnosti Slovenije tudi na ‘Leto zbora združenega dela v rep^otner ški skupščini,* zavzeti se je tRl/mr, za takšno prerazporeditev sr Vsak štev med skupno in splošno P« m rabo in znotraj njih, da bo oranja gočena hitrejša rast osebnih ____ hodkov delavcev v vzgoji in i"" braževanju. Za uresničenje t£^£ j cilja naj se zavzemajo Izvršni svet, Gospodarska zbj niča Slovenije in Republiški f £ Zveze sindikatov. venc MARJANA KUNEJ «mi, Za učinkovito varstveno pomoč oliva Nož; Pfcoi Pdisi hsk, -J°nsk S seje Skupnosti otroškega varstva Slovenije tora, '~Po Napovedi prav gotovo niso spodbudne, so pa posledice dejanj v preteklosti: omejevanje skupne porabe v družbenih dejavnostih iz leta v leto zožuje gmotne možnosti za vzgojo in izobraževanje in povečuje razliko med osebnimi dohodki delavcev v vzgoji in izobraževanju in osebnimi dohodki drugih delavcev. Razprave kažejo, da je restriktivna politika v vzgoji in izobraževanju dosegla svoj vrh: osebni dohodki prosvetnih delavcev so padli na najnižjo možno raven, neustrezno nagrajevanje povzroča malodušje, ki že močno vpliva na kakovost dela v razredu in spreminja pedagoške delavce v uradnike. Kot na drugih področjih dela so namreč tudi Med številne naloge, ki jih uspešno uresničuje" Skupnost otroškega varstva Slovenije, sodi predvsem skrb za razvoj družbenega varstva otrok. Temu vprašanju je bila namenjena nedavna seja te skupnosti, kjer so člani posebno pozorno obravnavali poročilo o uresničevanju programov družbenega varstva otrok v letu 1983. Skupnost otroškega varstva Slovenije uresničuje namreč po načelu vzajemnosti program skupnih nalog, ki zajema varstvo matere in novorojenca in druge naloge, ki so skupnega pomena za vso republiko. Med te sodijo predvsem: predšolska vzgoja otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju, ki so v zavodih za usposabljanje, predšolska vzgoja romskih otrok, otrok naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini, otrok italijanske in madžarske narodnosti, ki živijo v Sloveniji, predšolska vzgoja otrok slovenskih manjšin v Avstriji in Italiji in druge obveznosti, ki jih nalagajo družbeni dogovori in sporazumi. Za ta program so vsi delovni ljudje združevali sredstva po enotni prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov. V letu 1983 se je v Skupnosti otroškega varstva Slovenije zbralo 25,036.484 din (30,3 odstotka več kot v letu 1982). Največ denarja (93 odstotkov) bodo porabili za nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta, ostali denar pa bodo namenili za prej navedene naloge. Kot navaja poročilo, so občinske skupnosti otroškega varstva združile v letu 1983 za vse programe vzgoje in varstva predšolskih otrok (in za pomoč otrokom, ki jim starši z delom ne morejo zagotoviti socialne varnosti) le 11,4 odstotka več denarja kot leto poprej. Ni treba posebej poudarjati, da slika še malo ni rožnata, če upoštevamo nenehno naraščanje cen, vse tanjše denarnice staršev in kar je še hujše — vse večje socialne razlike. Stroški za vzgojo predšolskih otrok se uravnavajo s širšo solidarnostjo, stroški za oskrbo pa bremenijo starše glede na njihov dohodek. Če starši ne zmorejo stroškov, jih krije delno ali v celoti občinska skupnost otroškega varstva. Občinske skupnosti otroškega varstva zagotavljajo tudi denar za vzgojne programe za otroke, ki niso v dnevnem varstvu v vrtcih. Obseg teh programov je zelo različen, razlikuje pa se tudi število otrok, ki so v dnevnem varstvu v vzgojno-varstvenih organizacijah po občinah. V Mozirju je na primer vključenih najmanj otrok (18,7 odstotka), v Ljubljani pa največ (64 odstotkov). Po podatkih ob koncu junija 1983 je prejemalo , denarno pomoč 121.570 otrok,, od tega 34,7 odstotka predšofskih in 47,4 odstotka šoloobveznih otrok ter 17,9 odstotka otrok, starih nad 15 let. Občinske skupnosti otroškega varstva, ki niso mogle zagotoviti najnujnejše vsote denarju za zagotovljeni program v letu 1983. so prejele solidar- nostna sredstva od tistih ob*rečh skih skupnosti otroškega varstoer/ ki so združile več denarja, kow si potrebujejo, da bi uresničili mt gotovljeni program. \°Pil Poročilo nadalje ugotavljaTečč v devetmesečnem poslovanj1'0//« vzgojno-varstvenih organiZ*up< jah in občinskih skupnostih 0*7 škega varstva ni bilo izgub v f A/a teklem letu, hkrati pa navaja’ dr se je gmotni položaj vzgojit^ vc kljub doseženemu povečale«/ združenih sredstev za progi*' zr, vzgoje in varstva otrok v Ifopc 1983 znova poslabšal. V p?a v, devetih mesecih preteklega \*elja so bili njihovi povprečni feus, osebni dohodki za 17,3 odsto^eg! nižji od osebnih dohodkov vpaši spodarstvu. pan V zavzeti razpravi so Člnie, opozorili, da se vsota denarjlen/, občinskih skupnostih otrosMe/// varstva naglo zmanjšuje, >0vq stroški nenehno naraščajo. tako pa prizadene tisto fripi membno dejavnost, ki skrbifov, socialno varnost otrok. Enoto?! gotovo: v prihodnje bi mO"«-, take zadeve preprečiti, če si volni snici želimo, da bi se postopojdkj izenačevale možnosti za , j, otroke na začetku njihove '^0. Ijenjske poti. b0„ Razpravljavci so nenelT poudarjali, da je treba učinkf^ teje usmerjati denarno port1^ Povedali so tudi, da si stroko'!o služba Skupnosti otroškega stva Slovenije že več kot peL0VJ prizadeva, da bi to vprašaj primerno rešila. Zvedeli smo,^ pripravljajo nov sporazum, )r «i* i v • • _ 1.1 • i _ i.; ir 'v r r j j r • S'z) bolje, poskušajo izoblikovati1^; sistem, ki bi urejal dodeljevanj varstvene pomoči. Novi sis1'^ naj bi združil vse skupnosti vl',ya’ viru socialnega varstva. Tako namreč zbrali več denarja: jPc čine bi ga dobile več in bij^? lahko tudi bolje uporabile. R;)e7| pravljavci so še opozorili 03^,! stveno napako: nekatere ob e. pa se moramo, do kdaj bo dru/|o dovolila, da bodo otroci nc|a breme napak, ptelr klosti zagrešilinlffjgi. * ^ h W i' p TEA DOMIŠ&O "it •mi * M Ob vsakoletni veliki uri slovenske besede Na novo bo srce spet oživelo« (France Prešeren) /M i - ^€10 je naokrog, na pesnikovem grobu, ob vznožju častitljivo starega u °>nenika, spet leži šopek rdečih vrtnic. Jv1 je Pred 135 letL >rt Vsakokrat, ko znova podoživimo njegovo upesnjeno življenjsko ra-1 P'v( [n bolečino, se nam razkrije čudež: ta pesem je — večno živa, od )(*anja do branja bolj intenzivna, pomensko polna in spodbudna. I----------—----------------------------------------------------- l^EJADRA spet ,[,aPčJIMO« s'! /S ~e Sfno Slovenci, ta po številu 1 ni°ii Zanemarljiva peščica ljudi vencu dolin pod Julijskimi Al-a^i, na Krasu tja do Tržaškega a_ ,Va> med dolenjskimi griči, ob F?°Žju koroških in štajerskih ‘°?v, katerih potoki se stekajo °disi v Dravo bodisi v Savo, in . slhi T° urf,ano družbo, v teh oL‘ recesije in zastojev, ko mo-i, )r ,°lf.trezniem poravnavati po-i 'eP Plastno nakopičene dolgove t%JlPriti na čisto sami s seboj, je č-J'1 kulturi — kot vsemu druge-kar oblikuje podobo življe-k1’,., 7' zaukazano, naj nekoliko \arfaSu‘SVOiorazvoinoP°t- Deblih >0 mani’ kot smo se nava-^)enth u°iVecl0 oznanjevalci druž-a un; bllanc’ zato bo moralo biti ,a1™1. m,UZike- ■' KnjiS bomo -%iej. uk,ah manh kot smo jih ,We/. Neka/manj bo tudi iger Jih na odrih, ki pomenijo življe-a‘l onih na malih in velikih UK! 1D ci v--.. . aslonih. Skrčiti bomo morali ttjevti ■" morati evtlo m razpon umetniško-kul-o' ykih manifestacij te ali one c\.'e' Kroga tistih, ki si z umetni-Wv m ustvarjalnim ognjem služijo s/°/ vsakdanji kruh, ne bo mo-jrbi< kot smo ga širili skozi tedanja leta. lž!n J srno v povodnji mnogote-;ti j tozb tnpritoževanj, sredi obu-l°Vanj ter ugovorov in protestov, J! oznanjajo vznemirjeno zaskrb-plenost za nadaljnjo usodo slo-Jenske kulture, opozarjajo na Jtno ogroženost in bijejo plat Jvona. ig- <0| ^pet drugi vzklikajo: Ni razlo-0 r: In navajajo svoje dokaze, med a.Jimi tistega poglavitnega, ki n javi: resnična ustvarjalna volja ni premo odvisna od rado-itMarne družbene podpore, od de-',Yria’„ °d pestovanja — včasih, fjivečkrat prav nasprotno. Saj ‘V ' ~~ kako nastanejo, zakaj do-'i-lorevajo biseri? (Pevcu, ki je glas ' i!,-eslsvoie8ačasa, »vedno sreča °-n u,nrie brez dnarja.«) odločilnega pomena je, da Ustvarjalci začutijo svojo prilož-r°W, svojo veljavo, svoj pomen v Življenjsko-zgodovinskem trenutku, se zavedo svojega poslanstva, kajti poglavitna spodbuda je v občutku, da je prišel trenutek, ko moraš izraziti in povedati tisto temeljno resnico, ki nanjo vsi drugi čakamo in jo potrebujemo (tako kot so Prešernovi rojaki in sodobniki čakali na njegovo pesniško sporočilo, na njegov »čisti ogenj«, na njegova »jadra, zračena valovom«, na njegovo »Zdravljico... naših mladenčev up.«) O vsem tem nam je znova, intenzivneje kot kdajkoli v bližnji preteklosti, podobno kot v letih velike svetovne kataklizme, iz katere je zrasla takratna svetloba preloma, razmisliti ob letošnjem Prešernovem dnevu — dnevu budne slovenske kulturne zavesti in samozavedanja. Vzgib, ki nas pri tem vodi, se upira premlevanju in prežvekovanju večno istih, javno drobnjakarskih jadikovanj — o denarnih in organizacijsko-kadrovskih stiskah, o odrinjenosti kulture v senco gospodarskih in političnih zadev, o nezmožnostih izpolnitve dolgoročno zastavljenih kulturniških načrtov, ki so napovedovali več dvoran, več svetlih ateljejev, vseh vrst modernizacije in sanacije ter izdatnejšo ponudbo umetniških izdelkov, pa zdaj dobršnega dela te idealne sheme ni in ni mogoče uresničiti. (Možnosti za celostno izpeljavo velike kulturne akcije je manj, kot bi jih potrebovali, naj imamo v mislih prostore .. ali večjo spodbudo za avtorsko delo, izdatnejšo izmenjavo s kulturami drugih narodov ali — ne nazadnje — zares uspešno vcepljanje kulturnih potreb v duše mladih, prihajajočih rodov. To, slednje, ostaja nemara še najbolj očitno ob strani, tako da moramo spet ih spet z neprikritim obžalovanjem ugotavljati, da namenja kulturi svojega življenja večina med nami v svoji osebni »porabi« — naj gre pri tem za doživljanje duhovnih vrednot in estetskih vrednosti ter za globlje radosti bivanja in ponotranjene napone oblikovanja samega sebe — kaj pičlo pozornost —- v nasprotju s povnanjenimi, poplitvenimi početji, ki so še zmerom prevladujoči odtenek v barvi časa.) Toda ne, nikar! — se oglaša ugovor zoper poskuse tega neskončno neplodnega jadikovanja, ki so ga polni naši sest ankarski komentarji in vsa naša kultur-niško-politikantska besedičenja. Neskončno veliko jih je, ni jim ne konca ne kraja, toda vrtijo se v prazno in namenjena so sama sebi, zavoljo njih se nikjer nič ne zgodi in ne spremeni. Bistvo vsega, kar je resnična barva časa — vsak posamičen nov vložek v glavnico slovenske kulture, nastaja onstran teh mnogih paberkovanj. In če je kaj, kar smo dolžni Prešernovemu spominu, kar sodi v šopek vrtnic na njegovem grobu ob vsakoletni veliki uri slovenske besede, je to pač le radostni pogled na nove stvaritve duha in na nove izkaze volje po dokazovan ju samega sebe z nenehnimi, vselej novimi poskusi razjasnitve temne noči, ki tare duha. Zato smo si rekli: oglejmo si (ob prazniku, ki je več kot samo mimobežni pogled), kaj se nam v kulturno ustvarjalnem dogajanju, v umetnosti, v doživljanju lepote in globin človeškega bivanja na koordinatah slovenske sedanjosti obeta v bližnji prihodnosti, tja do izteka letošnjega, stopetintridese-tega leta po Prešernovi smrti, ,■ kakšne in katere stvaritve ustvarjalno iščočega duha, kakšni premiki in izboljšave... »ŽE SLIŠIJO SE PESMI SLADKI GLASI, POGNAL JE CVET, MED NOSIJO ČEBELE« (Pa nimamo v mislih napovedovanja dogodkov in stvaritev pa tudi ne kakršnegakoli sistematičnega ogledovanju načrtov, ki jih gojijo slovenski ustvarjalci in slovenske kulturne ustanove. Gre, tembolj, za poskus nevezanega razmisleka o težnjah in željah, o pobudah in gibanjih, ki oblikujejo podobo slovenskega ustvarjalnega organizma v preseku leta, ko nas od izteka stoletja— tisočletja loči le še pičlo poldrugo desetletje.) Nekaj poskusov odgovorov na svoje vprašanje smo iskali v besedovanju s štirimi poljubno izbranimi predstavniki naše kulturne sedanjosti: z MATJAŽEM KMECLOM v njegovem »kabinetu« republiškega komiteja za kulturo, ki mu predseduje, z BORUTOM PLAVŠAKOM na »poveljniškem mostu« Mestnega gledališča ljubljanskega, z IVANOM SEDEJEM v mali »kajuti« (Jakopičeve) galerije, ki jo vodi in s TONETOM PAVČKOM v uredniškem »štabu« Cankarjeve založbe. Poiskali in obiskali bi bili lahko —s taistimi nameni —popolnoma druge ljudi in se pogovorili o podobnih rečeh, na enak ali tudi povsem drugačen način. Misli in pogledov bi se dalo nanizati tudi še veliko več. Toda kaj bi s kopico dejstev, ko pa je bistvena pravzaprav le njihova rdeča nit. Ta rdeča nit pa je: zaupanje v bogastvo ustvarjalnih hotenj, ki so navzoča vsem kriznim okoliščinam časa navkljub. »VSE MISLI ZVIRAJO ‘Z LJUBEZNI ENE« Z MATJAŽEM KMECLOM komentiramo njegovo pobudo o drugačnem, bolj zavzetem in zaresnem, bolj intimnem praznovanju slovenskega kulturnega dneva. Gre za poskus njegove vnovične utemeljitve: v sami zamisli o takšnem obujanju Prešernovega spomina v znamenju kulturne zavezanosti vidi dvojni prid. Prvič —• praznik bodi res praznik, tako kot veleva