poimtaa plačana v oefoutnJ Do mol i v Cgssfolieml, 9. septembra 1937 Cel«* .'SO » Siev. Sami smm krivi Nedavno so bile za učiieljstvo duhovne vaje. Gospodje so razposlali okrog 1000 vabil, odzvalo pa se js piši in beri: 14 učiteljev, od teh samo trije z bivše Kranjske. 2e 24 let ni kilo učiteljskih duhovnih vežo in vendar tako pičla udeležba. Vsakoletne duhovne vaje so zlasti v današnjih dneh predpogoj ne samo za lepo krščansko življenje, temveč tudi jamsfvo za uspešno in pošteno delo na vseh popriščih narodovega udejstvovania. Tu in tan; se zaletimo in z odločnimi resolucijami zahtevamo za krščanske otroke krščansko delujoče vzgojitelje. Koliko pa smo storili za dober učiteljski naraščaj? Kako smo skrbeli za učiteljske šole, da bi imele res najboljše profesorje — učiteljske vzgojitelje itd. »Cerkev in šola sestrici sta dve, druga brez druge biti ne sme,« je rekel pokojni škof Anton Martin Slomšek. Kako «o se držali tega načela? Prvo naše »velevažno« delo v povojni dobi je bili), da smo katehete vrgli iz katoliške učiteljske skupnosti in jim nato vzeli vse pravice v krajevnih učiteljskih konferencah. Se spričeval niso smeli več podpisovati! Verouk, naš najvažnejši predmet, še toliko ni bil vreden kot risanje ali telovadba. Učenec je lahko dobil v verouku slabo, pa je še večno napredoval in veljal za odličnega učenca. Iz šolskih knjig je moralo izginiti vse, kar je spominjalo na vero in Boga. Ljubke povestice in pesmi so se morale umakniti nacionalističnemu kričanju v vezani in nevezani obliki, v ogromni večini brez vsake literarne vrednosti. Ne samo Cerkev, tudi starše smo potisnili popolnoma v kot, čeprav so otroci božja in nji-nova iast. Mirno in s krvavečim srcem so morali roditelji doživljati, da se jc njihova mladina, ki bi jo radi versko in slovensko vzgojili, raznarodovala v šoli in izven nje v versko-mlačnem in celo v protiverskem in brezvercem duhu, ki je še danes v več ali manj skrili obliki last mnogih slovenskih učilnic in organizacij. Vso povojno dobo smo sicer imeli dobre katoliške mladinske liste. Ali pa smo katoliški starši in vzgojitelji storili vse, da bi te liste fwdi razširili v vsako katoliško hišo? Ali se nismo zbali privaridranega učitelja in na nje-Jovo komando dali denar za mladinski časopis v ovčjem oblačilu, pod katerim sc je prefri-2M0 skrivalo vse, samo ono ne, kar je Slovencu »vete, in nedotakljivo? Krajevne šolske odbore, te važne zastopata naroda v šolskem okolišu, smo tako rekoč '•Kvidirali. Skupno z zastopnikoma Cerkve in so krajevni šolski odbori svoj čas sodelovali pri nastavitvah učiteljstva in tudi sicer opravljali važno nalogo v korist in napredek "0'stva, Z likvidacijo krajevnih šolskih odborov je bila izvršena ena največjih načelnih pogrešk v povojni dobi. To se že danes čuti in se bo še bolj, zakaj z njo je bila poteptana v prah ljudska volja, ki govoričimo o njej, da je naš najvišji zakon. Kaj pa naše "rednje šole? Slava in čast dobrim profesorjem obeh spolov. Toda nekaj jih je bilo in to ne malo število, ki so v polpretekli dobi dokazali, da so zagrizeni stran-karji, ki so mladino tako v šoli pri pouku, kakor na raznih izletih in pri drugih prilikah, vzgajali popolnoma v protiverskem in nenrav-nem blatu. Dijak, ki ni profesorjevi politični učenosti sledil, ali dijakinja, ki je odklanjala profesorjeve nauke in bila celo kongjeganisti-nja, je postala v razredu tako rekoč nemogoča, ni zdelala ,aii pa je bila tako šikanirana, da je izgubila živce. Ustava nam sicer jamči brezplačen pouk, vendar pa razne takse in šolnine neizprosno praznijo žep slovenskih staršev, K temu pridejo še drage knjige, ki se menjajo tako rekoč vsake kvatre, tako da kmet, delavec, sploh srednji človek svojih, tudi nadarjenih sinov in hčera, v splošnem sploh ne more poslati v. srednje šole. Ker so mnogi razredi prenapolnjeni iu nekateri profesorji slabi vzgojitelji, se jc po vojni zelo razpasel pouk z inštruktorji aii domačimi učitelji, kar je tudi