Slovensko ljudsko Gledališče Celje repertoar 2005 za sezono 2006 SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Gledališki trg 5 3000 Celje Borut Alujevič, upravnik Tina Kosi, umetniški vodja Tatjana Doma, dramaturginja Miran Pilko, tehnični vodja Jerneja Volfand, vodja programa in propagande Tel. +386 (0)3 426 42 14, telefaks +386 (0)3 426 42 20 Barbara Klemenčič, blagajničarka Tel. +386 (0)3 426 42 08 (Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in uro pred predstavo.) Tajništvo Tel. +386 (0)3 426 42 02, telefaks +386 (0)3 426 42 20 Centrala +386 (0)3 426 42 00 E-naslov: tajnistvo@slg-ce.si Spletna stran: http://www2.arnes.si/slg-ce/ Ustanovitelj SLG Celje je Mestna občina Celje. Program gledališča finančno omogoča Ministrstvo za kulturo. SVET SLG CEUE: Miran Gracer, Drago Kastelic (predsednik), Zdenko Podlesnik, Miroslav Terbovc, Aleš Vrečko ČLANI STROKOVNEGA SVETA SLG CEUE: David Čeh, Slavko Deržek, Marijana Kolenko, Tomaž Krajnc, Rastko Krošl (predsednik), Robert Vodušek repertoa leto je minilo hitro in ponovno je napočil trenutek, ko je potrebno napisati nekaj uvodnih besed k novi sezoni. Slovensko ljudsko gledališče Celje se je v preteklih dveh letih odprlo sodobnejšemu slovenskemu, evropskemu, svetovnemu gledališču. Menim, da mora biti gledališče neposreden, odkrit, iskren, pogosto pa tudi neizprosen odraz sedanjosti. Ta sedanjost pa se lahko na najrazličnejše načine odraža v dramskih predlogah iz današnjega trenutka ali preteklosti. V repertoarnem izboru ni naključij, predstave, ki jih boste imeli priložnost videti v sezoni 2005/2006 so žanrsko raznolike in posegajo po različnih temah, saj moramo kot edino gledališče v Celju in bližnji okolici nuditi raznovrsten repertoar čim večjemu številu gledalcev. Veseli me, ko vidim, da srednješolci raje zahajajo v gledališče, da se izjemno dobro odzivajo na predstave. Prav oni v Celju nadomeščajo študentsko publiko, ki je znana po tem, da odprto in brez zadržkov sprejema nove koncepte, nove ideje in ločuje zrnje od plev. Na drugi strani me izredno žalosti odnos nekaterih šol in mentorjev, ki so prepovedali dijakom gledanje ene naših najboljših predstav, Blazinca. Ravno z dijaki smo imeli prečudovito izkušnjo. Naj zapišem anekdoto: Samo ena srednja šola si je lahko ogledala Blazinca. Bila sem dežurna (kar pomeni, da sem skrbela za red in mir v dvorani), saj sem se želela prepričati, če je moja sodba o primernosti te predstave za dijake primerna. Sedem v dvorano in vidim dijaka, ki sedi čisto na robu, prav blizu izhodnih vrat. Svetujem mu, naj sede na sredino, ker bo bolje videl. Mirno mi pojasni, da bo gledal le par minut in hitro “zviznil”. Ne razburjam se, predstava se začne. Po odmoru (ki je po skoraj dveh urah) se dijak vrne v dvorano. Vprašam ga, zakaj se je vrnil in mi odvrne, da si je premislil. V miru in tišini so dijaki gledali predstavo, ki traja skoraj tri ure. Priznali so, da se jih je predstava dotaknila, jih prizadela, da so začeli razmišljati o novih rečeh. Upam, da bo v naslednji sezoni živela svobodomiselnost in odprtost, ne le med mladimi, tudi med starejšimi. Gledališče človeka zabava in sprosti, prav pa je, da ga včasih tudi udari po glavi! Vaša Tina Kosi, mag. znan. Umetniški vodja SLG Celje Evripid Medeja Prevajalec Marko Marinčič Režiser Jernej Lorenci Premiera 23. septembra 2005 