odločitev, sprejeta že med vojno, a v letih in desetletjih, ki so sledila, nekoliko pozabljena. In drugič: poskusimo izstopiti iz že uvedenega načina formalnega proslavljanja, predajmo se novim načinom intenzivnega samospraševa-nja, bodisi individualho-inti-mnega bodisi kolektivnega. In kaj naj bi se dogajalo, kakšni naj bi bili ti trenutki? V mislih imejmo tudi drobne zadeve, pove odgovor in omeni prizadevanje po bolj kulturnih medsebojnih odnosih med ljudmi, poskuse zavestnega prispevanja posameznikov k slovenski kulturnosti (z vsem tistim, kar kdo zmore), pa več spontanosti v prireditvenih zamislih in nastopih, več napona pri razbijanju ustaljenih rutinerskih navad. Skratka: praznovanje Prešernovega dne naj ne bo proslava, ukrojena po starih modelih. Poiš-čimo nove oblike. Kdor jih bo iskal in jih poiskal, bo v svoje kulturno življenje utr! nove sledove. Kajti pomembno je, da se kulturne oblike i e sprevržejo v prežvekovanje. Ostati in postati morajo živa, iščoča, ambiciozna dejavnost. In kar je najpomembnejše: praznovanje naj ne bo nekaj institucionalnega, temveč »stvar vsakdanjega življenja«, iskanje novih poti — tudi in še posebej, ko gre za mlade ljudi, ki jih vse prepogosto opajamo z rutiner-stvom. Kako razveseljivi so dokazi o možnostih drugačnega (živega, iščočega) ravnanja. V Piranu, denimo, si je ogledal imenitno razstavo glasbil, ki so jih —s pomočjo staršev, toda po svojih zamislih — izdelali otroci. Kolikšen potencial ustvarjalnosti! Te in takšne stvari bi bilo treba gojiti z večjo zavzetostjo. Deloma jih sicer že. Denimo: obujanje starih obrti. Gre za dejavnosti, ki spodbujajo mladega človeka k dejavnemu odnosu do kulture. Nekaterim se utegnejo take pobude zdeti poceni, a niso. Veliko koristnejše so kot pa siljenje otrok k učenju pesmic na pamet, saj jih tako kar najbolj neposredno animiramo. In kakšen bo, po napovedih, odziv na sporočeno pobudo o takšnem praznovanju Prešernovega dne? Dosedanje informacije povedo, da je odziv povsod velik in da v ljudeh živi zavestna potreba po tovrstnem angažiranju. V teh-časih še kako potrebujetpo samozavest, tisto in takšno, o-kdteri je njega dni dejal Ivan Cankar: »Boljša je slaba samozavest kot nikakršna.« Prav z njo naj bi si dajali duška in jo čim bolj manifestirali, pa seveda ne na abstraktno pridigarski ravni (glede pomena kulture pri spopadanju s porabništvom in glede enake vrednosti kulturne dimenzije s proizvodnimi dimenzijami), temveč na podlagi pobude, ki bo padla na intimna, avtentična tla. Cankar je vedel, da smo Slovenci potrebni spodbud —to ostaja slej ali prej v naši miselnosti. Slovenska kultura sicer ni ogrožena v svojem obstoju, a je zaznamovana s kroničnim in notoričnim defetizmom, ki smo mu vselej nekoliko podvrženi, zdaj, v teh oteženih časih, pa je celo še nekoliko močnejši, kot smo ga bili vajeni. In prav zato potrebujemo samozavest. V tej okoliščini lahko iščemo podlago za odziv na izrečeno pobudo. Stvari pa imajo seveda tudi še globljo razsežnost. Ker tičimo v stiskah, postajajo vprašanja, ki si jih zastavljamo, veliko bolj neposredna. Ne sprašujemo se več po načinu, temveč po smislu bivanja. V umetnosti nas ne zadovoljuje več artizem, kajti potrebni so nam pravi vsebinski odgovori. Iskalcev odgovorov je veliko, poti je več, postale so pluralistične in precej zindividualizirane — vse to, ves ta pluralizem pa je za nas, za našo ustvarjalno prihodnost pravzaprav zelo pomembna, smiselna in bogata priložnost, saj odpira celo vrsto pogledov, stvar časa in občinstva pa je, da vse to spontano ovrednotita in označita, kaj je in kaj ni sporočilno na poti našega življenja in naše usode. »KRANJC, OZRI SE OKROG SEBE« ZBOR UTO M PL A VŠA K O M besedujemo o gledališču in o njegovih prizadevanjih, da bi ljudem ponudilo, kar hodijo vanj iskat. Vodilno geslo bodi: gledališče za vse. Najbolj dragocene so slej ali prej predstave, v katerih se lahko prepoznavajo vsi rodovi — to pa zmorejo postoriti samo poskusi razčlenitve vprašanj, ki ljudi v njihovem neposrednem življenju najbolj prizadevajo. Sodobna življenjska problematika ... socialna, družbenoekonomska, idejna... to so temeljna vprašanja, s katerimi se zdajšnje gledališče želi in mora ubadati, če hoče imeti odmev, če mu je res do tega, da bo imelo v svojem avditoriju predvsem mlade ljudi. Mladim seveda ni do didaktičnih odrskih lekcij, temveč do vsebin, v katerih se lahko prepoznajo in iz njihovih sporočil povzemajo resnico za svojo rabo. Teh ali takih sporočilnih predstav seveda ni mogoče vnaprej načrtovati, kajti umetniško sporočilo je vselej nekoliko iracionalno, plod srečnega naključja. Kljub temu pa si je mogoče za njihovo oblikovanje prizadevati, in sicer tako, da se igralci kar zavzeto poena-čijo s tistim, kar delajo in se tako povežejo z avditorijem. Gre za notranji žar, za harmonijo, ki naj jo gledalec v teatru z odrskih desk tudi zares začuti. Zares inteligentno napisanih sodobnih besedil žal ni na pretek, »boj« zanje je slej ali prej težak, a sodi med prizadevanja, ki se jim gledališka vodstva posvečajo po svojih najboljših močeh. (In tako lahko Mestno gledališče ljubljansko z veseljem oznani, da si obeta Ljubljana v Prešernovem času (nekdanji Kongresni trg) nemajhen odmev od svojih letošnjih dveh krstnih uprizoritev: Ruplove univerzitetne drame »Kar je res, je res« ter humorno-satirične obravnave zadreg v izpeljavi usmerjenega šolanja, v Alenke Goljevščkove Pod Prešernovo podobo.) Usa pota sedanjih gledaliških prizadevanj vodijo k poskusom, da bi se gledališče bolj odprlo ljudem, predvsem mladini. »VALOVOM SE ZROČIMO« Z IVANOM SEDEJEM ugotavljamo, da je zanimanje slovenskega občinstva za klasično galerijsko dejavnost, ki je še pred letom obetalo velik razmah, spet v nenadnem zastoju. Razstave so slabo obiskane, odmev v javnih medijih je prejkone skop, zdi se, da prevladuje nekakšna utrujenost. Na Slovenskem imamo približno dvesto razstavišč, ki bi se morala med seboj tesneje povezati, poskrbeti za medgalerijska gostovanja razstav, odpraviti svoje dosedanje vrtičkarstvo, ki jih — tudi spričo preveč poudarjene in-stitucionalizacije — žene v togost. Sicer pa: kaj se nam letos vendarle obeta? Kot kaže, bosta dogodka leta pregledna razstava Milana Rijavca, ki ga bomo —-kot predstavnika starejšega likovnega rodu — po dolgih letih njegovega tihega dela odkrili kot imenitnega kolorista, ter izbor mlade slovenske likovne umetnosti, kakšnih tridesetih posta-vantgardnih avtorjev katerih jedro so novi podobarji (razstava sama pa pojde tudi v »svet«: v Beograd, v Gradec in v Benetke.) In kaj je njihova značilnost, kaj priča o njihovi ustvarjalni zmogljivosti? Predvsem zelo velika sproščenost, poskusi svobodnega, spontanega ustvarjanja, z znamenji izrazite navezanosti na »domačo grudo«, kar skuša biti odziv na umetelno svetovljanstvo prejšnjih let. Usmeritev je več in veliko, pluralizem individualnih pobud je na pohodu, ekskluzivnega diktata ni, seveda pa je pri vsem tem težko opraviti kakovosten izbor, saj tudi ni pravih meril za vrednotenje. Razveseljujeta delovni etan cele množice slikarjev in njihova ustvarjalna tekma. Kakšni bodo rezultati, seveda še ne vemo. Očitno je le, da se slikarji vračajo h klasičnim medijem likovnega izražanja, k medijem, ki so jjh šestdeseta leta, iščoča nove pristope za vsako ceno, skoraj povsem opustila. Kakorkoli že, nobene bojazni ni, da bi ogenj ustvarjalne vneme pojenjal. Le galerije bodo morale ravnati bolj živo, predstavljati nove avtorske dosežke bolj sproti, založbe se bodo morale lotiti izdajanja takoimenovanih žepnih (cenejših, bolj dostopnih) monografij, televizija se bo morala znova lotiti svojega poslanstva, kar zadeva populariziranje stvaritev likovne ustvarjalnosti ... In smo torej spet na obodu večnega kroga. »V SRCU TE ZBADAJO PESMICE MOJE« S TONETOM PA VČKOM si — za začetek —z ljubečo zavzetostjo, ki je zanj značilna —ogledamo »njegov« letošnji založniški program. Vesel je zbirke novih novel 90-letnega Danila Lokarja (Sobesedniki), uredniško zadovoljen s Torkarjevim Umiranjem na obroke (retrospektivno večplastno dokumen-taristično-beletristično kombi- nacijo popisa »dachauskega procesa«, ponosen na Antologijo srbske poezije 20. stoletja, s katero bo Cankarjeva založba sklenila ciklus poezij drugih jugoslovanskih narodov, občudujoče zazrt v dosežek tridesetletnih prizadevanj Nika Kureta, ki je popisal Maske slovenskih pokrajin... Zastavim nezamudno vprašanje: Kaj pa slovensko literarno pisanje nasploh, v vsej svoji celoti? V proznem pisanju je, vsaj med mlajšimi avtorji, nekaj zadrege, kajti še od včeraj so sledili vzorcem moderne zahodne proze, medtem pa se je položaj že prevesil »nazaj v zgodbe« —pa se slovenski avtorji na teh prelomnicah še niso povsem znašli. Nekaj te nesproščenosti je tudi v plejadi mlajših oziroma naj-mlajših pesnikov, ki so — razen izjem — zavrti pred možnostjo sproščenega upesnjevanja tega, kar je v njih samih, njihova življenjska vsebina. Toda imena, kot so Jure Detela, Lidija Gačnik, Alenka Rebula-Tuta ali Jure Potokar (ob Borisu A. Novaku in obeh pokojnih Vladi-miru Memonu in Marku Pavčku), pričajo o nenehnem dotoku sveže poezije, lastnega avtorskega jezika, polno zvenečih verzov, ki jih ni treba posebej razlagati in še zlasti o spontanem spajanju poezije z življenjsko vsebino. Zdi se, ob vsem, da se naše življenje ponovno gradi in dobiva smisel — in z njim vred tudi vse zvrsti umetnosti, ki skušajo izpovedovati in dajati smisel svojemu času... tja do izčiščenja nacionalne misli. Začenja se mehanizem ponovne graditve in ozdravitve, podoben tistemu, ki smo ga (čeprav na drugi ravni) doživeli tik pred drugo svetovno vojno. Skratka: literarni obeti so dobri, ognji so živi in radoživi. Nekaj zastoja je sicer na področju pisanja za najmlajše, še zdaleč pa ni razloga za kakršnokoli bojazen, da bi utegnil studenec najčistejše poezije usahniti. A ko se za konec z mislijo ustavimo še pri nas, ki nam je vse to ustvarjalno delo pravzaprav namenjeno, pri bralcih, sodba na tepem ni več tako svetla in spodbudna. Če otroci, preden začno odraščati, še razmeroma veliko bero, če odraščajoči mladi ljudje v svojem iskanju odgovorov na temeljna vprašanja še segajo po knjigi in sledijo ustvarjalnim pobudam, pa odrasli (z visokošolci vred) te mnoge poskuse »artikuliranja vesti in zavesti« puščamo vse preveč vnemar. »SEM VIDEL ČISLATI LETO MED NAMI, KAR UM SLEPI Z GOLJTIJAMI, LEŽAMI« Res je, spet smo, kot že tolikokrat (naj skušamo pogled ob praznični uri slovenske kulture še tako zavzeto odvračati od neljubih resnic) sredi vprašanj, ki vznemirjajo, bijejo plat zvona in pozivajo k novim dejanjem, k novem zagonu — v drobnih in velikih rečeh našega življenja. Del vsega tega pa je tudi dolg, ki ga bomo morali slej ali prej priložiti k šopku rdečih vrtnic ob vznožju pesnikovega nagrobnika. Sicer pa — bodi tudi zavest o tem poskus našega sprotnega odgovarjanja na Prešernovo v pol-nerh pomenu besede dolgoročno zastavljeno vprašanje: »Al’ sonce bo dobrotno nam dalo srečno leto?« . VIKTOR KONJAR nove knjige IZOBRAŽEVANJE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA 0 knjigi Obrazovanje 1 razvoj kadrova V založbi Privredno-finansij-ski vodič Beograd je z letnico 1982 izšla publikacija avtorjev Dragomira Filipoviča in Nikole Pastuoviča Obrazovanje i razvoj kadrova, ki bo nedvomno zanimiva za vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo s problematiko kadrov v organizacijah združenega dela. Delo, ki obsega 251 strani, je pravzaprav učbenik, namenjen študentom Fakultete organizacijskih znanosti v Beogradu. Avtor D. Filipovič uvodoma opozori, da je poglavitni namen učbenika v tem, da se študenti poglobljeno spoznajo z zakonitostmi izobraževanja in njegovo vlogo pri razvijanju človekove osebnosti, razvoju družbe in gospodarstva. Področje kadrov je obravnavano interdisciplinarno, predvsem z vidika pedagoške, andragoške in psihološke znanosti, ekonomike izobraževanja, izobraževalne politike, informatike ter še drugih znanosti in znanstvenih panog. Vsebine so izrazito funkcionalne in podane kot podlaga za uresničevanje strateških smernic našega druž-beno-gospodarskega razvoja. Preteklost je predstavljena le toliko, kolikor je potrebna za boljše razumevanje sedanjosti. Knjiga je razdeljena na tri dele. Prvi del je napisal D. Filipovič, ki v prvem poglavju Izobraževanje in njegovo preučevanje predstavi pojav in razvoj vzgoje in izobraževanja, družbene funkcije izobraževanja, organizacijo izobraževanja, znanosti o vzgoji in izobraževanju ter kadrološki način preučevanja vzgoje in izobraževanja. V drugem poglavju je nadrobneje razčlenjeno marksistično pojmovanje osebnosti in razvoj kadrov. Pisec je posebej natančneje opredelil pojmovanje vsestransko razvite socialistične osebnosti in pri tem temeljna področja človekovega razvoja. Tretje poglavje je namenjeno učenju, dejavnikom in pogojem učenja, procesu in tipom učenja, metodam, temeljnim načinom in tehnikam učenja ter organizaciji delovnega mesta. Tu daje avtor konkretne napotke, kako organizirati študij, med drugim tudi, kako voditi