zelo drago, vendar v današnjih dneh žalibog za večino učencev potrebno zlo. Tako bi lahko našteli mnogo, mnogo okoliščin, ki ovirajo dobro vzgojo mladine. Naj omenimo neredke starše, ki v svoji kratkovidnosti dovolijo otrokom vse, kar ti hočejo. Pustijo jih k opolzkim predstavam v gledališče in kino, na javne nočne plese in se ne brigajo s kom tam občujejo, pa tudi sami starši dajejo mladini s svojim slabim zakonskim in drugim življenjem v mnogih primerih zelo slab zgled. Res, da je centralistična Virjovdaaska ustava zakrivila toliko zla v naiem javnem in zasebnem življenju, da bodo Kramerjevi in Pucijevi svobodnjakarji, ki so za to ustavo glasovali, zelo težko odgovarjali pred Bogom. Vendar -smo neprilik, v katerih se nahajamo, v ranogočem krivi tudi mi sami, in je biio zato prav, da smo tudi o tem rekli dve, tri. Poslanski kandidati Čim se približujejo kake volitve, vselej priplava na površje vse polno oseb, ki se hočejo bolj ali manj vsiljivo vriniti za kandidata v svojem okraju. Imamo tri vrste takih kandidatov: a) taki, ki imajo res veselje- in morda tudi sposobnosti za poslanca; b) taki, ki hočejo postati poslanci iz častihlepja; c) taki, ki hočejo imeti mandat zaradi na videz precej čedne plače. Poslednjih je največ. Naši socijalisti so imeli prva povojna leta za poslanca moža, ki je odkrito pisal stranki, da se denarno še ni čisto opomogel, zaradi česar zahteva, da ga stranka kandidira še za eno parlamentarno dobo. Sličnih in še hujših primerov bi lahko našteli na ducate. Zadolžen šolanec hoče postati poslanec, da se postavi na trdne noge, podeželski veljak, ki bi rad prenovil gospodarska poslopja in dokupil par njiv, gozdov in travnikov, upa priti do svojega cilja najlaže s poslansko plačo, uradnik, ki ni zadovoljen s svojimi dohodki, bi se rad vrinil med »politike«, da bi se dokopal do primernega udobja; mož, ki ima častihlepno ženo, skuša doseči hišni mir s tem, da bo žena lahko paradirala kot »gospa po-slančeva« itd. To je — lahko bi rekli — po vojni postala prava pravcata naša slovenska narodna nesreča, kajti že dva rodova nismo imeli v parlamentu toliko nesposobnih poslancev, kakor po vojni, zaradi česar sa tudi ne smemo čuditi neuspehom in udarcem, ki smo jih doživljali leto za letom. Marsikaj se na svetu lahko razume, a nemogoče je razumeti tiste naše uboge zapeljane delavce in kmete, ki so šli izvolit neke čisto nesposobne ljudi za svoje nasprotnike v tako važno ustanovo, kakor je narodna, skupščina. Narodna skupščina je — lahko bi rekli — tisto mesto, kjer se reže vsakdanji kruh Ijud« tsvu, kajti od dobre in slabe politike je odvisno . prav vse, zato je več kot samo ob sebi umevno, zlasti pri tako majhnem narodu, kakor smo mi Slovenci, da pošljemo v tako važno ustanovo svoje najboljše, kar premoremo, ne pa med dobrimi tudi skupino demagogov, gospodarskih skrahirtuieev, častihlepnežev, denarja ali lahkega življenja željnih pustolovcev itd< Zlasti zadnji dve narodni skupščini sta nam naravnost šolski primer, kakšnih poslancev bi ne smeli imeti in kakšno škodo lahko utrpi narod, ki pošlje v najvažnejšo ustanovo države ljudi, ki tja ne spadajo. Če pogledamo v predvojne čase, kakšni možje so nas zastopali v dunajskem parlamentu: dr. Šušteršič, dr .Korošec, dr. Krek, prof, Šukije, Žitnik, prof, Verstovšek, Povše itd. itd.f vsak za sebe osebnost, ki je nekaj pomenila povsod in katerih beseda je povsod nekaj zalegla, zaradi čes»r smo zadnjih deset let pred vojno tudi tako skokoma napredovali na v.ah poljih. A kaj vidimo danes v Belgradu: vižmar« t t »DOMOLJUB., dne 9. septembra 1937. Živih nos minister dr. Krek! Due 1. septembra je poteklo dve leti, kar je t vlado dr. Stojadinoviea stopi dr. Miha Krek. Dolgo ministrovanje je v Jugoslaviji ponavadi redek pojav, sato moramo Slovan« posfosvili 2letnico svojega dragega Kistopai-ka v sedanji jugoslovanski vladi že iz tega razloga. So pa. še arugi razlogi in nagibi, ki nas opravH-ojejo. da ta ministrski jubilej dr. Mihe Kreka še posebej poudarjamo. Njegovo dvetetoo ministrovanje »lokaluje da ima. slovenski narod v njem pri vladi zagovornika za vse srajc zahteve in potrebe. 