ElfriedeJelinek Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža, ali Stebri družbe Prva slovenska uprizoritev Prevajalka Mojca Kranjc Režiser Samo M. Strelec Premiera oktobra 2005 Oderpododrom Nicholas Wright Njegova temna tvar, 1. del Po romanu Philipa Pullmana Igra za otroke in mladino Prva slovenska uprizoritev Prevajalec Jakob J. Kenda Režiserka Tijana Zinajič Premiera decembra 2005 Ray Cooney, John Chapman Saj niste sami v postlji, gospa Markham Prva slovenska uprizoritev Prevajalec Zdravko Duša Režiser Vinko Moderndorfer Premiera januarja 2006 Alan Bennett Kafkov tič Prva slovenska uprizoritev Prevajalka Tina Mahkota Režiser Miha Golob Premiera marca 2006 Tina Kosi Projekt s srednješolci Krstna uprizoritev Režiser Vito Taufer Premiera maja 2006 Evripid Medeja (Medeia) Tragedija Evripidova Medeja se je poročila iz čiste ljubezni. Za ljubljenega moškega se je bila pripravljena odpovedati vsemu -družini, domovini - in slediti samo klicu srca. Ko jo je Jazon zapustil, se je v njej porodila maščevalnost, enako intenzivna in strastna kot prej ljubezen. Evripidova dramatika se odmika od starega in tedaj obveznega mitosa. Njegovi ljudje nočejo več biti igrača v rokah bogov, zato jih njihova avtonomnost vodi v vedno nove in še temačnejše eksistenčne položaje. Evripid ni nič več verjel v heroičnost svojega časa niti v apriorno pravičnost bogov, skušal pa se je vrniti k izvirom tragedije in tragičnega. Je prvi veliki Prevajalec Marko Marinčič Režiser Jernej Lorenci oblikovalec ženskih likov v evropski dramatiki (Alkestis, Hekaba, Medeja, Elektra, lokasta), ki jih evropska dramatika vedno znova oživlja kot nosilke avtentičnih človeških vrednot. Antična tragedija Medeja je slika vsakdanjega, resničnega in neherojskega življenja. Evripid se je, edini izmed velikih grških tragedov, poglobil v dušo prave, resnično živeče ženske. V Medeji natančno naslika strastno, ljubečo žensko, ki je iz ljubezni do moškega žrtvovala svoje najdražje in svojo domovino, on pa jo je izdal, prevaral, zapustil in si poiskal drugo žensko. V Evripidovi Medeji lahko prvič v dramatiki zasledimo opis trpljenja zapuščene in prevarane ženske. Avtor se je poglobil v zapletene duševne procese prevarane ženske, ki hlepi po maščevanju in ustvaril tragedijo, ki je po vsebini še danes moderna. Njegovo slikanje Medejine stiske, njenega duševnega boja pred detomorom, boja med maščevalnostjo in materinsko ljubeznijo je gotovo vrhunski dosežek v svetovni dramatiki. ElfriedeJelinek Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža, ali Stebri družbe (Was geschah, nachdem Nora thren Mann verlassen hatte oderStutzen derGesellschaften) Dobitnica Nobelove nagrade za literaturo leta 2004 Elfriede Jelinek je ena najpomembnejših predstavnic ne le avstrijske, ampak tudi sodobne evropske romanopisne in dramske produkcije. Po njenem romanu Učiteljica klavirja (Die Klavierspielerin, 1983) je bil leta 2001 posnet kontroverzni film v režiji Michaela Hanekeja z Isabelle Huppert in Benoitom Magimelom (vsi trije nagrajeni na canskem festivalu). Leta 1990 je venem izmed mnogih osebnoizpovednih intervjujev izjavila, da so za vse zlo, ki se dogaja predvsem ženskam, krivi moški, kljub temu pa, kot trdi sama, njena dela v osnovi niso feministična. V svojih delih mojstrsko slika različne podobe ženskosti kot produkt patriarhalne družbe. Ženske