kartoteko. Ob tem D. Filipovič navaja znano misel permanentnega izobraževanja: V prihodnosti ne bo nepismen tisti, ki ne bo znal brati in pisati, pač pa tisti, ki se ne bo naučil učiti se. Drugi del knjige širše predstavi odnose med delom in izobraževanjem v preteklosti in danes v naši družbi. Poglavje Združevanje dela in izobraževanja med drugim razčlenjuje pojem in sestavo združenega dela, oblike združenega dela in izobraževanja, osnovno organizacijo združenega dela v sklopu vzgojno-izobraževalnega sistema ter svobodno menjavo dela kot podlago za samoupravno povezovanje dela in izobraževanja. Posamezni pojmi, ki jih to poglavje le nakazuje, so podrobneje razčlenjeni v naslednjem poglavju: Družbenogospodarski pogoji in odnosi reprodukcije izobraževanja v socialistični samoupravni družbi. Tretje poglavje v tem delu govori o pravicah, dolžnostih in odgovornosti delavcev v zvezi z izobraževanjem in med drugim tudi o obveznostih delavcev, da se izobražujejo. Avtor tu našteva razne oblike izobraževanja, s katerimi se uresničuje ta obveznost delavcev v organizacijah združenega dela. Zanimivo je, da posebej razčlenjuje izobraževanje v funkciji zaščite pri delu, z obrazložitvijo, da je var- nost pri delu veliko odvisna tudi od ravnanja ljudi na delu in od tega, kako ti upoštevajo določena pravila varstva pri delu. Tretji del knjige, ki govori neposredno o izobraževanju zaposlenih, je skoraj v celoti delo N. Pastuoviča (napisal je štiri od petih poglavij). Avtor v začetku predstavi naš sistem izobraževanja zaposlenih in ga omeji do izobraževanja mladih. Programski podsistem izobraževanja odraslih razčleni na izobraževanje iz dela, izobraževanje na delu in samoupravljanju ter izobraževanje ob delu in samoupravljanju. Nadalje podrobneje govori še o tehnološkem in'organizacijskem podsistemu izobraževanja odraslih. Naslednja tri poglavja predstavijo izobraževanje zaposlenih za delo in ra- • zvoj, za samoupravljanje ter njihovo splošno in kulturno izobraževanje. Organizatorje izobraževanja in vse, ki sev organizacijah združenega dela ukvarjajo s tem področjem, seznani poglavje o izobraževanju za delo in razvoj s pojmi poklic in stroka, z razvojem poklicnega sistema, z nomenklaturo in klasifikacijo poklicev, z metodologijo izobraževanja zaposlenih za neposredno delo in s posebnimi značilnostmi stopenj izobraževanja, kot so preučevanje potreb po izobraževanju, načrtovanje, programiranje, priprava, izvajanje in vrednotenje poklicnega izobraževanja zaposlenih. Pri izobraževanju zaposlenih za samoupravljanje avtor v začetku spregovori o ciljih izobraževanja za samoupravljanje, ki so po njegovem predvsem v usposabljanju zaposlenih za vzpostavljanje samoupravnega družbenega odnosa v temeljnih organizacijah združenega dela ter v usposabljanju zaposlenih za izboljšanje učinkovitosti samoupravnih odnosov na različnih ravneh družbene integracije. V funkciji izobraževanja za samoupravljanje avtor opredeli idejno-politično, družbeno-go-spodarsko, družbeno-politično, splošno in kulturno ter strokovno izobraževanje. Avtor navaja kot pomembno prvino izobraževanja zaposlenih tudi njihovo splošno in kulturno izobraževanje. Sklepno poglavje tretjega dela knjige z naslovom Integralni razvoj delovne organizacije je znova delo D. Filipoviča in nakazuje možnosti za # homogen razvoj delovnega kolektiva. osnove integracijskih procesov ter probleme in zahteve, ki nastajajo ob integraciji kolektiva. Na Slovenskem nimamo dovolj strokovne literature s tega področja. Študentom organizacije dela kadrovsko izobraževalne usmeritve daje knjiga celostno podobo organizacije izobraževanja v organizacijah združenega dela. Prav tako je nujna organizatorjem izobraževanja in strokovnim delavcem v kadrovskih službah v organizacijah združenega dela, ki morajo stalno spremljati novosti na svojem strokovnem področju. Zato bi moralo priti pričujoče delo prav do slehernega od sedanjih in prihodnjih kadrovskih delavcev. Prav je, da se s tako strokovno literaturo seznani tudi vsak pedagoški delavec, ki sicer poučuje odrasle ali mladino v procesu njihovega rednega študija, saj mu bo knjiga dala širši vpogled v celotno problematiko izobraževanja kadrov v organizacijah združenega dela. MARIJA VELIKONJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Umetnostno besedilo Pisma in razprave Ji m ucenec Pedagoška akdemija v Mariboru je izdala ciklostilni priročnik za učitelje Umetnostno besedilo in učenec. Avtorici Mariji Kolar je izdajo dela odobril pristojni svet že 1. 1981, izšlo je z letnico 1983, strokovno recenzijo je opravil Janko Čar, višji predavatelj na akademiji. Uvod v priročnik na kratko pojasnjuje metodiko književne vzgoje. Besedila so razčlenjena z vidika pomenske razplastenosti, jezikovnoslogovne oblikovanosti in sporočanja. Izbrana so iz Beril od 1. do4. razreda osnovne šole. Skupno je obravnavanih 44 besedil (9, 12, 12, 11). Vsaka enota zajema štiri razdelke: umetnostno besedilo, bistvo njegovega sporočila, jezikovne in slogovne vaje, ki izhajajo iz besedila ter napotek za tvorjenje sporočil. Književna in jezikovna vzgoja sta trdno povezani, kar preprečuje, da bi učitelj nenaravno ločeval slovnico od branja, če se seveda odloči za ponujeno metodo. Ta ostaja enaka od 1. do 4. razreda, stopnjuje pa se zahtevnost vaj in s tem je zadoščeno pomembnemu načelu vzgojno-izobraževalnega procesa. Umetnostno besedilo in učenec je dober metodični priročnik, zelo potreben, težko pričakovan in široko uporaben. Čiklo-stilno rojstvo zbuja strah, da je dosegljiv predvsem slušateljem oddelka za razredni pouk (skripta?), ne pa tudi vsem učiteljem, ki se s književno in jezikovno vzgojo že ubadajo v praksi. Če je res prvo, je samo razveseljivo, da se rodovi učiteljev, ki se še šolajo, usposabljajo za hkratno, večplastno obravnavo umetnostnih besedil, saj se s tem obeta prerod od časa do časa preveč neživljenjskega pouka materinščine. Priročnik nakazuje smer k živahni razlagi umetnostnih in jezi kovnoslogovnih pojavov, ob čemer je treba poudariti, da namen podobnih del ne sme biti ukalupljanje metode, porajanje enoumnih misli v učiteljskih glavah, češ, rešeni smo, ne bo se več treba toliko ubadati, škoda le. da niso razčlenjeni še drugi sestavki. Omenjeni priročnik kaže pojmovati kot vir spodbud za učiteljevo samostojno iskanje. Najsi je niz jezikovnih, slogovnih in sporočanjskih vaj še tako domišljen in bogat, ni pavšalno uporaben in ga mora učitelj razsodno prilagajati zmogljivosti razreda in posameznikom v njem. Navedimo naključno izbrana zgleda jezikovne vaje ob berilu za 1. in 3. razred. Str. 19 (1. raz.): Ugotovi, katere povedi iz besedila so skrite v naslednjih množicah besed. Urejene v poved, prepiši v stavek: kraj gozda, metulji, nad svetlim obronkom, so se zibali... Str. 63 (3. raz.): Z besedami in povedmi iz svojega vsakdanjega govora izrazi pomen naslednjih povedi iz besedila: Moje mlade oči se niso mogle napiti podobe teh daljnih dobrav, ki jih je'oče že ob mojem prvem spoznanju povezal s kruhom, zame že takrat najsvetejšo stvarjo. Učenci z občutnim jezikovnim primanjkljajem teh in še. marsikatere druge vaje ne razumejo brez učiteljeve pomoči; tako priročnik ni nikakršen univerzalen rešitelj učiteljevih težav. Trditev, da so vaje prezahtevne, bi bila neprimerna, iz prakse pa vemo, da podobna negodovanja v učiteljskih vrstah niso redka. Razumevanje besedila in izzivanje sporočilnih sposobnosti učencev je temeljna učiteljeva naloga, razumevanje in tvorjenje zahtevnejših povedi pa ni za vse učence enako lahek posel. Zato bodo morali učitelji vaje iz priročnika tudi izbirati, v prvi vrsti pa skrbeti, da bi posamezniki v jeziku čim hitreje dohiteli, za kar so (bili) prikrajšani na račun nespodbudnega okolja. Vaje, ki jih je v priročniku res veliko, ki zajemajo različne sklope in se iz razreda v razred dopolnjujejo, učitelj lahko odbira, krči in razširja, uporablja pa skladno z učno snovjo, da se učenci ne bi po nepotrebnem znašli v težavah. Njihova zahtevnost nakazuje individualizacijo pouka in notranjo diferenciacijo, ne da bi avtorica priročnika to kaj posebej poudarjala. Razčlenjevalni postopek je enoten za vse razrede, opazno pa postavlja Kolarjeva v središčno točko pomen, ali bistvo sporočila, upoštevajoč njegove sopomene. Sporočanje povezuje z gledališko vzgojo (gibi, mimika, igra), tako pomaga učencem doživljati in razumevati besedilo, hkrati pa jih spodbuja k oblikovanju lastnih sporočil. Zato se učenec sredi vseh vaj lahko počuti ustvarjalnega (ob ustvarjalnem učitelju!) in to je poglavitna odlika predstavljene metode. Njegova duševnost, prebujena z umetnostnimi vzgibi, sama sili v oblikovanje govornih in pisnih sporočil. Namen priročnika ni sugeriranje ene same, se pravi, prikazane metode. S svojo zasnovo spodbuja k razmišljanju in k iskanju izvirnih poti do jedra umetnostne in jezikovne vzgoje na razredni stopnji osnovne šole. BERTA GOLOB Za starše in sploh vzgojitelje: — Odpovejmo se uprizarjanju scen, med katerimi izgubljamo ves svoj ugled. Ne poudarjajmo neprestano napak svojih otrok, raje jim s svojim vedenjem pomagajmo, da bo vzklil njihov boljši JAZ. — Ali ste preveč obremenjeni? Bolje si organizirajte delo. Ne delajte več stvari hkrati. Privoščite si četrturno relaksacijo brez skrbi, brez misli, z vedrimi slikami. — Svoje nevšečnosti zaupajte le tistim, ki vam bodo pomagali z ustvarjalnimi mislimi. Slovenska akademija znanosti in umetnosti izdaja že več let pregledno oblikovano, urejeno in komentirano zbirko Korespondence slavnih Slovencev. Najnovejše izdaje prinašajo tretjo, zadnjo knjigo pisem Frana Govekarja v redakciji Dušana Moravca in pisma Emila Korytka Korespondenca z družino, ki sta jih uredila Monika in Henry Leemin v poljski ter Anton Slodnjak v slovenski izdaji. Dopisi, zbrani v knjigah, imajo čisto posebno vlogo: oživljajo kulturnopolitično preteklost, odkrivajo marsikaj, kar bi sicer ostalo neopaženo, ali drugače osvetljujejo že znane pojave, dogodke ali osebnosti; odstirajo nam nov pogled na piščevo podobo, na delo in na njegov čas, v katerem je živel in deloval. Zadnja knjiga PISEM FRANA GOVEKARJA sklepa objavo celotne ohranjene in danes dostopne pisemske zapuščine tega pisatelja, urednika in gledališkega delavca. Objava izpričuje poleg izredne delavnosti tega kulturnika tudi nenavadno vztrajnega korespondenta, ki je z dopisovanjem ohranjal žive vezi tudi s sodelavci zunaj Ljubljane. Prebiranje in urejanje njegove pisemske zapuščine je pokazalo, da je Govekarjeva korespondenca po obsegu zares izjemna. V treh knjigah, ki so izšle, je ohranjen le majhen, vendar zelo značilen del Za objavo se je odločila SAZU pred desetletjem in zbrana pisma uvrstila v svojo zbirko kot korespondenco petega avtorja. V tej tretji knjigi so poleg več pisem, namenjenih zagrebškemu gledališkemu intendantu Vladimirju Tresčcu, pisatelju Ksaverju Mešku, češkemu uredniku, publicistu in prevajalcu J. K. Straka-temu, prijatelju in sodelavcu Ivanu Lahu, objavljena tudi posamezna pisma, namenjena različnim naslovnikom. Knjiga obsega dopise iz obdobja med leti 1902-1949, ki so urejeni po posebnem kronološkem načelu: kot povezana celota so ohranjena vsa sporočila, namenjena istemu naslovljencu. Za razliko od prvih dveh knjig, kjer prevladujejo, predvsem literarna problematika in kulturnopolitična vprašanja, posegajo zbrana pisma v tretji knjigi bolj v gledališko življenje. Poleg različnih seznamov in kratkih povzetkov v angleškem jeziku je zapisal urednik te izdaje zbrani korespondenci na rob sklepne misli, ki pojasnjujejo in zgoščeno prikazujejo Govekar-jevo osebnost in njegovo delovanje. Vse to, pa tudi podobe ljudi in časa tako ali drugače odsevajo v pisateljevi pisemski zapuščini, saj sporočila v pismih že znano podobo v marsičem dopolnjujejo in na novo osvetljujejo. Pisma Emila Korytka, poljskega izgnanca v Ljubljano, ki se je v zgodovino slovenske kulture zapisal predvsem kot zbiralec ljudskih pesmi in noš, so pomembna za razvoj slovenske etnografske vede. Izdaja KORESPONDENCA Z DRUŽINO je oblikovana v dveh delih: prvi del NOVOSTI IZ DRUGIH REPUBLIK prinaša izvirnik — uvodno Kuj sedo Monike in Henryja U minga ter Korytkova pisma poljščini, druga knjiga pa je p*1^. vod tega dela v slovenski jezik, ga je opravil Niko Jež, uredili* Anton Slodnjak. Doslej neobjtl^ Ijena pisma staršem, svaku in sL stri so del zapuščine ErrvL^ Korytka, ki se je ohranila v zbi\9 Narodne in univerzitetne fcn/L niče v Ljubljani. Ohranjenih yčL 58 pisem, od katerih jih je večtV- namenjenih staršem, le nekaj ^ nj njih pa svaku in sestri. Pismo**' sta dodana tudi odlomka iz gt^ diva preiskave v zvezi z E mi Id ^ Korytkom: to so očetove izjave^ pismo Emila Korytka sodišču. Najvidnejša poteza KorytkoV pisem je avtorefleksija, osebne povedi — o njegovem življenj]* počutju in krizah, ki se značilvj, prepletajo z objektivnimi opaAf nji, z informacijami o družabnlf' življenju ljubljanskega meščdc, stva;pa tudi o kmečkem življenj1 .. najredkejše pa so v teh pisemske sporočilih za literarno zgodoviie' najpomembnejše informacije f” njegovem zbiranju narodne1 