0 tem pričajo tisoči in desettisoči prošenj, posredovanj in podpor, ki so šli skozi roke ministra dr. Kreka. S svojim zavzemanjem za naše pravice in ia potrebe slovenskega človeka je dr. Krek jMbazai in dokazili, da je ostal zvest svojemu gomlneuui poreklu iu svojemu ljudstvu. To nam tudi jamči, da bo njegovo delo za koristi našega naroda tudi v bodoče prav tako požrtvovalno, kakor je bilo, in nespremenjeno, kakor to zahteva služba slovenskega ministra. Kako- znano, je največji hujskač zoper konkordat pravoslavni pop Jani?. ? Samouprava prinaša pismo stat^ega pravoslavnega duhovnika, ki se bavi z gonjo nekaterih riadik in njihovih pristašev zoper konkordat. Stari dalsovr-ik pravi, da štna pravoslavna cerkev veliko bolj važnih vprašanj, nego je konkordat, ki se je prav aKt ne tiče, saj ima on« »lak že ravaopraven položaj v državi, katerega ji konkordat ne odvsema. S konkordatom naj se bavijo katoliki, pravoelavei pa naj a« bsvijo z vprašanji svoje cerkve. V srbski pravoslavni cerkvi je veliko stvari, ki so potrebne temeljite preureditve, o katerih se veliko govori in pise, loti se jih pa nitice. Ure sa notranjo disciplino v srbski pravoslavni cerkvi, za poštenost in za korupcijo, za nepristranost eerkve-rih sodišč, sa red in mir v samostanih, ca življenje po zapovedih pravoslavne cerkve in ta dostojnost »ii n ©dostojnost onih, ki »e imenujejo na cerkvena mesta. Moj škof n, pr., pravi stari duhovnik, se vozi po farah v avtomobilu, M taia radio, kateri mu »vira na teh resnih aerkvenils obhodih dunajske valcerje in afri-fflte Slagerje — če ostanemo saroo pri takih jssdolžaifc stvareh .. škofa Koaaan«, tjnbljaaskega Torka, bivšega k«swair.5Ktič^ega kandidata Mrsvljeia, veliko-lafikag* asesarja Piclja. trboveljskega ačšteKa Plagkovšia in slične vaSičicc. Pacfjevjke šn socialista« demagogija j« a*S« Ijadstvo aaraTatsfi z as trapi!*. K©bale$ev Ml j« videl, da j« postal poz!w»e« SHbalatjcv Matevž, ia. je potegnil vsak metec skoraj ds-sat »jurjssv«: as to. Ja ce je- odpeljal tsuih tm-stenj xa kak dan v Belgrad irt da toda; pridna dakspeje nove parcele, poenavlja svojo do-staBijo ia »ipravt;?, svoje otroke hitre Ja dobrega kruhu Pa si misli Kc&ale£ev Jak«; Ce je Štfeslsu-je? Matevž lahko z« poslanca, saka; bi pa ae fe!Sl jaz? In taki Knh*ež*vi Jaki rasteta zadaja I«ta kakor gobe po dežja, ▼ vsaki dnfi imri m pojavi ta dnevni program nekoliko spremeni. Mladi vladar vsako jutro jezdi na kmtek izlet. Kralj bere dela najboljših jugoslovanskih pisateljev, zelo p« ima rad siarodne pesmi in pripovedke. Kadar dovoljuje vreme, se kralj tiči ca prostem, Kraljeve zabave so naslednje: igranje z njegovimi brati — kraljeviči, koncerti in gledališke predstave na dvoru, v katerih včasih sam sodeltije, igrajoč v otroških prizorih Telesno vzgojo kraija znatno olajšuje njegova naklonjenost ra&nim koristnim športom. Zelo rad jezdari, plava, vesla, lovi ribe itd. Poletje preživi n* Bledi: ali v kraljevskem (7radii v Miločeru v južnem delu našega Primorja. Še tmdsio $ik žalijo Za sredo K t m. je bila nameravana v Skotit«h velika slovenska kulturna prireditev, pri kateri bi sodelovalo šest pevskih zborov in sedem tambureških društev iz sosednjih župnij. Prireditev je bila zamišljena kot do stojna snsj3š(e«tfldi» slovenske koroške pesnit, »Koroški Slovenec« pa sedaj poroča na čel« lista: »Pevska in tamburaška prireditev v Sko-fičah, določena sa popoldne na dan Male Go-spojnice, se zaradi nepredvidenih teikoč «e bo vršila. Novi termin prireditve z istim sporedom javimo v dogiedneni času. Pevce, tani-biiraše kakor tudi vse prijatelja našega kulturnega življenj« prosimo Se nadalje discipline io. naklonjenosti. Osrednji, odbor Slov. prosvetne sveže.