zaznavajo družbene travme veliko intenzivneje kot moški, ker so jim tudi bolj izpostavljene. Položaj ženske slika iz položaja moškega po zelo preprosti šabloni: “Medtem ko je moški lahko vse, je lahko ženska le tisto, kar ji priznavajo." Drama Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža, ali Stebri družbe je nastala leta 1977 in je svojevrstno nadaljevanje Ibsenove drame Nora ali Hiša lutk. Potem ko se Nori uspe iztrgati iz dušečega okolja patriarhalnega doma, jo namesto lepšega, samostojnega življenja, čakajo nove mučne preizkušnje. Zaposli se v tovarni, kjer je ponovno degradirana na nivo predmeta-je le predmet, ki mora trdo garati, predmet poželenja moških kolegov. Dogajanje je postavljeno v dvajseta leta prejšnjega stoletja, v čas vzpona fašizma, ki ga avtorica nadvse spretno poveže z moško potrebo po dominaciji nad žensko in odpira vedno bolj perečo temo odnosa kapitalistične družbe do ženske. NicholasWright Njegova temna tvar, l. del (His Dark Materials, Part I.) Trilogija Njegova temna tvar (His Dark Materials) je mojstrovina Philipa Pullmana, ki je bila nagrajena z različnimi prestižnimi nagradami. Trilogijo sestavljajo Severni sij (Northern Lights), Pretanjeni nož (The Subtle Knife), Jantarni daljnogled (The Amber Spyglass) - celotna trilogija je že prevedena v slovenščino. Prva knjiga trilogije, Severni sij, je nemudoma postala svetovna uspešnica in prejela nagrade v različnih državah. Označili so jo za "najbolj ambiciozno delo po Gospodarju prstanov". Trilogija romanov je zelo obsežna, zato je dramatizacija sestavljena iz dveh delov: prvi del zajema prvo in del druge knjige trilogije (Severni sij, Pretanjeni nož), drugi del dramatizacije pa drugi del druge knjige in tretjo knjigo (Jantarni daljnogled). Severni sij razkriva zgodbo enajstletne sirote Lyre Belacgue in Po romanu Philipa Pullmana Igra za otroke in mladino Prevajalec Jakob J. Kenda Režiserka Tijana Zinajič Prva slovenska uprizoritev njeno potovanje na daljni sever vzporednega vesolja v iskanju ugrabljenega prijatelja Rogerja. Kmalu se izkaže, da je svet, v katerem živi Lyra popolnoma drugačen od našega. Njen svet je svet, v katerem se prepletajo znanost, teologija in magija. Nevarno iskanje prijatelja jo popelje na daljni sever, kjer se spoprijatelji s Cigani, čarovnicami, govorečimi medvedi in pilotom balona. Ves čas jo vodi posebna naprava, kompasu podoben inštrument, ki vedno govori resnico. Philip Pullman je s Severnim sijem ustvaril mojstrovino, ki presega svoj žanr. Ustvaril je knjigo za otroke, ki je všeč odraslim, fantazijski roman, ki je očaral tudi največje ljubitelje realizma. V knjigi se prepletajo čista groza, srčna bolečina, izdaja in izguba ter ljubezen, zvestoba in prijf jroza, srena bo rijateljstvo. Ray Cooney, John Chapman Saj niste sami v postlji, gospa Markham (Move Over Mrs. Markham) Angleški komediograf, režiser, producent, igralec in lastnik gledališča Ray Cooney (1932) je že pri petnajstih letih začel nastopati kot gledališki igralec. Po večletnem sodelovanju v provincialnih gledališčih je bil angažiran v londonskem VVhitehall Theatre. Po velikem uspehu svoje prve komedije One for the Pot, ki jo je napisal v sodelovanju s svojimi prijatelji, se je posvetil pisanju gledaliških besedil in režiji. Na West Endu so uprizorili sedemnajst njegovih komedij, sam pa se je kot