pesmi. f? Z nemajhno zamudo, z letnir 1982, je izšla skupna (7—9) n vitka zbornika Inštituta za sly vensko narodopisje TRADc TIONES. Med razpravami, ki$r stavljajo osrednji del te pub likati* je, naj omenimo najprej najzaflv* mivejše s področja duhovne kK^ ture: to je prispevek Nikole fačiča o ročnih lutkah na Hrv?r škem, v Bosni in Hercegovini f( Srbiji, razprava Alenke Goljev^ ček o kultu mrtvih v s/ovens^ ljudski pesmi ter raziskava Emi J; jana Cevca o treh starejših glavi Janeza Krstnika na Slovenske®'* s področja materialne kulture Sr1 objavljeni razpravi Jožeta Mr* rinka o kompoziciji slogov /Pc Studorju v Bohinju in Tont'Td Cevca o občasnih naseljih na 5/tJ1' venskem ter iz socialne kultu®^ delo Vlada Valenčiča o posestni razmerah na Veliki in Mali nini ob koncu fevdalne dobe. j. Razpravam sledijo zbrani Zp piski, mednje sodijo: zanimirf poročilo Boga Grafenauerja 111 »štehvanju« na Koroškem, MI kujeve Rokopisne ljudske pes(n< iz arhiva Marenzijevih in komet J’3 tar Emilijana Cevca ob Trubarji* vem besedilu. Del zbornika so tudi spomins*fr zapisi, ki oživljajo dejavnost Kn; karja Maksima Gasparija, etd muzikologa Radoslava Hrovaff' na, poznavalca ljudske obrti ijje umetnosti Bele krajine Boža /Čre čiča, ljudskega pesnika Ludvi^f Zorzuta, narodopisca Meto&fe Turnška in furlanskega polil^i storja Gaetana Perusinija. Zbo\ nik sklepajo trije polemični zaaff ter knjižna poročila in ocene. J°s Publikacija prinaša tudi Wa vilne fotografije, večinoma selno povezane z objavljenimi sedili: to so fotografije naselij stavb, portretne in skupinske tografije, reprodukcije umetnfv- ških del iz galerijskih, muzejsk^o ali cerkvenih zbirk, faksimilirafa rokopisi in izvirne risbe ter nekkr notografiranih napevov. N Vs VLASTA KUNEJ Posodabljanje učnega procesa za pr PC ne iz: Marko Stevanovič: Inovacije u nastavnoj praksi, Prosvetni pregled, Beograd, 1982 Posodabljanje pedagoškega dela zahteva nenehno uvajanje inovacij — novosti in sprememb, ki se nanašajo na sam družbeni položaj izobraževanja, pa tudi na organizacijo pouka, učno tehnologijo, učne metode in pripomočke, odnose med učitelji in učenci, oblikovanje šolskega prostora itd. Temeljni cilj tega posodabljanja je, da zboljšamo pedagoško delo in dosežemo višjo kakovost pouka. Poleg inovacij, ki jih uvajamo v celoten sistem vzgoje in izobraževanja, so tu še pomembne novosti, ki jih učitelji sami domiselno vnašajo v pouk posameznih predmetov in s katerimi spreminjajo oblike in metode dela, izpopolnjujejo uporabo učne tehnologije in drugih pripomočkov. Uvajanju vseh teh novosti je namenjena knjiga uglednega pedagoškega pisca mag. Marka Stevanoviča — Inovacije v učni.praksi. S knjigo je želel, kot pravi v uvodu, seznaniti učitelje, kako si pridobijo nova spoznanja o učnem procesu in kako ga lahko posodobijo s prožno organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela, z uporabo individualnega, skupinskega in frontalnega dela ter dela v dvoji: cah. Iz tega kroga možnosti je pisec izbral novosti, ki omogočajo vsakemu učitelju, da posodobi svoje delo in doseže v njem večjo uspešnost. Knjiga o inovacijah se deli na tri dele: moderna organizacija vzgojno-izobraževalnega dela, sodobnejše učne oblike in tehnike, oblikovanje učnega procesa. Vsak de! ima po šest poglavij, ob vsakem je navedena tudi strokovna literatura. Knjiga je pomembno znanstveno in informativno delo, obenem pa tudi spodbuda učiteljem, ki jim bo pomagala pri uvajanju novosti, pri povezovanju teorije in prakse, pri navajanju učencev na samO':? stojno učenje in nenehno izobra' Sli ževanje. Šolskim pedagogom i>|Vl ravnateljem bo knjiga pomaga^6 pri ustvarjanju ugodnega ozračj,Sr za uvajanje novosti; dobrodoškni pa bo to delo tudi pedagoškii"P' svetovalcem za svetovalno delo2111 učitelji. Prav bi bilo, da bi prišU01 knjiga do vseh pedagoških de-ri! lavcev, ki želijo v korak s časotf in si prizadevajo za svoje staln11 izpopolnjevanje. ne Knjigo naročimo na našlo* dr Prosvetni pregled. Cika Ljubin 18-20, 11000 Beograd. g: LJUBFV OJE BAJIČ Kako iz zadreg? fui' ie*iki v osnovnem in srednjem izobraževanju ov!r?tošnjega t,C. JePotekali 11. in 12. novem-.. na Brdu pri Kra- /|s-*u posvetovanje o izsledkih /01 Premljave srednjega usmerje-iji-e§a izobraževanja. Temeljni •ni rnen posvetovanja je bil sez-tako strokovne kroge l#akor tudi širšo slovensko jav-/^°st z dozdajšnjimi izsledki ^ifPremljanja in evalvacije sred-j f Jega usmerjenega izobraževa-Posvetovanje je potekalo v gtf e'1 delih: ob plenarnem, skup-eni delu posvetovanja, na kate-srno poslušali uvodni referat ii.f Se seznanili s širšimi projekti ^^mljanja, je bila organizirana el'ok ' okravnava P° skupinah in Cr°glih mizah'. Vse gradivo o ^Posvetu bo objavljeno v reviji ažt .2Ž0ja in izobraževanje, vendar 1/C1 0 okrogli mizi za tuje jezike 3 P°vedala še nekaj več. Za 4^0g|° mizo o položaju tujih je-s I v osnovnem in srednjem ra^evanju 50 se organizatorji e rj°SVetovanja odločili šele nekaj *Lni Pred začetkom posvetovanja, pedagoški svetovalci za tuje je-na Zavodu SRS za šolstvo iM ° -° °dločitev z veseljem spre-*’ čeprav smo hkrati vedeli, da £)|mam0 premalo časa, da bi pri-poglobljeno, strokovno do azpravo. Na posvetovanje smo «/re Posebej povabili nekaj učite-A'W.)ev tujega jezika iz srednjih šol o11' Predstavnikov pedagoško-rvt anstvenih enot za germanske, Vranske, slovanske in klasične gvjJ zike Filozofske fakultete Uni-«|lj®^.e Edvarda Kardelja v Ljub- (Vl Pkrogi3 mjza 0 problematiki ei Pd jezikov je želela opozoriti ? ^redvsem na tiste najbolj pereče fr*0) erTle našega predmetnega /P0dročja, o katerih že zelo dolgo «4 a^Pravljamo v strokovnih kro-m ki so že večkrat prodrli tudi /i/f 0 širše slovenske javnosti, se za t'11 e.kaj časa razplamteli v pole-p/nniki pa zopet zamrli. • i po triurni živahni-razpravi, v •Zf^teri so sodelovali skoraj vsi 'Pf.eleženci pogovora za okroglo i/ p'zo, srno sprejeli tele sklepe: Jn ~ Potrebna je enakomer-trCJ? 8eografska in številčnejša irft^delitev angleškega in nem-'rn e§a jezika v osnovni šoli. L Postopno moramo uvesti 'in. nCOski 'n rusk' jez'k kot alter-atlVna tuja jezika v tiste vzgoj-'/k! o-^o^raževaine organizacije, 1 lrnajo več vzporednic. Pri tem i ijje treba upoštevati interese star-m učencev, vendar je nujno "1 'te uskladiti s potrebami zdru-'f ,®nega dela in drugimi značil-W°stmi okolja. 4, ~ Ukiniti je treba drugi od-Vek 67- člena Zakona o 1 LSnovni šoli (... učenci osmega '.1> ?re^a lahko uspešno končajo 4!Snovno šolo tudi če so nega-.Xn°) ocenjeni iz tujega jezi- T' Med Posameznimi poseb-r/ifimi izobraževalnimi skup-Amostmi je treba uskladiti pogoje 'iijiapredovanja v izbirne dele pro-'Mgramov (učenci končajo prvi let-;aik, če imajo pozitivne ocene iz jez k ^redrnetov’ tudi iz tujega ! Preučiti moramo možnost a Uvedbo tujega jezika II v več gramov (rezerve ur bi morali npifkati v podvajanju vsebin pri “katerih predmetih na podlagi ^lzsledkov evalvacije). , Posebnim izobraževalnim i(j pnostim je treba priporočiti, a ustvarijo možnosti za uvedbo io- akultativnega pouka in tako re-tflv-j0 vPrašanje premajhnega šte-i« 1 a ur; namenjenega pouku tu-aWega jezika.. Z združevanjem čj» redstev ali z neposredno me-šlOi lavo dela naj omogoči vsaj na jrt Posameznih -šolah pouk tistega Q Jega jezika, ki je resnično LjtSev potreb v posamezni usme- . V jezikovni smeri vzgoj-■ , '!z°braževalnega programa )V; ružboslovno-jezikovna dejav-‘ cKu ni0ra biti .tuji jezik III ob “h »živih« jezikih latinski ali grški jezik. Nekateri sklepi ne potrebujejo komentarja, o nekaterih pa bi rada navedla še nekaj vzrokov, ki so nas pripeljali do oblikovanja takega besedila, kakršno smo predstavili ob koncu posvetovanja na Brdu. Pri tem pa naj poudarim tole: vsi ti sklepi so usmerjeni v sistemske rešitve pouka tujega jezika, dveletna spremljava pa je temeljila predvsem na vsebinski ocenitvi učnih načrtov, učbenikov in programov. Vsi razpravljavci in udeleženci pogovora za okroglo mizo se zavedamo, da bi o vsebinskih problemih tujega jezika morali razpravljati' prav tako poglobljeno kot o sistemskih težavah in neskladnostih. Tudi pri vsebini predmeta tuji jezik opažamo veliko problemov tako glede učnega načrta za tuji jezik I v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki bo prav gotovo zahteval določeno revizijo. Evalvacija je nakazala tudi problem primernosti ali neprimernosti učbeniških gradiv za pouk splošnega jezika za izobraževanje za različne stopnje zahtevnosti dela in gradiv za pouk tujega jezika v funkciji stroke, veliko pa moramo narediti tudi za individualizacijo in diferenciacijo pri pouku tujega jezika. Še bi lahko naštevala in razčlenjevala probleme naše stroke. Vsako predmetno področje ima pač svoje posebnosti in svoje težave. Strokovna predavanja, aktivi in seminarji so tiste oblike stalnega izobraževanja, na katerih se učitelji seznanjajo po eni strani z novimi izsledki v svoji stroki, po drugi .strani pa poskušamo na takih strokovnih skupnih srečanjih reševati tudi najbolj pereče probleme pri pouku. Čas pogovora za okroglo mizo je bil preskopo odmerjen, da bi se lahko tudi na tem posvetovanju ob sistemskih problemih poglobili še v vsebinske. Vendar pa je dveletna spremljava tujega jezika pokazala, da med tema dvema področjema pravzaprav ni prave ločnice. Prav sistemsko neprimerne rešitve za tuji jezik so tiste, ki se močno zrcalijo pri vsebini pouka, zelo slabo vzgojno vplivajo na učence in dušijo voljo učiteljev. Spomnimo se, kako zelo sta bila poudarjena vloga in mesto učitelja v javni razpravi o usmerjenem izobraževanju. Nujno je torej, da tudi pri reševanju problematike pouka tujih jezikov prisluhnemo prav tistemu učitelju, ki dan za dnem dela v razredu in oživlja vse tiste črke učnega načrta in učbenika, ki bi brez njegove besede ostale le mrtvo gradivo. Za današnjo rabo več jezikov Oglejmo si še nekaj podrobnosti o nekaterih sklepih okrogle mi-ze. Že v razčlenitvi o problematiki pouka tujega jezika v osnovnem in srednjem izobraževanju, ki jo je pripravil Zavod SRS za šolstvo v letu 1982 in o kateri je razpravljal Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje, smo videli, da je v osnovni šoli v Sloveniji razmerje med angleškim in nemškim jezikom 3:1. Geografsko pa je to razmerje še slabše. Za zgled naj navedem mesto Ljubljano, kjer se učenci uče nemški jezik le na eni sami šoli. Res je, da je angleški jezik svetovni jezik številka ena, res pa je tudi, da potrebujemo, če se hočemo uspešno vključevati v vse tokove mednarodnega sodelovanja, tudi znanje drugih jezikov. Smo edina republika, ki ima v osnovni šoli le dva alternativna tuja jezika. Prav gotovo se neustrezna sestava prevladujočih dveh germanskih jezikov v osnovni šoli kaže tudi v prevladi obeh jezikov, zlasti, seveda, angleškega, v srednji šoli. V šolskem letu 1984/85 bomo v 5. razredu začeli poučevati tuji jezik po prenovljenih učnih načrtih, tako za angleški kakor tudi za nemški jezik. To je gotovo tudi priložnost za ustreznejšo razporeditev obeh jezikov, pa tudi čas, da se začnemo pospešeno pri- pravljati na postopno uvajanje tako francoskega kakor tudi ruskega jezika v osnovne šole. Pri tem nikakor ne gre za razmerje 1:1:1:1; angleški jezik bo prav gotovo ostal še zmeraj jezik številka ena v naši šoli, vendar pa se morajo tudi drugi jeziki bolj uveljaviti. Francoski jezik je še zmeraj izrazito močan, tako na gospodarskem kot tudi na kulturnem in političnem področju. Ruski jezik je našemu ušesu blizu, v marsikaterem programu srednjega izobraževanja je na voljo le malo ur za pouk tujega jezika, tega pouka pa se moramo v takih primerih lotiti karseda smotrno in prav tu bi lahko ruski jezik pokazal svojo koristno vlogo. Tudi strokovna ruska literatura je izredno bogata. »Znameniti« 67. člen Zakona o osnovni šoli je našel svoj prostor tudi v spremljavi programov srednjega izobraževanja. Učite-' Iji so se v 1. letniku spoprijemali s številnimi problemi. Ne bi bilo smotrno, da bi v tem sestavku na široko razčlenjevali, npr. probleme o prehodu iz osnovnega v srednje izobraževanje, probleme neenotnega poprejšnjega znanja, heterogenih oddelkov prvega letnika in podobno. O tem so veliko govorili na posvetovanju in ti problemi so pač značilni za vse predmete. So pa resni in jih moramo reševati. Učitelji tujih jezikov pa so v tem primeru v prav posebnem položaju. Ob teh problemih, ki so pač, če lahko tako rečem, povsem naravni in jih bo v reformi, ki je prav gotovo proces, treba izboljšati in spremeniti, pa se morajo učitelji tujih jezikov ubadati s težavami, ki bi jih morali rešiti takoj. neenotno, toda takih razlik v znanju, kot so pri tujem jeziku, ni nikjer. Kar 44,8% srednjih vzgojno-izobraževalnih programov ne zahteva posebej ocene iz tujega jezika pri vpisu v prvi letnik, v kar 31,4% smeri pa lahko učenci napredujejo iz prvega v drugi letnik tudi z negativno oceno iz tujega jezika. V šolskem letu 1983/84 se je vpisalo brez ocene iz tujega jezika iz osnovne šole 130 učencev v srednje programe, 1490 učencev pa je napredovalo v drugi letnik z negativno oceno. Prva številka sicer ni velika, vendar