« Čeprav iz gornjega obvestila ne sled; dvorano, da bi bila prireditev- a strani oblastev prepovedana, si jo vendar »nepredvidene tez-koče< mogoče tolmačiti edinole z oblastno prepovedjo nastopa. Vsa kaže, da postaj« nemška hrezobsirnost na Koroškem z. vsak"1 dnem večja. Medtem, ko se Slovencem prepoveduje nedolžna pevska iu kulturna P»rer lev, je koroškemu hitlerjevalvu dovoljeno, uprizarja prava politična sborovanja. V uo^^ vasi pri otvoritvi nemškega dor,w je sborov Zakai i® Jame nekaterim mil m drag KAJ JE NOVEGA zahvale Dne 17. avgusta mi ia pogorela hiša ter mi je uprava »Domoljuba« kot rednemu naročniku takoj izplačala podporo 1000 din, za kar se ji najiskrenejše zahvaljujem. Brode pri Skof ji Loki, 2. septembra 1937, Janes Vodnik, 1. r. * Podpisana potrjujem, da som potom žup-n epa urada v Sostrem prejel od uprave »Domoljuba« 1000 din (en tisoč) kot podporo, ker mi je dne 9. avgusta 1987 pogorela stanovanjska hiša. Obenem se upravi »Domoljuba« lepo zahvaljujem. Sostro pri Ljubljani, 26. avg. 1937. Jernej Bilenc, 1. r. * Upravi »Domoljuba« s« najlopleje zahvaljujem za požarno podporo 1900 din, katero sem prejel kot celoletni naročnik že po preteku enega tedna (kar zaleže dvojno), ker mi je pogorela stanovanjska hiša. »Domoljubu« ostanem zvest naročnik ter ga vsakomur priporočam. Sp. Jablano 42., p. Cirkovoe, 28. 8. 1937. France BrandMUer, !. r. OSEB ne vesti d Novo sveto malto je daroval na praznik dne 8. septembra v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Stanko Natlačen, sin našega ž bana. Čestitamo na vse strani z željo, da bi Bog delo g. novomainika v vinogradu Gospodovem bogato blagoslovili d Notranji minister dr. Anton Korošec je obiskal te dni poveljnika žandarmerije generala Maumoviča, ki se je pred kratkim ponesrečil z avtomobilom. V svojem in v imenu vlade je izrazil željo, da bi čimprej ozdravil gospod general in člani njegove družine. domače novice. d Rojstni dan kralja Petra II. so zelo lepo praznovali po vsej Jugoslaviji, V Belgradu je knez-namestnik Pavle izvršil slovesen pregled vojske. Službi božji za kralja, ki jo je v katolišk. cerkvi daroval nadškof Ujčič, sta prisostvovala ministra dr. Krek in Kožtil, spominske svečanosti v pravoslavni cerkvi se je udeležil vojni minister general Marič. Vsa kraljevska rodbina s kraljem Petrom na čelu pa je prišla k zahvalni službi božji v katoliško nad 3000 ljudi te vrste in včeraj (5. sept.) so Prignali v Št. Jakob v Rožu množice iz vse Koroške, da prisostvujejo odkritju spomenika v »obrambnih bojih« padlim. Tak jo položaj "a Koroškem: Slovencem ae prepovedujejo skromne kulturne prireditve, koroški hitler-levci pa istočasno nemoteno uprizarjajo prava politična zborovanja. Zanimiva bi bila pri tem ugotovitev, kdo na Koroškem prav za prav v|ada: ali je to oficiema deželna vlada ali ne-oficiolnl celovški Heimatbund. — Koroško nemštvo Slovence zatira, mi pa naše Nemce Rladimo naprej. Zuto kličemo vsem: Ne izzive nas! cerkev na Bledu, kamor so ob tej priliki dospele tudi druge odlične osebnosti Na predvečer je bil Bled r. jezerom čarobno razsvetljen m so tisoči ljudstva navdušeno pozdravljali kralja Petra in vso ljubljeno vladarsko rodbino. Naj še omenimo, da je v blejski cerkvi pri zahvalni službi božji stala za kraljem častna četa naših fantov v uniformi društva »Planine«. d Kad 4000 ljudi se je zbralo S. septembra na Tolstem vrhu poleg Trške gore pri Novem mestu. Tabor, n» katerem sta po službi božji govorila dr. Franc KulovesTin gospod Veble, je potekal v velikem navduSenju za našo sveto 3tvar. Dr. Kuiovec je uvodoma omenjal dogodke iz polpretekle dobe in ugotovil, da slovensko ljudstvo ceni duhovne dobrina, ker je zanje šlo skozi morje trpljenja. T", dobrine so: osebna svoboda, demokracija, slovenstvo, svoboda vesti, prava državotvornost. Med silnim odobravanjem ljudstva je zaklical, da slovensko ljudstvo ne bo nikoli več trpelo nasilstva, pa naj pride kdorkoli. To je bilo naslovljeno tudi na one, ki menijo, da bodo iz zasede s koli in noži strahovali ljudstvo. Načelno je