režiser ali producent podpisal pod več kot trideset uprizoritev na West Endu. Tudi zaplet komedije Saj niste sami v postlji, gospa Markham gledalcu ne pusti dihati in ga meče iz ene komične situacije v drugo. Philipa Markhama, založnika otroških knjig, njegov poslovni Komedija Prevajalec Zdravko Duša Režiser Vinko Moderndorfer Prva slovenska uprizoritev partner Henry Lodge prosi, da mu za en večer posodi stanovanje, da bi se pozabaval s svojo najnovejšo ljubico. Istočasno Joanno Markham njena prijateljica Linda Lodge prepriča, da ji odstopi stanovanje, da bi se sestala s svojim ljubimcem. Zakonca Markham se usodnega večera odpravljata ven, ne da bi vedela, da nameravata njuno novo posteljo preizkusiti varuška Sylvia in dekorater Alistair, ki že nekaj mesecev preureja njuno stanovanje. Ko Philip najde pismo Lindinega ljubimca, je prepričan, da postavni dekorater zalezuje njegovo ženo Joanno. Ko predvidena večerja zakoncev Markham zaradi Philipovega napada ljubosumja odpade, se v stanovanju srečajo ljudje, ki se nikakor ne bi smeli srečati. Izvrstna bulvarka, ki skozi neprekinjeni stampedo komičnih situacij zagotavlja obilo zabave. Alan Bennett Kafkov tič (Kafka's Dick) Nemški Žid Franz Kafka (Praga, 1883-1924) je živel v trojnem getu: v getu židovske tradicije, v ozračju svoje družine, v getu nemškega jezika, ki je bil jezik njegovih knjig, ne pa jezik ulice. Vzgojen je bil v nemškem jeziku, zato ni pripadal Čehom, kot Žid pa tudi ne Nemcem, upirale so se mu preživele oblike židovske religioznosti in navade židovske družbe. V njegovem razmerju do življenja je čutiti željo po begu, tujost in zanikanje. Želel se je umakniti življenju in svojemu času, iz tega umika pa je s svojim pisanjem obojemu ustvaril najizrazitejše ogledalo. Leta 1919 je tuberkulozni Kafka zahteval od prijatelja Maxa Broda, da po njegovi smrti zažge vse njegovo pisanje. Brod seveda ni izpolnil prijateljeve zadnje želje in je njegovo pisanje objavil, poleg tega pa Komična drama Prevajalka Tina Mahkota Režiser Miha Golob Prva slovenska uprizoritev napisal še Kafkovo biografijo in objavil njegova pisma in dnevnike. Alan Bennett v komični drami, z nadrealističnim zapletom, Kafkov tič (1987) ugotavlja, kako bi se počutil Kafka, če bi se pojavil danes in odkril, kaj je storil Brod. Kafkov najboljši prijatelj in biograf Max Brod se skrivnostno in anahronistično pojavi v dnevni sobi zavarovalniškega agenta Sydneyja, obsedenega s Kafko, ki pravkar piše poglobljen članek o Kafki za Časopis zavarovalniških ved, in njegove seksualno frustrirane žene Linde, ki jo življenje s Sydneyjem na smrt dolgočasi. Preden Brod pozvoni na njuna vrata, po nesreči urinira na njuno želvo, kar predstavlja začetek nadrealistične dogodivščine. Odlična komična drama polna nenavadnih preobratov in vrhunskega angleškega humorja. Tina Kosi Projekt s srednješolci (Delovni naslov) Pogosto slišim pripombe, da smo gledališča ustanove zase, da živimo svoje zaprto umetno življenje, da ne najdemo pravega stika z mestom, publiko... Trudimo se, da bi gledališče približali publiki, vendar pri tem ohranili nivo igranih tekstov, koncepte predstav... a očitno to še ni dovolj. Ideja za projekt s srednješolci se je porodila, ko sva se z Vitom Tauferjem pogovarjala, kaj bi bilo zanimivo za srednješolsko publiko in kakšen je način, da bi dijake lahko vključili v