ji v mislih dodajmo še vse dvojke, ki pač ne zagotavljajo resnično zadostnega znanja za napredovanje v srednjem izobraževanju. Številka 1490 pa je zastrašujoča in je ni več mogoče prezreti! Kakšen je torej pouk v prvem letniku tistih programov, kjer je veliko teh učencev? Tuji jezik ni težji predmet od drugih, zahteva pa nenehno pozornost, sprotno učenje in konsolidacijo vsega znanja. Že majhno obdobje nedelavnosti poruši temelje in prav zato se pri pouku tujega jezika zelo hitro pokažejo vrzeli v znanju. Sledim sodobnim metodičnim dosežkom svojega področja. Veliko je novega, novih metod, prijemov, ki si včasih zelo nasprotujejo. Za vse razprave o pouku tujih jezikov pa je značilna tale misel: brez motivacije, brez cilja, ki si ga učenec zastavi, ne more biti uspešnega pouka. Učitelj želi prilagoditi pouk tujega jezika tako, da bi ustrezal učenčevim zanimanjem, željam, sposobno- Vassily Kandinskv: Abstrakcija Problem 67. člena — siv od starosti Ko sem nastopila delovno mesto pedagoške svetovalke za tuje jezike na Zavodu SRS za šolstvo, sem pregledala stare zapiske in dokumente. Lahko rečem, da je problem 67. člena Zakona o osnovni šoli že ves siv od starosti. Ta člen je imel smisel toliko časa, dokler je lahko nekaterim učencem omogočil vpis v poklicne šole, ki po predmetniku niso imele tujega jezika in so se ti učenci lahko usposobili za opravljanje poklica. V zdajšnjih razmerah pa je to določilo izgubilo smisel. Učenci se lahko vpisujejo v programe, ki v pogojih razpisa posebej ne zahtevajo pozitivne ocene iz tujega jezika, tudi brez ocene iz tujega jezika v spričevalu iz osnovne šole. S tem nezadostnim znanjem sedijo v prvem letniku srednje, šole skupaj z učenci, ki so prinesli s seboj veliko več znanja. Pri vseh predmetih je znanje v prvem letniku stim, učenec pa mora biti aktiven udeleženec učnega procesa, še posebno zdaj, ko želimo vsakega učenca usposobiti ne le za manipulativno, temveč tudi za komunikativno jezikovno rabo. Petnajstletnik, ki lahko napreduje z negativno oceno, ne bo aktiven. Vsak predmet ima ob izobraževalni tudi močno vzgojno vlogo. In tu je tuji jezik potisnjen daleč na stranski tir. Ždruženo delo potrebuje čedalje več strokovnjakov z dobrim znanjem tujega jezika. Jasno je, da srednja šola ne more dati vsega, lahko pa da trdno podlago za nadaljnje izobraževanje in samoizobraževa-nje. Pravilen odnos do tujega jezika, pravilno vrednotenje tega predmeta, spoznavanje koristnosti znanja tujih jezikov in uresničenje sklepov posvetovanja na Brdu je pot, po kateri bomo našli izhod iz problemov pouka tujih jezikov. NEVENKA SELIŠKAR razpravljamo Zaprašeni paragrafi povzročajo zmedo »Dajte mi cvek, saj je vseeno...« »Dajte mi cvek, saj je vseeno... Ocene iz angleščine v končnem spričevalu tako ne potrebujem,« mi je zabrusil osmošolec, medtem ko sem ga prepričevala, kako potrebno je znanje anglešči ne v službi, za delo in živ-Ijenje... Te besede ponazarjajo mnenje le enega od tisočev naših osnovnošolcev, ki poznajo 67. člen Zakona o osnovni šoli in prav dobro vedo, da se v marsikateri srednji program lahko vpišejo brez pozitivne ocene iz tujega jezika. Našega junaka pa prav nič ne moti, da mora v prvem letniku spet sedeti pri urah angleščine. To so vendar ure, ko lahko zabava sebe in druge, razgraja, moti pouk, saj znanja, ki gaučielj ponuja med poukom, tako in tako ne potrebuje. Ob koncu leta mu namreč spet nebo treba imeti pozitivne ocene, da bo napredoval v drugi letnik. Že samo tole: učenci 8. razreda nimajo angleščine, v L letniku usmerjenega izobraževanja jo imajo, v 2. letniku pa spet ne. Dokaj nenavadna in nenaravna pot učenja katerega koli predmeta, če ob tem ne upoštevamo, niti tega, kakšne so možnosti za delo učitelja v razredih prvih letnikov srednjih programov, v katere spuščamo učence z negativnimi ocenami in ki »angleščine tako ne potrebujejo«. Prav nemogoče je prisiliti učenca, naj sedi v razredu med poukom predmeta, iz katerega ne bo ocenjen. Kje je tak učitelj, ki bo odraščajočemu mladostniku dopovedal, da bi se bilo vendarle pametno učiti, pri tem pa učenec pozna zakon, v katerem piše, da mu nečesa ni treba znati. Če tak učenec kljub vsem učiteljevim prizadevanjem in kljub vsem teoretičnim rešitvam v individualizaciji in diferenciaciji moti pouk, ga učitelj nesmevreči iz razreda, ker bi s tem kršil zakon. Ne sme mu dati ukora, ker bi ga moral utemeljiti s čim drugim kot le z nedolžnim nagajanjem, ne sme mu priseliti klofute, saj bi se potem takoj znašel na sodišču. Učenec se čuti povsem varnega. Že iz osnovne šole ve, da mu učitelj »tako nič ne more«. Če je učitelj na osnovni šoli delil preveč enojk, si je celo sam nakopal težave. Poglejmo na problem nekoliko širše. V skladu z zakonom lahko naš osnovnošolec napreduje iz enega razreda v drugega z eno ali več negativnimi ocenami, brez popravnega izpita, če se učiteljski zbor tako odloči. Učenec sme opravljati popravne izpite šele oh koncu 8. razreda, toda — če želi —že kar 14 dni po končanem pouku. Zakon torej dopušča, da učenec lahko razred ponavlja po presoji učiteljskega zbora. Iz prakse pa vemo, da se učitelji le redko odločimo za kaj takega, saj ob posameznih pri- merih upoštevamo socialne in druge okoliščine. Ob tem se sprašujemo, zakaj smo ukinili popravne izpite? Ne dvomim, da je bila ukinitev popravnih izpitov in napredovanje učencev po 67. členu v neki določeni dobi razvoja našega šolstva upravičena. Zdaj pa je čas pokazal, da bi morali spet ubrati staro pot. Učenec, ki v 5. razredu ne zna nekega predmeta, naj ima popravni izpit. S tem si bo sicer pokvaril počitnice, a v šesti razred bo prišel s potrebnim znanjem. Če pa imamo učitelji možnost, da mu na stežaj odpremo vrata v šesti razred brez znanja, ta otrok ne bo znal matematike, slovenščine ali angleščine ne v šestem, ne v sedmem, ne v osmem razredu. Ker nam zakon dopušča, mu bomo v osmem razredu sicer dali popravni izpit, smešno pa je, da naj bi si v borih štirinajstih dneh pridobil znanje, ki si ga prej ni mogel v štirih letih. Če učenec ne zna snovi, ostaneta učitelju pri popravnem izpitu dve možnosti: — učenca oceni z nezadostno — potem, koga je štiri leta z neznanjem spuščal naprej... (ali je to pošteno?); — zamiži in napiše pozitivno oceno. (Ali je morda to pošteno?) Zdrava pamet se tu ustavi, členi zakonov pa meljejo naprej. Ne zagovarjam takih vzgojnih sredstev, kot so enojke, ukori, klofute, menim pa, da je treba otroku logično, življenjsko pokazati neka merila. Če se med letom ne bo učil —se bo pa med počitnicami! Jeseni mora narediti popravni izpit, sicer bo moral ponavljati razred! To je vendar preprostadn edino razumna pot. Spuščanje učenca iz razreda v razred brez znanja pomeni vzgajati otroka po poti najmanjšega truda, učiti ga, kako je mogoče v življenju vendarle napredovati brez dela. Če učenec pride v kak razred brez znanja v kakem predmetu in odide iz razreda brez znanja, brez cilja, brez dolžnosti, brez odgovornosti, ga s tem prav prisilimo, da izgubi zaupanje vase, da se preneha veseliti uspehov, da postane razdiralen. Tak otrok pa ponavadi ne razdira le svojega dela, temveč škoduje vsemu razredu. V vsakem razredu je veliko delavnih mladih ljudi, ki bi radi delali, a jim sošolci delo onemogočajo, ali pa jih celo zapeljejo v svoje vode. Če nove smernice postavljajo vzgojne naloge osnovne šole kot prvenstvene, potem je treba z zastarelim členom številka 67, ki tako zelo ogroža vzgojno delo šole, pač nekaj ukreniti. Tudi zakone si moramo prikrojiti tako, da bodo v korist učencu in učitelju, predvsem pa prihodnjemu delavcu. DUŠICA KUNAVER TREBA BO VARČEVATI! V VSAKI ŠOLI IN VSAKI VZGOJNO-VARSTVENI ORGANIZACIJI... ZATO POŠILJAJTE RAZPISE IN DRUGE OBJAVE V SVOJE GLASILO! strokovno izpopolnjevanje Z motivacijo in sodelovanjem do uspeha Predstavitev učnega načrta in učbeniških gradiv za fakultativni pouk nemškega jezika v osnovni šoli Po Zakonu o osnovni šoli, ki v temeljnih družbenih smotrih osnovne šole poudarja razvijanje svobodne, ustvarjalne, samostojne in celostne osebnosti, razširja osnovna šola svojo vzgoj-no-izobraževalno dejavnost tudi s poukom fakultativnih predmetov v okviru razširjenega programa osnovne šole. O obsegu, vsebini in zagotavljanju možnosti za izvajanje razširjenega programa se dogovarjajo uporabniki in izvajalci v občinski izobraževalni skupnosti ali pa se osnovna šola neposredno dogovarja z drugimi organizacijami in skupnostmi ter s starši učencev. Zavod SR Slovenije za šolstvo je pripravil učne načrte za različne fakultativne predmete, med njimi tudi za tele tuje jezike: italijanski jezik, madžarski jezik, ruski jezik, nemški jezik, angleški jezik, francoski jezik, latinski jezik in za mednarodni jezik esperanto. Učne načrte za vse naštete tuje jezike je sprejel Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje dne 15, 9. 1982, Zavod SRS za šolstvo pa je učne načrte za fakultativni pouk tujih jezikov v osnovni šoli leta 1982 izdal v 3. zvezku zbirke UČNI NAČRTI ZA FAKULTATIVNE PREDMETE. Dne 24. 11. 1983 pa je Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje sprejel tudi učni načrt za fakultativni pouk španskega jezika v osnovni šoli. Zavod SRS za šolstvo pa bo tudi ta učni načrt poslal šolam. Tako je prvič pripravljen enoten program za pouk različnih tujih jezikov v "osnovili šoli. Da pa bi tudi pouk potekal čim bolj usklajeno in na primerni Strokovni ravni, je treba poskrbeti tudi za dopolnilno izobraže-vanjeučiteljev tujih jezikov. Fakultativni pouk tujih jezikov se po svoji didaktično-metodični in snovni obravnavi namreč močno razlikuje od pouka tujega jezika po rednem programu, saj je treba glede na zgodnejše učenje pouk še bolj kot sicer prilagajati psiho-fizični sposobnosti in zrelosti učencev. V SR Sloveniji začenjamo pouk tujega jezika po rednem programu v 5. razredu osnovne šole, fakultativni pouk tujega jezika pa začenjamo že v 3. razredu osnovne šole. Učitelj nujno potrebuje navodila in nasvete za način poučevanja v tem zgodnješem obdobju. Zavod SRS za šolstvo je junija 1983 razpisal seminarje za fakultativni pouk v osnovni šoli. V tem razpisu je bilo kar devet seminarjev namenjeno tujim jezikom. Do septembra 1983 se je na te seminarje prijavilo samo 16 učiteljev nemškga jezika, za vse druge tuje jezike pa so se prijavili le posamezni učitelji. Tako je Zavod SRS za šolstvo organiziral seminar le za učitelje fakultativnega pouka nemškega jezika v osnovni šoli. Seminar je bil 3. 12. 1983 v Ljubljani, v Zavodu SRS za šolstvo. Udeležilo se ga je 16 učiteljev nemškega jezika iz različnih osnovnih šol v Sloveniji. Na seminarju so predavali: prof. Dunja Beznik iz Ekonomsko-administrativne šole Maribor in pedagoški svetovalki za tuje jezike na Zavodu SRS za šolstvo Herta Orešič in Nevenka Seliškar. Program seminarja je obsegal predstavitev ciljev fakultativnega pouka tujih jezikov v osnovni šoli, organizacijo dela pri tem pouku, predstavitev učnega načrta in predstavitev mul-timedijskega sklopa »Wir sprec-hen Deutsch«. Učitelji so z zanimanjem sledili vsem predavanjem in po_vsakem predavanju tudi postavljali številna vprašanja, tako o organizaciji in ocenjevanju ter vrednotenju fakultativnega pouka kakor tudi o vsebini pouka, metodičnem prijemu in pripravi gradiv. Učitelji so $e na seminarju seznanili z mnogimi novostmi in predvsem s tem, da je potreben pri fakultativnem pouku tujih jezikov poseben didaktično-metodični prijem. Opozorjeni so bili na to, da je treba pri tem pouku upoštevati starostno stopnjo učencev: pedagoška svetovalka Herta Orešič je namreč ob predstavitvi učnega načrta razčlenila tudi psiho-fizične posebnosti otrok v prvih razredih osnovne šole. Soavtorica multimedijskega sklopa profesorica Dunja Bezjak je učiteljem razložila vsebinske in di-daktično-metodične posebnosti učbenika, delovnega zvezka in proričnika za učitelje in opozorila učitelje na praktično uporabo dodatnega gradiva, kot so npr. razne aplikacije, lutke, magnetofonski zapisi, diafilmi, ki so prav tako sestavni del multimedijskega sklopa. Zavod SRS za šolstvo bo spremljal fakultativni pouk v osnovni šoli in bo, če bo potrebno, poskrbel tudi za učne načrte, ki bodo omogočili kontinuiteto učenja fakultativnega pouka 1u-jega jezika iz osnovne šole v srednjem izobraževanju. Seminar za učitelje fakultativnega pouka nemškega jezika je bil vsekakor le prvi korak v stalno dodatno izpopolnjevanje učiteljev, ki bodo poučevali tuji jezik v nižjih razredih osnovne šole. Želja vseh sestavljavcev programa je, da bi fakultativni pouk v osnovni šoli resnično zaživel. Učni načrti v modri knjižici naj bi ne ostali le na papirju, temveč naj bi bili podlaga za prijetno, sproščeno učenje tujih jezikov. Ne smemo pozabiti, da sodi med najpomembnejše naloge fakultativnega pouka tujega jezika na tej stopnji razvijanje motivacije pri učencu. Če bo za učenca učenje tujega jezika zanimivo in prijetno, bo kasneje lažje obvladoval tudi zahtevnejše naloge pri učenju tujih jezikov. Učitelj mora neprestano spremljati učenčevo prizadevnost in napredek pohvaliti. Ob spodbudnih izkušnjah bo zanimanje za tuji