obravnaval dalje dogodke, ki so se pojavili v državnem življenju v zvezi s konkordatom. Slovesno je izjavil, da se hočemo trdno držati svojega programa, ki je pravi slovenski in vsedržavni program- d 15,0808 Prelsiaurcev je manifestiralo za katoliiko vero in slovenski narod v nedeljo S. septembra na velikem ljudskem taboru v Murski Soboti. d Okrog 3000 kmetskih mož in fantov je poslušalo ono nedeljo slovenskega kmei-sk ;ga voditelja Brodarja na taboru v Jare-nini, d Velik shod JRZ je bil v nedeljo, 29. avgusta v Sv. Križu pri Kostanjevici. Kostanje-viški župan inž. Likar je obrazložil delo sedanje in prejšnje vlade, izdajstvo slovenskih iz-koreninjencev in veliko naklonjenost banske uprave v zadevah poplave, ki |e Sv. Križ tako silno prizadela. Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo njegovim izvajanjem, saj zlasti zdaj v nesreči živo čuti, kdo se zavzema zati). d Hvalevredno dejanje ljudskega bana. Za rojstni dan našega kralja Petra II. je ban doktor Natlačen razdelil med nižje uslužbence kraljevske banske uprave, ki imajo šoloobisku-joče otroke, podpore v skupnem znesku 24.000 diu. Višina posameznih podpor se bo ravnala po številu šoloobveznih otrok v družinah po* aameznih uslužbencev. d Za nezaposlene delavce. Na predlog osrednjega odbora za posredovanje dela . j« socialni minister izdal odlok, da morajo od dna 1. septembra 1937 dalje doklade znašati petin-ko od iznosa doklad, ki jih predpisuje zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1932 za zavarovanje za primer bolezni. Za to doklado veljajo predpisi poglavja osmega zakona o zavarovanju delavcev o dolžnosti plačevanja do«. klad za zavarovanje s tem, da grs polovica zneska v breme delodajalca, polovica pa v breme delavca. To doklado bo pobiral Urad x& zavarovanje delavcev skupaj z zneski za nezgodno zavarovanje. Strokovnjaki g@¥®r«§: Zelo rahitični breji svinii, ki se sploh ni mogla držati na nogah, smo 58 dni dajali ?®«il»fc«a in ©sara-a in je popolnoma ozdravela. Banovinsko posestvo Modriča št. 2003 z dn<5 36. nov. 19815, Pri vseh vrst živini, posebno mladi, breji, slabi rahitični in zaostali, boste doseali velike uspehe z vporabo 4>,-sitk-a in Navodila daje zastonj: usSfUSTd. d., Zagreb 6, poštni predal 59 d Zbiranje prostovoljnih prispevkov. Ponavljajo se primeri, da oškodovani po raznih elementarnih nezgodah: toči, poplavah i. t. d. prosjačijo na lastno pest okoli in nadlegujejo ljudi. Pri tem se dogaja kaj pogosto, da se tega poslužujejo nevredni ljudje. — Banska uprava je zato izdala opozorilo vsem občinam, da je vsakršno javno nabiranje kakršnihkoli prostov. prispevkov brez odobritve upravnega oblastva prepovedano. V svrho pomoči in omiljenja bede vseh oškodovancev po toči ia poplavah je oblast sama organizirala javno nabiralno akcijo. Vsak, kdor more kaj dati, naj izroči svoj dar občinski upravi, ki bo že poskrbela, da bo pomoč prav obrnjena o/.ir. da bo prišla v tisti namen, za kateri ga j« namenil darovalec. d turško romanje v Rajhsnbnig ln klet v Zagreb je preloženo na 18. in 19. septembra (zaradi mnogih prošenj — zaradi tretjeredni-žkega kongresa). Nove prijave sprejema do 13. septembra »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17, d Zopet trije krasni tabori. V nedeljo, dne 5. septembra je dalo slovensko ljudstvo zopet duška svojim srčnim čutilom na treh krasno uspelih taborih. Nad 1500 ljudi je zborovalo v Hočah ob 40 letnici tamošnjega prosvet- Nova žrtev m Dolgi vrsti grobov, ki so sprejeli v svoje hladno naročje žrtve prevelike ljubezni do naših planin, se je pridružil nov grob: vanj bo leglo mlado življenje dijaka II. letnika tehniške fakultete Antona Švajgerja. Nesrečna Svajgerjeva družina je tako izgubila mladeniča, ki ji je bil v veliko oporo in v katerega je stavljala najlepše upe za bodočnost. Anton Švajgor je ono nedeljo napravil zle! na Prisojnik. Prišel je na vrh brez vsake nezgode in ga je doletela nesreča šele na po-vratku. S Priaojnika je