projekt. Pripravila sem vabilo mentorjem, da bi pozvali dijake, ki jih zanima pisanje, in res so se odzvali. Že nekaj mesecev se redno dobivamo. Veliko se pogovarjamo o najrazličnejših temah. Pišejo o svojih problemih, veseljih. Iskrenost in neverjetna odprtost dijakov sta me presenetili. Samo želimo si - in trdno delamo na tem - da bi uspeli napisati dramo, ki govori o realnih problemih naših najstnikov, ki je zabavna in boleča, polna emocije in občutkov odtujenosti. Skoraj vsi so namreč priznali, daje premalo iskrene komunikacije in še ta, ki je, je zgolj površinska in banalna. Najstnik je človek, ki v času svojega odraščanja bolj živo občuti vse težave, ki še ni otopel in se še ni sprijaznil s svetom, kakršen je. Če bi le v vsakem od nas bil še kakšen delček te najstniške duše... Drama Režiser Vito Taufer Krstna uprizoritev Dino Lalič Spomini nedoživetih dogodkov Prašna cesta, ko začne deževati, vonj po dežju. Razmršena krošnja pravljične platane se poslavlja od popolnega lista, ki v poševni črti prečka dotrajani beton. In sedaj sem v tej kupoli množic, ki ji pravim čas - naredim luknji skozi želatino in uvidim stvari, ki jih morda ne bi smel. Spomnim se, da sem hodil po njej že prej: breztelesni spomini, ki jih nimam od kod vzeti. Odtenki črnomodre premagujejo škrlat. Jasnejši pogled zastirajo dežne kaplje; električni naboj rdečkastega neba. Vonj natanko te prašne ceste, ko začne deževati. Spominjam se nedoživetih dogodkov, zrem v svetlobo izven kupole. Nič me ne omejuje. Vendar... Izvedeti resnico? Zabosti se v srce. Nočem vedeti, kaj bo jutri. Nočem vedeti. Ponovitve iz prejšnjih sezon Vinko Moderndorfer Na kmetih Režiser Dušan Mlakar Premiera 7. novembra 2003 Žlahtna komedija po izboru občinstva 2004 Manca Ogorevc, žlahtna komedijantka Dnevov komedije 2004 Tone Partljič Moj ata, socialistični kulak Režiser Michal Babiak Premiera 24. septembra 2004 Dario Foin Franca Rame Osamljena ženska in Jacopo, Franca in Dario Fo Seks? Izvolite, in naj vam tekne! Režiser Miha Alujevič Premiera 2. oktobra 2004 Erich Kastner, Tatjana Doma, Ivana Djilas Dvojčici Režiserka Ivana Djilas Predstava za otroke in mladino Premiera 13. novembra 2004 Martin McDonagh Blazineč Režiser Aleksandar Popovski Premiera 10. decembra 2004 Vladimir in Oleg Presnjakov Terorizem Režiserka Mateja Koležnik Premiera 18. februarja 2005 Matjaž Zupančič Igra s pari Režiser Matjaž Zupančič Premiera 1. marca 2005 Dale Wasserman Let nad kukavičjim gnezdom Po romanu Kena Keseyja Režiser Dušan Jovanovič Premiera 13. maja 2005 Tjaša Železnik, dobitnica nagrade Sklada Staneta Severja za leto 2004 Strokovna komisija za podelitev nagrad Sklada Staneta Severja je v sestavi dramaturginja Mojca Kreft, predsednica, igralki Jožica Avbelj in Alenka Bole Vrabec, članici, igralec Janez Starina ter dramaturg Alen Jelen, člana, soglasno sklenila, da Tjaša Železnik, dramska igralka, članica Slovenskega ljudskega gledališča Celje, prejme nagrado Sklada Staneta Severja za vloge v gledaliških uprizoritvah, odigranih v preteklem letu: za vlogi Roberte I in Roberte II v enodejankah Eugena Ionesca Jacgues ali podrejenost in Prihodnost je v jajcih (režija Diego de Brea), za vlogo Catherine v prvi slovenski uprizoritvi drame Davida Auburna Dokaz (režija Janez Lapajne) in za več vlog (Človek, Druga hči, lo, Druga kača, Filomela, Mira, Lakota, Ženska, Filomela) v