jezik čedalje večje. Motivacija in sodelovanje pa sta tista dva dejavnika, ki najhitreje pripomoreta k uspehu. Potrebujemo znanje različnih tujih jezikov, fakultativni pouk tujih jezikov pa je morda tista stopnica, ki vodi k večji raznolikosti pouka tujih jezikov v naši osnovni šoli. NEVENKA SELIŠKAR NEKAJ MISLI OB SIMPOZMU APLIKATIVNE LINGVISTIKE V BEOGRADU Kako do pedagoških slovnic? Društvo za uporabno jezikoslovje SR Srbije je v dneh od 11. do 12. novembra 1983 organiziralo v Beogradu simpozij na temo Gramatika u nastavi ma-ternjeg i stranog jezika. To srečanje postaja že tradicionalno — vsako leto ga pripravi eno izmed Društev republik in pokrajin — ter pomeni pomembno obliko delovanja in sodelovanja jugoslovanskih jezikoslovcev. Tudi v Sloveniji smo ustanovili lani Društvo za uporabno jezikoslovje zato, da bi pritegnili k sodelovanju čim več članov z različnim zanimanjem. Glede na to so bile pri Društvu ustanovljene tele sekcije: prevajanje, kontra-stivna analiza, pouk materinščine (tudi problemi bilingvizma) in računalniška lingvistika. Tajništvo Društva je na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Lanski simpozij, ki se ga je udeležilo 129 članov, je potekal v Kolarčevi narodni univerzi v obliki branja pisnih prispevkov in razprav, ki so sledile branju v tematske skupine (9) združenih referatov. Le-te bo organizator kasneje natisnil v zborniku. Program je bil izredno bogat in zanimiv, saj je bilo prebranih 48 referatov. V okviru splošne teme so bila podana ta izhodišča: (1) Teoretični vidik poučevanja slovnice (izbor slovnične teorije in njena relevantnost v procesu poučevanja slovnice; odnos teorije in didaktike; gramatični sistem in komunikacijska kompetenca ipd. j (2) Slovnica pri poučevanju materinščine (didaktična karakteristika slovnice maternega jezika, slovnica kot splošnoizobraževalni predmet, slovnica in kultura govora;) (3) Slovnica pri pouku tujega jezika (didaktična karakteristika slovnice tujih jezikov; slovnica v procesu usvajanja posameznih tujih jezikov kot šolskega predmeta: angleščine, nemščine, ruščine in francoščine; slovnica v strokovnih jezikih ipd.) (4) Pedagoška gradiva pri poučevanju slovnice maternega in tujega jezika (merila za izbor gradiv, podajanje slovnice itd.) (5) Kon-trastivna analiza. Uvodni prispevek je podal Ranko Bugarski. V svojem referatu Pouk jezika in vprašanje jezikovnih norm je opozoril na problem norme kot kodifikacije. Ker ta kodificira le del sistema, so variacije že v naprej izključene. Ta problematika je toliko bolj vredna pozornosti, ker poteka pouk jezika (slovnice) v naših šolah izključno po normativnih slovnicah, ne pa tudi po deskriptivnih. O vsestranskih možnostih uporabe izsledkov sodobne lingvistike pri učenju in poučevanju jezika na različnih stopnjah je govorila Olga Mišeska-Tomič v svojem prispevku Sodobna gramatična teorija in pouk jezika. Pri tem je izhajala iz ugotovitve, da je za izpeljavo katerekoli gramatične teorije nujno potrebna pedagoška slovnica. Le-ta pomeni tisto prelomno točko, prek katere lahko uveljavimo pri pouku ne le eno izmed sodobnih teorij (kot npr. generativno-transformacijsko, dependenčno, teorijo govornega akta itd.), temveč je mogoča in celo koristna koeksistenca posameznih modelov v eni sami pedagoški slovnici, kar je odvisno od izbire učnih vsebin. Pozornost je zbudil tudi referat zdajšnjega predsednika Društva Srbije Aleksandra Periča Znanost in didaktika pri pouku slovnice. Avtor se zavzema za še bolj poglobljeno usvajanje slovnice, pri čemer bi morali nujno upoštevati spoznanja novih gramatičnih teorij. Nadalje ugotavlja, da se metafizična kompetenca jezika pridobi že pri pouku materinščine. Prav ta kompetenca pa je podlaga za efektivno učenje tujega jezika. Zato ne bi smeli pri usvajanju te kompetence zanemarjati didaktične relevantnosti drugih ved, predvsem logike in pa samega prijema pri sistematskosti jezika. V skladu s tem bi morala tudi metodika obsegati spekter teh panog. Petar Vučkovič je o številnih in včasih zelo različnih vsebinah sodobne lingvistike spregovoril v besedilu Gramatika v sodobni lingvistiki. Fokus slovničnih . modelov obsega pri različnih jezikoslovcih nemalokrat pravo množico različnih problemov. Po njegovem mnenju pa so bistveni trije prijemi: (1) poskus povezovanja sintakse, semantike in pragmatike, (2) preučevanje gramatike s stališča sprejemnika (naslovnika) in (3) zanikanje obstoja (globinskih) sintaktičnih kategorij. Navedeni prijemi so tudi ogrodje funkcionalne gramatike (Dik), kognitivne gramatike (LakofFThom-son) in epifenomenalne sintakse (Mc Cawley). O kakovosti poučevanja slovnice je spregovoril LjubišaRajič v referatu Ali je slovnica potrebna pri pouku tujega jezika? Avtor razčlenjuje odnos med poukom slovnice kot vedenja o jezikovnem sistemu in poukom slovnice kot jezikovne variacije in jezikovne rabe, konkretizirane z različnimi situativnimi in funkcionalno-pojmovnimi prvinami ob komunikacijskem prijemu pri pouku tujega jezika. Avtor seveda ne izključuje poučevanja slovnice, vendar se zavzema za poučevanje te snovi z drugačnih vidikov, namreč drugačnih od tistih, ki so še vedno uveljavljeni v naših učnih programih. O funkcijskem podajanju slovnice je govorila Jasna Makovec v svojem prispevku Funkcija v procesu usvajanja slovnice. Ob tem je atribut »funkcijski« uporabljen kot oznaka za tematiziranje sporočilnega (komunikacijskega) vidika jezika. Opozorila je na to, da so našim študentom prav sestavine sporočilnega učinka (npr. vrednotenje, zaznamovani besedni red, različne oblike izpostavljanja itd.) dokaj tuje. Tudi spremembe v zgradbi jezikovnih sredstev bi bilo treba pojasniti glede na njihovo vlogo in soodvisnost. Tako lahko razumemo tudi slovnico kot vedenje, ki omogoča efektivno sporočanje Društvo za tuje jezike in književnosti SRS vabi vse svoje člane in vse učitelje tujih jezikov na občni zbor društva, ki bo na Filozofski fakulteti, letošnjega 18. februarja ob 10. uri. Osrednja tema: Razprava o perečih problemih pri pouku tujih jezikov. Vljudno vabljeni! NOVI SLOVENSKI VRTCI NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM Skupnost otroškega varstva Slovenije bo na avstrijskem Koroškem financirala gradnjo montažnega otroškega vrtca v Škofi-čah v izvedbi Marlesa. To bo prispevek Skupnosti otroškega varstva Slovenije k razvoju otro- škega varstva v tem srednjeročnem obdobju. — kot spoznanje, ki vodi k oblikovanju višjih oblik jezikovnega funkcioniranja. Razpravljavci so bili kritični tudi do nekaterih veljavnih postavk v novih učnih programih. Toda zaradi številnih referatov je tu nemogoče razčleniti vsak prispevek posebej. Če pa lahko govorimo o splošnih posebnostih tega srečanja, potem moramo opozoriti na to, da je bil poglavitni tok razmišljanja — kljub pluralizmu različnih prijemov in teoretskih govoric glede na fenomen jezik — začrtan z zahtevo po komunikacij-sko-funkcijskem pouku in po kontrastivni analizi (to velja še posebno za pouk tujega jezika). V razpravi se je izkristaliziralo skupno stališče: v vsakem primeru potrebujemo pedagoške slovnice, ki jih moramo nujno in čimprej razviti. Bistveni problem jezikovnega pouka tiči prav v tem: kako aplicirati neko strukturalno deskripcijo (torej določeno gramatično teorijo)' ' »pravilo« pedagoške slovnice F In prav podajanje »pravil« h r moralo izhajati iz rabe jezika^ saj je postalo očitno, da je zgolj' • • • •••• »J osvajanje knjižne norm'; preozko postavljen smotet f Treba se je torej vprašati, kak« ^ bomo z jezikovnim poukom, katerem je še vedno vse preve( ^ memoriranja, vplivali aa razvoj spoznavnih in miselnih zmožno- tj sti učencev in študentov. Odgo- ^ vor na to moramo poiskati £ predvsem v znanstveno in intet- c disciplinarno zasnovani metodični obravnavi pri jezikovneD1. pouku tako maternega kot tu * jega jezika. Sinhronizacija tefcjj dveh plati pa je nedvomno naj' '■ težja naloga tako strokovnjak« -teoretika kot tudi praktika-uči ( telja. < Lahko sklenemo z ugotovitvi- s jo, da smotre pri jezikovne!* ' pouku izpeljujemo le iz družbe- < nih in spoznavnih funkcij jezika 1 JASNA MAKOVEC < Seminarji jim veliko pomenijo SR Srbija se je ponudila, da bo financirala otroški vrtec za otroke naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini, v Žitari vasi. Spominjam se, kako radovedno smo nekoč, še v mojih prosvetarskih časih, preleteli naslove predavanj, ki so bila pripravljena za naše seminarje, kako smo se nekaterih razveselili, nad drugimi pa zavihali nos in ugotavljali, kaj in koliko koristnega bi lahko postorili, namesto da bi sedeli na seminarju. In ponavadi se res nismo zmotili, o nekaterih temah s predavanj smo-se zavzeto pogovarjali na šolskih aktivih, za druge pa smo ugotavljali, da so bile na programu zato, ker je nekaj pač moralo biti. Vendar se danes žal ne spominjam več niti dobrih in zanimivih, niti slabih in dolgočasnih. Spomnila pa sem se na razpoloženje pred deset in več leti nedavno, ko sem kot časnikarka obiskala Slovenski znanstveni licej dr. France Prešern v Trstu, kjer so imeli prav tedaj seminar o zdravstveni vzgoji in preventivni dejavnosti proti narkomaniji mladih. In čeprav ga organizirajo vsako leto, ni treba nikogar siliti, da pfide poslušat, z veseljem se zberejo tako učitelji kot učenci. Ker na slovenskih šolah v trža-ško-goriški pokrajini skoraj ni dijakov, ki bi bili zasvojeni z drogami, se bo morda zdelo čudno, da so seminarji vsako leto. Vendar je to posledica zakona. Po njegovem določilu mora šolski skrbnik, ki ga imajo v vsaki pokrajini — v državi jih je 90 —organizirati odbor za zdravstveno vzgojo in boj proti narkomaniji. Ta odbor poišče potem najprimernejši način za delo, ki mora prinesti čim boljše uspehe. Tako kot v številnih drugih pokrajinah tudi v tržaški organizaciji seminar, ki ga vodi ravnateljica Slovenskega znanstvenega liceja Laura Abrami. Sama pripravlja program, ki ga izbere po izkušnjah iz prejšnjih let ter na podlagi novih strokovnih dognanj doma in v tujini. Seminar je namenjen tako učnemu kot drugemu osebju, staršem in dijakom, ki jih ta problematika posebno zanima. Poleg tega poslušajo nekatera predavanja vsi dijaki znanstvenega liceja. Ker jim v teh dneh, ko je seminar, pouk odpade, strokovnjaki s področja narkomanije pa so v šoli, organizacija ni problematična. Dijaki pa tudi ne iščejo izgovorov, da bi lahko manjkali. Snov jih zelo zanima in po predavanjih vedno zasujejo strokovnjake še s kopico vprašanj. Enako je tudi po predavanjih na samem seminarju. Po koncu vsake teme se razvije pogovor, poslušalci postavljajo nešteto vprašanj in razprava je včasih celo tako dolga, kot je bilo.predavanje. Poleg tega se zberejo slušatelji še v skupinah in sami obravna- vajo nekatere teme, ob koncu p«1 pripravijo sklepe. Tako seminal1 ni dolgočasno teoretiziranje i«1 pasivno poslušanje, temveč n«! njetn zelo zavzeto sodelujej* tudi tisti, ki jim je namenjen 1 Nikjer ni čutiti utesnjenosti, lju- 1 dje občutijo narkomanijo ko! 1 težak življenjski problem, zat«1 želijo čim več zvedeti o njerf ' samem, pa tudi o tem, kako bi gl ' lahko — če bi bilo potrebno A' reševali. 1 Poleg tega je v Trstu še druf! seminar, ki ga organizira sloven-, ski svetovalecza slovenske šole*1 Italiji, na njem pa obravnavaj« 1 najnovejše dosežke slovensk« * kulture. Nekaj predavanj poslu-1 šajo vsi šolniki, nekaj samo uči- : tel ji nižjih razredov in vzgojite- 1 Ijice oziroma profesorji višjih ra- zredov. Poleg samih predavanj j« ' treba omeniti začetek seminarja-1 ki ga pripravijo zato, da bi se so- ! delujoči čim bolj zbližali in povezali in mu prav zaradi tega daj« j slovesno obliko. s Potem so še dopolnilni tečaji- ' katerih organizator je IRRSAB 1 deželni urad za eksperimentira- 1 nje, rabi pa za dopolnilno izobra- ' ževanje učiteljev in profesorje' s višjih tržaških in goriških šol 1 Nekatera predavanja so name- njena vsem, nekatera pa posav meznim strokam. Zanimivost srečanja je gotovo v tem, d« ’ predlagajo program za naslednj« ( leto sami slušatelji. - S tem izobraževalni prograi* ^ učnega osebja še ni končan. Slo- ' veni ja pripravi seminar za učitelje slovenskega pouka v Italiji;,, prav tako pa pripravijo Italijanj? seminar za italijanske učitelje pd : nas. V tem okviru potujejo naj' ^ boljši tržaški in goriški maturanti l slovenskih šol po Jugoslaviji it italijanske gimnazije v Kopru p« , po Italiji. j Po zakonu za širjenje slovet)': ske kulture dobijo slovenske šolej! vsako leto nekaj denarja, ki ga { porabijo za nakup slovenskih ' knjig, ekskurzijo v Slovenijo. , obisk gledališča v matični domo- { vini. Dijaki višjih razredov ob- , mejnih šol imajo vsako leto kul- j turno in športno srečanje, na kz' \ terem tekmujejo, poleg tega p« j se tudi spoznavajo in zbližujejo- , Če sodim po številu organizi' , ranih srečanj za slovenske učite-K I je, potem bi rekla, da je zanje po , tej plati dobro poskrbljeno, da s jim tako matična kot »krušna« 1 domovina skušata pomagati. Čdj pa sodim po seminarju, ki sem gai j sama obiskala, lahko zapišem, da j t učitelji z velikim zadovoljstvo!