odhajal v spremstvu delavca Alojzija Bratine. Nekje na snežjšču se je Bratini, ki je nič hudega sluteč hodil preti Svfijgerjem, zdelo čudno, da je za njim vse tiho. Ozrl se je in na svoje veliko preseneče- nje opazil, da je Svajger izginil brez. siedu. Nekaj časa ga je klical, ker pa je bilo to brezr uspešno, se je vrnil po poti in ga iskal vso povsod. Po dolgem trudu ga je nazadnje ree našel: nesrečni mladenič je ležal na neki skali pod snežiščem ves razbit in krvav. Bratina je odhitel po pomoč. V koči lia Gozdu je bil prav ta čas šolski upravitelj g. Pečar iz Kranjske gore, ki je % BratinO takoj odhitel t»a ki aj nesreče. Ponesrečenem« mladeniču pa ni mogel več pomagati. Rane, ki jih jo pri padcu dobi! po vsem telesu in tudi po glavi, so bile smrtne. Reševalci so mlado žrtev planin prenesli v kočo na Gozdu, odondod pa so ponesrečenca prepeljali v Kranjsko goro, kjer so ga pokopali- 4 aega društva. Ta tabor je bil tak« po (javorih kakor po navdušenju mogočen izraz katoliške misli in bo ostal vsem v najlepšem spominu. — Izvrstno so se odrezali to nedeljo tudi kmetje litijskega okraja, ki so se zbrali na veličastnem taboru v Zagorju. Tajnik glavnega odbora dr. Vorššč iz Ljubljane je seznanil zborovalce * glavnimi smernicami kmetske sveže. Oglasili so se k besedi tudi drugi govorniki in govornice iz kmeUkih vrst. Nad 4000 kmetskega ljudstva se jc navduševalo za pravice kmečkega stanu. — V Mostah pa so 5, septembra proslavili 30 letnico prosvetnega dela. V soboto so izvrstno uprizorili narodno igro »Miklovo Zalo«, ki je bila izborno obiskana, saj so razprodali vseh 1600 vstopnic. V nedeljo se je podal velik sprevod — okoli 2000 oseb — na travnik, kjer je bila služba božja s cerkvenim govorom trnovskega župnika g. Cegnarja. Po sv. maši j« hi! tabor z glavnima govornikoma dr Basajem in urednikom Kremž&rjim, ki je med dragim wjavi!:»Brez Slovencev Jugoslavije ni«. Telovadce in telovadkinje je občudovalo nad 2800 gledalcev. Na prosvetnem tabora v Mostah je bil tudi ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič in drugi odiiinjaki. d Priporočamo vpis Vaše hčerke ali sina v eooleteo trgovsko šolo, znaai »Cbristofov ažai zavod« v Ljubljani, Domobranska c. 15. Ta zavod je potrjen od ministrstva in nudi v enoletnem trgovskem tečaju izobrazbo za vsakovrstno pisarniško službo v gospodarskih podjetjih, pri odvetnikih, notarji!'!, trgovcih itd. Učenci z malo maturo imajo še posebne ugodnosti v trgovski obrti. Pišite po brezplačna pojasnila in nova izvestja na ravnateljstvo zavoda. d P® soRČai Dalmaciji v Štej, Sp&t, Trogir, SSbealk in drage znamenite kraje z romarskim avtoizletooi od 20. do 25. septembra; z ladjo »a prekrasni otok Hvar! Vesel® trgatev grozdja itd. Ne zamudite ugodne prilike! Prijavite ** brezplačna pojasnila pri »Druiini faož-j«ga sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. d Zastopniki evropskih poročevalskih uradov so se mudili te dui v Jugoslaviji in napravili klet tudi v Bohinj in na R!ed. V dvorani Park-hotela na Bleda je ravnateljstvo lega podjetja priredilo novinarjem novo presenečenj*. Bogato In okusno podano kosilo je naletelo na splošno priznanje, tujih gostov. Med kosilom se je dvignil tsan dr. Marko Natlačen in pozdravil gosto z lupim govorom v »Went>kea» jezik«, v katerem ja sn»d drugim dejal, da smo Slovenci majhen narod, morda »dazt najmanjiih na zemeljski obli, toda zavze-imuno častno meato v kroga vseh kuKurnih -narodov zemlje. Videli ste, da. hoče ta narod ® Suknjo boste dMM* hlače pa m hgimk V ruskem boljševiškem raju bodo ljudje kmalu hodili v taktni obleki- kot sta jo imela Adam in Eva po grehu; pokrivati bodo morali telesno nagoto z drevesnim listjem, če jim bo na razpolago. Obiskovalci boljševiške Rusije poročajo, da imajo ljudje prav slabo obleko; prav mnogi hodijo v cunjah. V Rusiji ni dovolj sukna ne platna ne druge tvarine za obleke. Tudi krojačev, ki bi bili izučent in pošteni v deiu, je prav malo. O teh razmerah