Ovidovih Metamorfozah (izbor in priredba besedila Tina Kosi, režija Vinko Moderndorfer). Mlada dramska igralka TJAŠA ŽELEZNIK se razvija v zrelo igralsko osebnost, v vrhunsko igralko in sijajno interpretko občutljivih ženskih dramskih likov ter tako zaznamuje gledališki repertoar, ki opredeljuje Slovensko ljudsko gledališče Celje. Njene odlike so zagotovo študioznost, bogata paleta čustev, govorna in telesna ustvarjalnost, pevski talent in izjemna kreativna energija, izpovedana v širokem razponu različnih igralskih stanj in gledaliških obrazov. Njeni ženski liki so krhki in brezkompromisni, prefinjeni in neposredni, karakterno izzivalni ali zresnjeni, minimalistični ali čustveni, odlikuje jo sposobnost igralskih transformacij; njeni ženski obrazi v posameznih uprizoritvah so ustvarjeni z igralsko čudežno močjo, natančno interpretacijo besedila in popolno igralsko koncentracijo, s čimer ustvarja umetniški presežek. Posebno z vlogo Catherine je neposredno in prepričljivo razprostrla pred nami v zahtevni igralski nalogi različna igralska stanja, od apatije, obupa in dvoma, do besa, uporništva in odločnosti, zaljubljenosti, razočaranja, a odločenosti, da se sooči s stvarnostjo in z lastnimi strahovi, dvomom vase, z vprašanjem podedovane duševne bolezni in s skrivanjem svoje bolečine. Spoštovani abonenti Slovenskega ljudskega gledališča Celje! Jeseni bomo odprli novo sezono v našem in vašem gledališču. Prisrčno vas vabimo k vpisu abonmajev, ki bo za stare abonente potekal od 5. do 14. septembra 2005, za nove abonente pa od 15. do 17. septembra 2005. V tem času bo gledališka blagajna odprta od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Za dodatne informacije lahko pokličete gospo Barbaro Klemenčič in gospo Urško Zimšek na telefonsko številko 03 4264 208 in gospo Jernejo Volfand na telefonsko številko 03 4264 214. Abonmajski program vključuje štiri predstave na velikem odru in eno na Odrupododrom. Začetek predstav na velikem odru je ob 19.30, razen v abonmaju Sobota popoldanski, kjer je začetek ob 17.00. Predstava na Odrupododrom se po vaši izbiri začne ob 17.00 ali ob 19.30. U parter desno .. > . s . > .,■■■■■■■■ > ■ 3 . S . 7 . . >•■■■■■■■■■■ ‘ > > < 3 • 7 • . .. “ ■■■■■■■■■■■ 7 7 3 • S • 7 • ! ><>>7 ■■■■■■■■■■ 7 7 1 7 1 . 7 ■ I 777 »■■■■■■■■■■■ 3 < S 7 ■ > 777 U >7 ■■■■■■■■■■■ > > 7 . S I 7 I . <•»■■■■■■■■■■■ 7 7 I . S 1 7 I < ■■■■■■■■ 7 3 3 .71 ■■■■■■ >73.11 ■■■■■ parter , , , , Haa parter lože ■ ‘ ‘ lože desno ■ ■ ■ ■ balkon aa > 3 . 3 < 7 •■■■■■■■■ > > < 3 < ' >■■■■■■■■ >73.317 ■■■■■■ >33.3. ' 1 3 . 3 a a a a a galerija desno <33.1 ■■■■B ■ 33.3.7 ■■■■■■■■ # ‘o ABONMA-5 PREDSTAV Parter 1 .-8. vrsta Balkon 1 .-2. vrsta Parter 9. vrsta in lože Balkon 3. vrsta in lože Galerija in stranski sedeži 15.000 SIT 15.000 SIT 14.000 SIT 14.000 SIT 12.000 SIT vstopnica 3.000 SIT 3.000 SIT 2.700 SIT 2.700 SIT 2.300 SIT Odprta vstopnica za deset predstav (ne velja za premiere in Dneve komedije) 23.000 SIT. Posamezne vstopnice za Oderpododrom 2.700 SIT. Pri abonmaju SOBOTA POPOLDANSKI imajo upokojenci 50% popust. Študentje in dijaki imajo 50% popust pri abonmaju PETEK VEČERNI. Pri neabonmajskih vstopnicah imajo 20% popust upokojenci, študentje, invalidi, člani Zveze slepih in slabovidnih in člani Sveta knjige. Lutkovni abonma 6 predstav 6.000 SIT posamezna predstava 