* , sprejemajo ta srečanja, da naj'h dejo v njih odgovor na marsika-j 1 tero vprašanje, ki si ga zastavljaj j jo, poleg tega pa jih doživijo tudi :. kot majhno slovesnost. - 1; J. KUS AR Obljube so premalo čedalje pogostnejše zahteve po izboljšanju gmotnega položaja ____ ^radi slabšanja gmotnega "^Položaja vzgoje in izobraževanja ')V farnih prosvetnih delavcev lC6:Prihajajo iz njihovih vrst čedalje bi 0ji odločne zahteve, da bo treba ka nt ^aj ukreniti za izboljšanje sta- ;oI)nia ’U uresničiti' stališča, ki smo ^Pu zapisali v temeljne družbe- tet no"Poiitične dokumente: da mo-rkC P113 biti vzgoja in izobraževanje i, ' Kot bistvena dejavnika družbe-vej jepv 'n gospodarskega razvoja voj aeležna posebne družbene skrbi. Prosvetni delavci pa v gmotnem go- Pj^ledu izenačeni z delavci dru-ca« 8lh dejavnosti. er ^bljavljamo nekaj značilnih to- runtevov na sedanje razmere. tu £.rIpravljenost tel’ DOVOLJ — POTREBNA iaj S0 DEJANJA Delavci, združeni v šti UC dSk°Vne or8anizacije Zveze sii • ^ ,®tov Slovenije na osnovne tvl , ern izobraževalnem zavod icl1 .jurski Soboti, smo na letni be enih zborih obravnava ka gmotni položaj delavcev ^snovnem šolstvu in ugotovili, c usklajen s položajem drugi ^elavcev v združenem delu. De vzgoji in izobraževanju je ze s12^° ovrednoteno, kar je v n; .Protju z njegovo pomembnostj • j'-pt-micuiuiuja I1 ^^ovornostjo. Omejeva ^ ruzbene porabe z administ uzoene porabe z administ ,vnimi ukrepi je krivično, sa 1 deb °ra^ rne<^ vrednotenj » j . vi 13 .e| v materialni proizvodnj it e a v družbenih dejavnostih n> °raznierno povečuje. ie]( vseh dokumentih druž i®11 ,°'Pulitičnih organizacij ljuj _/UZ, no~Političnih skupn ti U ariamo težak položaj, v ;atf ,j"rertl so se znašle vzgojno-i jeif urazevalne organizacije in i gž ntevo, da je potrebno spreme > -H stanje. Toda to ostaja le želj {Pripravljenost, ne pa tudi di ru| nJe. ed' ^odpiramo stališča občinsk le»Republiške resolucije, v kap aj° ]e opredeljeno, da bodo imeli skt avci v družbenih dejavno ;lU' enak položaj kot delavci v jči' sP°darstvu. Ta položaj pa ite'mora zrcaliti tudi v dohodk ra' merim razpolagajo in zado ‘j/ ^UJ^0 svoje in družbene po rja ,e' vYsako drugačno omejeva 50 ■ ,llzbene porabe ni sprejemi vf v, 'rna *ahko težke posledice, i ualoge, saj smo sredi izv; ra- e orme v osnovni šoli, jv zavzetosl šol rugih delavcev. ne- isa- z pisma, ki so ga poslali ( ost skentu svetu zveze sine da urska Sobota člani osi nje rganizacij Zveze sine osnovnošolskega vzgojr ati! urazevalnega zavoda v I lo- Poboti, dne 27. 12. 1983 anifTABILIZACIJE pfi NIMOGOČE IZVAJATI aj Na ŠKODO nti UČITELJEV IN UČENCEV a Stabilizacijski ukrepi na p mmčju vzgoje in izobraževali! J- Mitram .ahtevajo bolj kakovostno izv 0le ianie vzgojno-izobraževaln QlC * ’ illll S3 Lr?^raniovv bolje organizirano kih .° J Ya^ovostno pedagoško del jo. z§°i0> izobraževanje in znane io- ??ran,° uveljaviti kot razvoj ;,b- ^Jarnike- Za«-adi enake uj. ^^ojno-izobraževaSnega pr si kakošne bolezni na glavo m nakoplje. Vsaj ima učitelj še ve. častnih poslov, kateri mu jemljeji večkrat dosta časa, a mu nič za služka na dajo, n. pr. važnejši funkcijska mesta pri bralnih, uči teljskih, kmetijskih, pevskih ii drugih društvih. Če bodemt kljubu temu v sledečem omenili š nekaj postranskih učiteljskih za služkov, moramo kar naravnaš obstati, da smo s tem že nekoliki »pristranski« postali in da z ozi rom na koristi šole v obče na pačno govorimo. Ker je pa ven dar še mnogo učiteljev, da nimaji od naštetih pristranskih poslov š nobenega, naj navedemo še neka tere, katere učiteljskemu stani ravno ne nasprotujejo. To pa za voljo tega, ker v prostih svoji/ urah, t. j. urah po šoli in pred šoli mora namreč učitelj kaj opravki imeti, sicer se ga lotijo lahki skušnjave. In najbolje mu j vstreženo, da ima take dostojn opravke, s katerimi si more kraj car prislužiti. Brez škode za učiteljski stan b bilo n. pr., če učitelj prevzem agenturo kakošnega reelnega za varovalnega društva, n. pr. urad niškega. Vender je tak posel uči teljskemu stanu večkrat spotik ijiv, zlasti če zastopa učitelj druž bo, ki ni na dobrem glasu, ali če s prigodi, da propade tudi prt spoštovana dražba in da Zavaro vanci kaj izgube. Kar bi po slo venskem učiteljem posebno pri poročali, je to, da se v prostih urah pečajo z umnim sadjarstvom in čebelarstvom. Ti panogi kmetijstva, posebno sadjarstvo se kaj prilegate učiteljskemu stanu; zato jih šolske gosposke tako zelo pri-poročujejo vsem šolnikom. Mate-rijelno mu gotovo škodovali ne boste, če se bode le količkaj pridno in previdno ž njima bavil; nasprotno mu utegnete še kako-šen krajcar dobička prinašati. Popotnik 1890, str. 17 — 18 ZANIMIVA OB RA VNA V A Neki učenec šole na Dolu (Štajerska) je »štrajkal«, ni hotel peti. Učitelj ga je pridržal po šoli, kar pa fantu ni bilo po godu. Hotel je domov'z drugimi otroki, kar pa zopet ni bilo učitelju všeč. Prijel je dečka za ramo in ga hotel odvesti od vrat nazaj v klop, nakar je začel deček biti okrog sebe. Ko ga je posadil učitelj nazaj v klop, je udaril deček z vso silo po klopi in zakričal: »Le počakajte, vam bodo že naši pokazali, bodo prišli jutri v šolo.« Nadučitelj je res pozval očeta v šolo, hoteč zahtevati od njega, da kaznuje sina. Starec je pa namesto tega vpil in kričal nad to »Prokleto šolo«. Obadva sta se naznanila orožniški postaji in pri obravnavi v Laškem je bil obsojen deček v 7 dnevni zapor, njegov oče pa je dobil le 24 ur in to zaradi tega, ker je prosil nadučitelj, da se mu odmeri najnižja kazen. Dečka bodo predlagali v pomiloščenje, vendar naj bi bil pomiloščen le pod tem pogojem, da se ista kazen podvojena naloži očetu, ki je, pač kriv, da je deček tudi sicer moralno močno pokvarjen Učiteljski tovariš i906, str. 47 Pravljica o zmaju Nekoč je prišel na šolo zmaj. Tedaj je bil še zmajček, ker je bil majhen in je imel samo tri glave. Stopil je pred učitelje in jim ravnodušno povedal: »Tu sem, vaš sem,« in že so ga sprejeli pod streho. Bil je pohlevna živalca z majhnimi zobmi, žlez za bruhanje ognja in dima pa še sploh ni imel razvitih niti v srednji glavi. Zmajček se je kmalu večini priljubil, ker je bil priliznjen in je tu in tam na šoli opravil celo kako koristno delo. Imeli so ga za siroto, ker ni tedaj nihče vedel, kje so njegovi starši, pa tudi pozneje ni nihče uveljavljal očetovstva nad njim. Tako kot vsi mladiči tudi zmajček v začetku ni imel imena. Učitelj zgodovine mu je na podlagi nekaterih nagnjenj, ki jih je kazal, vzdel ime Tehnobirokratek. To ime se ga je potem prijelo za stalno, le pomanjševalna končnica mu je z leti odpadla. Tiste čase so imeli v deželi štirikrat po sedem bogatih let, zato je bilo vsega v izobilju. Tudi zmajček je dobival več, kot je potrebovalo njegovo telesce in kot je bil njegov delovni prispevek. Ob splošnem zadovoljstvu se ni nihče vznemirjal, ko je Tehnobirokratek vidno raste! in ko so mu kar na celem vzbrstevale nove glave. Te so sprva tiho, nato pa glasneje zahtevale vedno večje obroke in večji prostor pod soncem. Razširile so se po vsej šoli in kmalu ni bilo kotička, odkoder učiteljev ne bi motrilo vsaj par zmajevih oči. Glava, ki je skrbela za arhiv, se je naselila celo v šolskem čebelnjaku. Ob ugodni prehrani so se glave sčasoma tako namnožile, da jih je bilo več kot učiteljskih, pa še bolj glasne so bile povrhu; mrcina zmajevska je na šoli dobila glavno besedo. To se je zgodilo nekako tedaj, ko je mineval čas blagostanja in je v deželi nastopilo večkrat po sedem suhih let. Težave so se večale, zato so se zmajeve glave zbrale na nujnem posvetu. »Spoštovane buče,« jih je nagovorila glavna glava, »smo v težkih časih, pa še hujše bo; družba daje za našo dejavnost vedno manj denarja, plačilni seznami so pa zmerom daljši, zato smo s financami skoraj na psu. No ja, če bomo pametne, se bo za nas ze še kaj nastrgalo, za učitelje bo pa na vsak način zmanjkalo. Kaj naj storimo?« »Nekaj učiteljev se lahko na lep način znebimo, če povečamo normative za velikost oddelkov in s tem zmanjšamo število oddelkov na šoli,« je predlagal šolski statistik, ki je veljal za eno od debelejših zmajevih glav. »Pri starših naj pobirajo prispevke v naturalijah, pa se bodo preživeli,« je pripomnil šolski arhivar, ki je dobro poznal zgodovino šolstva v deželi. »Med počitnicami je treba učitelje dodatno zaposliti; tujim turistom naj prodajajo brezalkoholne pijače za devize ali vsaj za dinarje deviznega izvora,« je povedal skladiščnik za toaletni papir. »Nekaj učiteljev bi lahko v prostem času z vejicami listavcev odganjalo muhe in drugo nadlego, ki nas vznemirja po pisarnah; tako bi mi lahko globlje razmišljali pri iskanju novih rešitev, pa še pri insekticidih bi lahko nekaj prihranili,« je dodal glavni pisar. »Jaz tudi mislim, da imajo ti ljudje časa več ko dovolj, zato bi lahko dobro obdelali šolsko njivo in pridelali veliko hrane za našo kuhinjo,« je predlagal izdelovalec umetnih borovnic. Svoje konstruktivne predloge so dodali še šolski programer, psihoanalitik, šofer, socialna delavka in dimnikar. Ko so učitelji zvedeli za nove delovne naloge in obveznosti, so se grdo razburjali, kot je njihova navada. Nazadnje so celo zagrozili, da bodo odšli iz šole. »Kar naj gredo,« so rekle glave, »saj tako ali tako skoraj nič ne delajo. Bomo pa same poprijele!« In so si razdelile delo. Glavni računovodja, ki je zaradi večnih devalvacij delal samo še z velikimi številkami, je prevzel astronomijo, njegovi podložniki pa računstvo. Šef kuhinje, ki je do tedaj pripravljal zrezke in sendviče za učiteljske malice, je bil primeren za mikroskopiranje. Kurir je poučeval spoznavanje družbe —svet pred domačim pragom. Snažilke so predavale o muhah in pajkih, hišnik pa o glodal-cih in tako naprej upoštevajoč dosedanje izkušnje in osebna nagnjenja. Zmaj se je tako dobro utrdil, da še dandanašnji živi v šoli in še kar naprej raste. Vendar je začel zmaj zadnje čase nekam hujšati. Tu in tam požre celo kako lastno glavo. Nekateri pravijo, da je začelo zmanjkovati denarja tudi za zmaja. LEOPOLD SEVER Razpisna komisija SREDNJE LESARSKE ŠOLE V LJUBLJANI, AŠKERČEVA 7 razpisuje prosta dela in naloge — učitelja slovenskega jezika Pogoj: visoka izobrazba — slavistika. Delo združuje za določen čas (zaradi odhoda delavke na porodniški dopust). Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi tega razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Svet OSNOVNE ŠOLE VLADIMIR NAZOR BOVEC razpisuje prosta dela in naloge — učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Soča, za določen čas (od 1. 3. do 30,11.1984) Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Na vprašanja odgovarja Vili Veršaj, pomočnik predsednice Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Odmor med delom in deljen delovni čas Pri dopolnjevanju pravilnika o delovnih razmerjih smo se na naši šoli znašli pred nekaterimi novimi vprašanji, ki bi jih radi uredili tako, da bi bilo v skladu z zakonom, z zahtevami vzgojno-izo-braievalnega procesa in željami učiteljev. Ali šola mora zagotoviti učiteljem, ki delajo sklenjeno v času dopoldanskega pouka, vmesni tridesetminutni odmor ali pa zadoščajo premori med učnimi urami? Ali ima pravico do posebnega dodatka za deljen delovni čas (in do posebnega odmora) učitelj, ki poučuje na primer prvo, peto in šesto uro, vmesni čas pa lahko uporablja po svoji pre-soji? R.