piše boljševiški list »Čeijabieski rabočtj«; »Krojaške delavnice so v predmestjih in nameščene v kletnih prostorih. Treba je poguma, da se naroči delo v takšnih delavnicah. Obleka se izdeluje nemarno in slabo, če gre po sreči, dobiti naročeno obleko čez dva meseca. Ko jo oblečeš se ti poda kot vreča jjj pa je tako ozka, da je ne moreš nositi. Neki delavec je mislil, da bo dobil boljšo obleko, če pfačs dvojno ceno; ko pa j« dobil izdelano obleko, je bila za nič; edsss rokav ie bil zložen u treh tkanin, V delavnicah tudi priv mnogo izgine. Cestokrat dobi naročnik obleke odgovor: Suknjo boste dobili, hlače pa so izginile, Lapa slika iz boljševiškega »raja , I Da-i jemo jo našim najbolj moderno oblečeriir ] boljževiškim proletarcem v premislek. živeti, da hoče živeti svoje lastno kulturno življenje. Ko ste si ogledali novinarsko razstavo v Ljubljani, kc sle si ogledali naš velesejem, ste videli, koliko naš narod kulturno proizvaja. Zlasti ste imeli priliko opaziti, kako odličen smisel ima naš narod za organizacijsko delo. Ko ste se vozili skozi naši vasi. ste videli, kako so lične, kako so naše hiše okusno zgrajene, kako so čiste, kako vlada povsod smisel za red, smisel za snago.« — Gospodu banu se je zahvalil predsednik mednarodne zveze poročevalskih uradov Meynct. Dejal je med drugim, da ga je prav posebno navdušila a»š& novinarska razstava, ki nam je odkrila, na kako visoki stopnji je slovensko časnikarstvo, ki ie dni siavi 140 letnico svojega dsio-vsnja. Tudi iu smo mogli opaziti, kako pridno je to ljudstvo i« kako globoke so njegove or-ganizatorne sile.'— Tako delajo voditelji slovenskega naroda za ugled Slovenije in države v svetu. d Pri zlati žili, bolečinah v križa, zastoje krvofoka jeter in nezadostnem izločevanje iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Fraaz-Joselovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Fraaz-Joselovo« grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni uporabi, OgL r»«. S. i>r. »474/8J. d Otvoritev dot« MajsnišSs« postaja. V nedeljo 5. septembra 1937 je postalo Tržišč«, aa progi Trebnje na Dol.-Št. Jani! na Dol. med postajališčem Pijavie* in št. Janžora na Dol., novo postajališča. Na tej postaji ae bodo ustavljali vsi mešani vlaki, počenši od 5. septembra z vlakom, ki odhaja iz Št. Janša na Dol. ob 12. Vlaki bodo odhajali iz postajališč* Tržišč« proti Št. Janžu na Dol. ob 8.09 (ob nedeljah in Indijsko misijonsko razstavo oo. jezuitov na velesejmu v Ljubljani je prav krasno in nazorno E® , »J°Ph ,bogatih skušnjah uredi! p. Anton d n ' Ui !'e bil ve8 ist m>m misijonar v Kenffž.Uji, v Indiji. Pod ajagovlm »prstnim vodstvom je mnogo rok vež fesa delaio pri toj razstavi, kakršne doztlaj Se nismo videli v Ljubljani. Ha tej razstavi vidiš razna like ljudi, hiš, zemlje, krajev, Bralstva, rek. Vidiš, kako knpčulsjo in trguiejo na bo&M.lskem trgu; polet; revnih hišic domačinov sijajno asmindarjevo (votepoMatnikovo) ps-J«oo. Opsišiješ mule, hišico revne družine, vse v naravni velikosti, kakor so v resnici. Zanimajo to raznobarvne kričeče »like indijskih bogov in b«. ginj, ki jih Stojijo nad 800 milijonov. Ustavili r« pred jdžsagloc, nepredirnih gozdov s kačami. Šakali. ptiči, v njej jc prekrasen, 3.20 bi dolg bengalski tiger, ki je ravuo pripravljen skočiti na divjega bivola in ga končati. Kar naenkrat zasIiSH 4* % razstava aebo zvoniti t tremi novimi svouovi, ki so namenjeni sa Ljubljančana p. Stanka Poderžaja P. J., ki zdaj misijonar! v Ragaporju pri Kalkufi v ladij i. Tms cerkev, a dozdaj Se nobenih zvonov. I)sr»wi dobrotnikov so omogočili, da »nw» jih nabavili. Po razstavi jih pošljemo tja, V misijonskem bsaarju Ki lahko kupiš kak spomin na h« mlsijo«-sko razstavo; če si in utrujen, pa dobiš tudi pristen indijski SnJ. v inlaij<«n»kl raasiavi je tudi navaož novi misijonar goapi Jauez, Ehrlich D. J., ki bo letos 7. oktobsa odše! v Indijo. Obiskovalcev v tej razstavi jo vedno dosti; sloftio vsi hvalijo krasno, enotno