1.200 SIT Mladinski abonma 4 predstave 4.400 SIT 3 predstave 3.300 SIT 2 predstavi 2.200 SIT posamezna predstava 1.400 SIT Šolski abonma 2 predstavi 2.000 SIT posamezna predstava 1.200 SIT Abonma Čebelica 2 predstavi 2.000 SIT posamezna predstava 1.200 SIT Veliki oder Za odrasle 720.000 SIT Za srednje šole 400.000 SIT Za osnovne šole 320.000 SIT Premierski Premiere na velikem odru so ob petkih, premiere na Odrupododrom nimajo stalnega dne. Torek večerni Predstave so ob torkih. Četrtek večerni Predstave so ob četrtkih. Petek večerni Predstave so ob petkih. Sobota popoldanski Predstave so ob sobotah. Sobota večerni Predstave so ob sobotah. Predstave nimajo stalnega dne. Šolski (osnovnošolski) Predstave nimajo stalnega dne. Lutkovni abonma V abonmaju je šest predstav slovenskih lutkovnih gledališč. Predstave bodo na sporedu ob sobotah ob 10.00. Vpis za lutkovni abonma bo potekal od 5. do 17. septembra 2005. Gledališče si pridržuje pravico do spremembe dneva abonmaja. Teden otroškega programa - TOP 2005 Bo v tej sezoni prav tako potekal v predbožičnem tednu. Dnevi komedije Komedije slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališč se bodo tudi v tej sezoni potegovale za naziv najboljše komedije na odru SLG Celje. Dnevi komedije bodo potekali od januarja do marca 2006. Tedenski program lahko preberete ob sobotah v časopisih Delo, Večer in Novi tednik. Dnevne objave v časopisih Delo, Deloskop, Večer, Novi tednik in na Radiu Celje, Valu 202, Radiu Fantasy in Radiu City ter na spletni strani www2.arnes.si/slg-ce/. Abonentom pošiljamo mesečni program na dom. O spremembah programa abonmajskih predstav Vas bomo obveščali v dnevnem časopisju in po radiu. Mestna občina Celje kot pokroviteljica in Slovensko ljudsko gledališče Celje kot organizator razpisujeta JAVNI ANONIMNI NATEČAJ ZA IZVIRNO KOMEDIJO (ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO) Nagrado v višini 1.100.000,00 SIT bo podelila žirija, ki jo imenuje SLG Celje. Pogoji natečaja: Komedija mora biti napisana v slovenskem jeziku in ne sme biti objavljena ali uprizorjena. Avtorji komedij naj upoštevajo možnost uprizoritve za največ t. i. srednje veliko igralsko zasedbo. Avtorji morajo poslati tri izvode komedije, svoje avtorstvo bodo dokazali s četrtim izvodom. Pravico do krstne uprizoritve nagrajene in drugih poslanih komedij ima SLG Celje. Nagrada ne izključuje avtorskega honorarja. Članstvo v žiriji izključuje možnost sodelovanja na natečaju. Moralno in pravno so za izvirnost komedije odgovorni avtorji. Avtorji morajo svoje komedije poslati do 30. septembra 2005 (poštni žig) na naslov Slovensko ljudsko gledališče Celje, Gledališki trg 5, 3000 Celje, s pripisom "Za natečaj”. Prejetih tekstov ne vračamo. Odločitev žirije bo objavljena v medijih. Nagrada bo podeljena na Dnevih komedije 2006. Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje Letnik 60, sezona 2005/2006, številka 0 Izdaja Slovensko ljudsko gledališče Celje. Vse pravice pridržane. Za izdajatelja Tina Kosi Urednica Tatjana Doma Lektorica Kim Komljanec Fotografije Damjan Švare stran 9. Sandra Požun, stran 11. Miloš Srdič, stran 17. Žiga Koritnik Oblikovalka Jasna Andrič Tisk Grafika Gracer Naklada 3.000 izvodov Celje, Slovenija, maj 2005 SLG Celje si pridržuje pravico do spremembe programa. Celje - skladišče D-Per 97/2005/2006 5000025248,0