Ž. ODGOVOR: — Po 87. členu Zakona o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo — Uradni list SRS. št. 24-1058-83) imajo delavci pravico do največ 30 minut odmora med delom le v primeru, ko delajo z nepretrganim polnim delovnim časom. Zakon določa, da se odmor med delom praviloma določi v enkratnem trajanju, v več delih pa samo. če je glede na vpliv dela na delavčevo zdravje in sposobnost taka delitev najprimernejša; pri tem pa se odmor ne sme določiti na začetku ali na koncu delovnega časa. Te določbe v celoti veljajo tudi za učitelje v osnovnih in drugih šolah. Zato imajo zakonsko pravico do največ 30-minutnega odmora med delom le tisti učitelji, ki opravljajo svoje delo z nepretrganim polnim delovnim časom, kar z drugimi besedami pomeni, da brez vmesnih prekinitev opravijo svojo polno dnevno delovno obveznost (ki obsega vzgojno-izobraževalno delo neposredno z učenci, drugo delo. povezano s tem delom in priprave). Če npr. učitelj v okviru svoje dnevne delovne obveznosti opravlja priprave na vzgojno-izobraževalno (Jelo zunaj šole oziroma doma, v takem primeru ni mogoče šteti, da gre za delo z nepretrganim polnim delovnim časom, zato takemu delavcu ne pripada z zakonom določena pravica do obveznega polurnega odmora med delom. To pa se- veda ne pomeni, da učitelji nimajo pravice do ustreznega časa za malico in krajšo Sprostitev, vendar pa ne na podlagi zakona, ampak v skladu s samoupravnim • splošnim aktom šole. Glede vprašanja deljenega delovnega časa pa moramo ugotoviti, da zakon ne opredeljuje tega pojma, niti ne določa posebnih pogojev za njegovo uvedbo, prav tako pa ne ureja pravic in obveznosti delavcev, ki delajo deljen delovni čas. Zakon namreč prepušča podrobnejše razporejanje delovnega časa delavcev samoupravnim splošnim aktom organizacij združenega dela v skladu z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, ki jih delavci sklepajo z delavci drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. V zvezi s tem naj opozorimo na 77. in 78. člen samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah, ki opredeljujeta delo v deljenem delovnem času kot enega izmed posebnih delovnih pogojev, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. Po teh določbah pripada takemu delavcu poseben dodatek, in sicer največ 8 % mesečno, če traja prekinitev delovnega časa več kot eno uro oziroma največ 15 % mesečno, če traja prekinitev najmanj dve uri; osnova za izračun je povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta, delavec pa je po tem sporazumu upravičen do tega dodatka le za dneve, ko dela v deljenem delovnem času. V skladu s tem samoupravnim sporazumom pa so osnovne šole dolžne podrobneje in konkretno urediti ta vprašanja v svojih samoupravnih splošnih aktih. Pri tem pa moramo še posebej opozoriti, da takšne razporeditve delovnega časa, po kateri učitelji opravljajo del obvezne priprave na vzgojno-izobraževalno delo doma, ni mogoče hkrati šteti za deljen delovni čas kot poseben delovni pogoj, saj v tem primeru učitelj opravlja priprave na delo kot del svoje delovne obveznosti v času, ki mu najbolj ustreza. CENTER SREDNJIH ŠOL, n. sol. o. TITOVO VELENJE TOZD SREDNJA ELEKTRO, KOVINARSKA IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Komisija za delovna razmerja pri TOZD SREDNJA ELEKTRO, KOVINARSKA IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA razpisuje prosta dela in naloge — učitelja zgodovine in samoupravljanja za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Pogoj; profesor zgodovine in sociologije. Začetek dela: 23. 2. 1984. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od razpisa na naslov: Splošno kadrovska služba DO CSŠ, Trg mladosti 3, Titovo Velenje. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po opravljeni izbiri. Razstava o Prešernu v šolskih čitankah do leta 1941 Ob letošnji obletnici Prešernove smrti bo Slovenski šolski muzej pripravil manjšo razstavo o Prešernu v šolskih čitankah za t osnovne in srednje šole. Pred 100 leti je Janko Leban v slovstveni zgodovini za osnovne šole opisal, kaj naj bi učitelj ob šolskih čitankah učencem povedal o piscu sestavka. Navedel je življenjepise vseh avtorjev drugega, tretjega in četrtega berila pred letom 1883. Prešeren je omenjen v tretjem berilu iz leta 1880, in sicer s kratkim verzom pod naslovom Izreki. Po tedan jih učnih načrtih za osnovne šole naj bi učenci spoznavali le posamezne črtice iz življenja pisateljev in pesnikov. V predvojnih berilih za osnovne šole se pojavljajo skoraj zmeraj iste pesmi, največkrat Memento mori. Uvod h Krstu pri Savici, Vrbi, Nuna in kanarček. V berilih za meščanske šole so poleg teh večkrat omenjene tudi V spomin Andreja Smoleta, Lepa Vida in Čr-karska pravda. V Organizacijskem načrtu za gimnazije in realke leta 1849 so pri pouku slovstvene zgodovine priporočali sodobne pesnike, predvsem Prešerna in Jarnika. V naših prvih 'berilih za srednje šole, ki sta jih uredila Kleeman in Bleivveis med leti 1850 in 1854, je Prešeren s po eno pesmijo zastopan v drugem, tretjem in četrtem berilu. Tudi v pomožnem učbeniku Ivana Macuna Cvetje slovenskega pesništva iz leta 1850 je več njegovih pesmi. Precej jih je tudi v Janežičevih, Mi-lošičevih in Sketovih čitankah. Večinoma se ponavljajo pesmi, ki jih tu in tam zasledimo tudi v berilih za meščanske šole: Povodni mož. Glose, Apel in čevljar, Zvezdogledom, poleg njih še Sonetje nesreče. Turjaška Ro-zamunda. Nova pisarija in Slovo od mladosti. Razstavljeni so tudi učni načrti, kjer je omenjen Prešeren in članki o Prešernu pri pouku v pedagoških glasilih. Razstava bo odprta od 6. do 13. februarja v prostorih Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Poljanska cesta 28. TATJANA HOJAN Uspešno in zavzeto delo Učiteljski pevski zbor Emil Adamič v letu 1983 Zelo po\išno in skiomno bi bilo videti, če bi v naših občilih poročali smo o tem, koliko koncertov in nastopov je opravil Učiteljski pevski zbor Emil Adamič v minulem koledarskem letu. Res pa je. da so člani zbora osebno izredno zavzeti in požrtvovalni, da jim je veliko do tega, da bi zbor uspešno deloval in še nadalje rasteh Veliko prostih dni. sobot in nedelj, zimskih in poletnih počitnic smo porabili za vaje. Z velikim razumevanjem, ki ga imajo za zbor naši redni financerji, Izobraževalna skupnost Slovenije. Ljubljanska kulturna skupnost z občinsko ZKO — Ljubljana Center, Kulturna skupnost Slovenije, nekatere občinske kulturne skupnosti, predvsem pa naši stalni podporni člani osnovne šole. vrtci, glasbene šole in srednje šole po SR Sloveniji so naš nepogrešljivi gmotni vir dohodkov. Ce bi to ugasnilo, bi moral zbor seveda takoj prenehati delovati. Kljub težavam, ki jih prinaša stabilizacija, upamo, da se to ne bo zgodilo. Leta 1985 bo naš učiteljski pevski zbor praznoval že 60 let obsto ja in delovanja. Vsa ta leta delovanja našega zbora so potekala zelo pestro in tudi razburljivo. Zmeraj nam je primanjkovalo časa, dobrih pevcev, zlasti tenorjev in drugih basov, denarja, raznih organizacijskih prijemov, imelipa smo še veliko drugih težav. Vse smo zmogli, dosegli smo zavidljive uspehe doma in na tujem, na domačih tekmovanjih in v hudih konkurencah na tekmovanjih na tujem. Zbo- Obvestilo rovski arhiv krasijo številna odlikovanja z domačih in tujih odrov. Zbor je prejel visoko odlikovanje maršala Tita, zlato Gallusovo plaketo, odlikovanje v Nišu, mednarodna odlikovanja in priznanja za drugo in tretje mesto iz Arezza v Italiji, Kno-keja v Belgiji, iz Tallina v Sovjetski zvezi in še in še. Neprecenljiva bi bila kulturna škoda, če bi zaradi trenutnih denarnih težav zbor moral prenehati delovati. V zboru je evidentiranih 75 pevk in pevcev, od teh jih je 64 aktivnih. Polovica jih po raznih krajih Slovenije vodi 96 različnih zborov, to je približno sedem tisoč aktivnih mlajših in starejših pevcev. Kakšno kulturno bogastvo! Prav zato je treba naš zbor moralno in gmotno podpirati, da bomo obdržali zdajšnje aktivne člane in glede na kadrovske potrebe pridobivali nove zavzete in požrtvovalne pevke in pevce. Opravljeno delo v letu 1983: 28 sobot, nedelj in počitniških prostih dni redne pevske vaje, študij programa individualno doma, 12 celovečernih koncertov, 16 raznih nastopov, kraji naših koncertov in nastopov: Rogaška Slatina, Celje, Trbovlje. Ljubljana (dvakrat), Bihač, Iž, Vela Luka na Dugem otoku, Gradec v Avstriji in še razni priložnostni nastopi v kraju pevskih vaj in zborovih seminarjev. Vsem, ki nas nesebično in vztrajno podpirate, se iskreno zahvaljujemo. Povabite naš zbor. kadar se vam zdi potrebno. Radi se bomo odzvali in zapeli vašim poslušalcem — in z vami! JAKA MAJCEN Člane Samopomoči pri Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije obveščamo, da znaša članarina v 1984. letu 500 din, pomoč svojcem ob smrti člana pa 10.000 din. Članarino lahko plačate v dveh obrokih po 250 din. Naša pisarna je še vedno v Ljubljani, Gosposka 3, telefon 221-832, številka žiro računa: 50101-678-47100 — Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Ljubljana — za Samopomoč. ---------------------------------->6}, ¥ 1 h V spomin Vladu Koželju k V petek, 7. januarja 1984 je minilo leto, odkar smo delavci vzgojno-varstvene organizacije in Doma učencev zvedeli, da je nenadoma umrl učitelj, tovariš in prijatelj Vlado Koželj — ravnatelj nekdanjega Vzgojno-var-stvenega zavoda Škofja Loka v pokoju. Ob bolečih trenutkih, ko ne- nadoma izgubimo znanca, prijatelja in nekdanjega sodelavca, se zavemo, kakomaločasaimamov tej naglici življenja, da bi se večkrat srečali, pokramljali. Ko pride usodni trenutek in se zavemo praznine, začnemo razmišljati o liku človeka, ki je bil toliko let med nami in ki je za mnoge od nas storil veliko, da nam je danes lepo. Vlado Koželj se je rodil 9. 9. 1928. leta v Tupaličah. Že zelo zgodaj je pokazal veliko posluha za delo z ljudmi, zato ni čudno, da se je odločil za učiteljski poklic. Na svojo prvo službeno pot se je podal leta 1946. Služboval je v Dokležovju in Moškanjcih na Goričkem ter kasneje na Hotavljah in v Lučinah v Poljanski dolini. Po petnajstih letih trdega in zahtevnega povojnega dela na enorazrednih šolah, ko je bilo poleg celodnevnega učiteljevanja treba opravljati še vse tisto, kar so tedanji čas in okoliščine terjale od slovenskega učitelja, se je leta 1961 zaposlil v Škofji Loki. Zaradi vestnega in predanega dotedanjega dela, ljubezni do mladega rodu in pripravljenosti za sodelovanje na različnih področjih življenja in dela so tf zaupali funkcijo ravnate! Vzgojno-varstvenega zavo^ Škofja Loka, ki jo je opravi) vse do maja 1979, ko se je po-' letih službovanja v vzgoji in V braževanju, zaradi bolezni inv1 lidsko upokojil. Njegovo poklicno delo se nenehno prepletalo tudi z dru UUl Z Ul L* benopolitičnim delom, saj je I Vlado Koželj eden izmed tisi delavcev, ki je bil pripravljen' 7 ki je vestno opravljal veliko C zličnih funkcij. Veliko jih je bi in težko bi jih našteli, vse od s< delavca okrajne pedagoške slu be, občinskega odbornika, pre< sednika sveta za šolstvo, svetai J zdravstvo, člana revizijske komi sije občinskega komiteja idr. Za svoje nesebično delo prejel več priznanj, med drugi še avgusta 1982 priznanje Skuj nosti domov učencev srednjih š( Slovenije. Ob njegovem, zaradi bolez' prezgodaj prekinjenem akti nem delu, pa je našel mir in z; dovoljstvo v naravi. Vedno jo ljubil in spoštoval. Hodil je ( lov, gojil je cvetje in se veselilc njem. Veliko prezgodaj je omahnil smrt. otal pa je spomin na dr* gega tovariša, na njegovo življ1 nje in delo. Spomin na človek učitelja, vzgojitelja, revoluck narja in komunista, o katerem( moč povedati vsega, kar bi zU; in vedel marsikdo. OLGA BANDELJ ZA 8. FEBRUAR Sredi kulturnega dogajanja Kulturni praznik — 8. februar je mogoče praznovati na najrazličnejše načine: ogled kulturne prireditve, nastopi učencev, obisk kulturnih ustanov, pogovori z umetniki itd. Najpomembnejše je, da postane kulturni dan »dogodek«, ki pusti v vsakem udeležencu sled, dogodek, ki pritegne tudi poslušalca in spreminja njegov odnos do kulture. To pa se lahko zgodi le takrat, ko je tudi poslušalec dejaven in postane — kot temu pravimo -r-subjekt kulturne vzgoje. Za eno od takih oblik smo se odločili tudi na osnovni šoli Solkan. Že v začetku leta smo v program zapisali, da se bodo 8. februarja predstavile vse kulturne skupine, ki delajo na šoli — dva pevska zbora, gledališka in lutkovna skupina, plesni in folklorni krožek in mladi dopisniki. V kulturno dvorano bomo ta dan spremenili kar štiri največje prostore na šoli —avlo, obe telovadnici in učilnico za glasbeno vzgojo. Tudi učenci bodo razdeljeni v štiri skupine in si bodo v enem dopoldnevu ogledali dve ali celo tri predstave. Toda ne bodo samo pasivni poslušalci in gletn ci. Na koncertu pevskega z/td bodo tudi sami zapeli. Glasbi pedagoginja, ki vodi pevski zbl\ bo vso skupino naučila ubrtA zapeti znano pesem. Ko bodo v veliki telovadb gledali nastop plesnih parov, bodo učenci, tudi sami zavrteli ritmu moderne glasbe. Ples1 učiteljica jim bo pokazala pid korak in jim dala nekaj navofr kako se vedemo v plesni dvoh> itd. Ta dan bo v učilnici za gib beno vzgojo premiera nove l‘‘ kovne igrice o velikem kužku,1 ima majhno hišo. Učenci bot, spoznali različne tipe lutk in ■ tudi sami poskusili v animaciji Gledališka skupina ima sporedu Sapramiško. Predstb' bo sledil pogovor o nastajati gledališke predstave. Mladi dof sniki pa bodo nazorno pob zali, kako nastaja novica. Več kot 800 učencev solkattsi šole bo živelo sredi kulturne} dogajanja in tako počastilo sk venski kulturni praznik. MARICA N A KRST VODSTVA ŠOL, VZGOJNO-VARSTVENIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ, VODSTVA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA! Ob novem letu je čas, da preverite, ali so vsi pedagoški delavci vaše organizacije naročeni na svoje glasilo. Veliko je vzgojno-varstvenih organizacij, osnovnih in srednjih šol ter drugih vzgojnoizobraževalnih organizacij, kjer je večina naročena na Prosvetnega delavca. V tem se zrcali skrb odgovornih za obveščenost in nenehno izobraževanje pedagoških delavcev, pa tudi visoka zavest in razgledanost pedagoških kolektivov. Posnemajmo jih! Naročite lahko po telefonu: (061) 315-585 Ustanovitelja; Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo- gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko. tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 380 din za posameznike, 650 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 20 din, pri povečanem obsegu pa 30 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. Tiska ČZP Ljudska pravica. ^ ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega kom'' teja za vzgojo in izobraževanje]* časnik »Prosvetni delavec prost temeljnega davka od piv meta proizvodov (glej 7. točko1 odstavka 36. člena zakona o ob davčenju proizvodov in storitev' prometu).