urejeno razstavo. E*t<» -i«j nihiHe ne zamudi te lape prilike in »i io »slad«. Vtisi nanjo bodo ostali neizbrisni se vsa fivljssj®.. NavdutiU n« \tomo za nage siovoashe bengalska misijonarje, Se bolj kot do zdaj jih pod|>iyili 0 svojimi darovi, posebno pa tudi s svojimi iHvami Ia molitvami. praznikih do 3. X,), 10.24 fofc delavnikih da 3. X., dnevno od 4. X. dalje), 16.30, 22,14; proti Trebniem na Dol. ob 6.15, J 2.05, 17.41 (ob delavnikih do 3. X., dnevno od 4. X. dalje), 19.08 (samo ob nedeljah in praznikih do 3. X.j Potniki in prtljaga se bodo odpravljali proti doplačilu v vlaku. Potniško prtljago, namenjeno za postajališče Tržišče, mora potnik takoj ob izstopu sam prevzeti pri službenem voiu od vlakovodje ti Finančni minister na potovanju. V spremstvu bana. zetske- banovine js obiska! te dni finančni minister dr. Letica več samostanov v črnogorskem Cctinjru. Tudi s črnogorskim nad-škofom-metropolitom Dožičem se je dalj cas?. razgovarjal. Finančnega ministra Letico so po-sebno zanimala dela in predlogi, ki so v zvezi z izsušiivijo Skadrskega jezera. d Na SjubSjaaskeBs magistrata so uradne ure zopet od 8 do 12 in od 15 do 18, d 14.009 učsncev in učenk *e je vpisalo v zagrebške meščanske in ljudske šol*. d Subotiiki mesarji ae paatajo, V hudi borbi z mestno občine s'jboiišk;> zaradi trošarin so tamošnji mesarji. Mesarji »o zahtevali, da občina zniža trošarino na meso «d enega dinarja pri kilogramu na polovico. Ker župan tega ni storil, so mesarji zagrozili, da bodo vsi zaprli svoje delavnice. Zdaj so le odpovedali vsemu svojemu osebju, prvega decembra bodo pa nehali tudi sami klati živino. C« bo obveljalo tako, kakor mesarji napovedujejo, potem bodo morali prebivalci Subotice hočeš nočeš postati rastlinojede!. d Zanimiv stroj, ki orj«, seje, mlati ia opravlja vsa poljska dela, je menda izumil revni kovaški pomočnik iz Briješča pri Osjcku. Izumitelj se piše Jurij Petrovič. Stroj je baje narejen tako prikladno, da ga lahko vieče par tudi bolj slabih konj. Izumitelj je revež i« ne more dati svojega izuma patentirati. Zato bi g» rad prodal. d i So nagrad najrazličnejše vrst« je razpisala »prav« ssagrebškeg« velessejm« z« svoje obiskovale«. Prva nagrada je lep osebni avtomobil, druga oprava *». »paimeo, opravi m jedilnico, mnogo preprog in dragega. Kajpak )« zate mod obiskovalci veliko zanimanje ne samo za velesojemake razstave, temveč ž« bolj zs izid žrebanja. d foaor, da u« bes kasni! Ministrstvo z* poŠto, telegraf {a telefon j® na podlagi zakon* o DroMvu Rdečega, križa odredilo, da se mora v žaas od 19. ds 25. 1937 plačati *» vsa navadna iit priporočene pisati dopssni'-8« razglednico, navadne in vrednoeta« pak«?e m za tslsgram« v tuzemskaia prosnetu obv«w pristojbina za Rdeči križ v znesku 50 P«'- 4 ELIDA MI LA f-, i- v '" '. s* <:"•■' ' " ~ Ime jamči za noj* bolj^Ofifeakbvosl! - Sil DA CVETIC MILO $ r>osebno blago ir učinkovit« žfdovlfego vonio ostute poštne pošiljke, kakor tudi zc one pošiljke, ki »o po zakonu poštnine preste, se ta pristojbina ne plača. Za pošiljke v inozemstvo plačilo pri«to)bin<8 ni ofovezoo. Pristojbina ia Rdeči kri! se plača » posebnimi znamkami Rdečega križa. d Velik »ns. Nad 60 kg težkega soma j« v Muri pri čakovcu ujel neki ribič. Najprej so graničarji zagledali, kako je aa vrhu vode plavala neka velika riba ter obvestili zakupnika iova. Ribič je ribo saje! v mrežo, nakar jo je stehtal. Bil j« eom izredne teže. Videti je bilo', da je bi! som omamljen, najbrž od konoplje, ki jo v bližnjih vaseh perejo kar v Muri. d Lov sa ka&t, glavni saslažek ifercegov-cev. Prav v avgustu vlada v Hercegovini največja vročina, taka, da poka kamenje. V te.ta s vehi kar mrgoli strupenih kač. Pred Šestimi leti ie mostarskl Higienski zavod začel vabiti kmete, naj love kače in jih zavodu ssa denar oddajajo. Kmetje »o bili spočetka kajpak neverjetni TomaŽi, ko »o pa re« dobivali, denar na roko, so pa postali neodjenljivi lovci. Nalov-Ijene kačt devajo v buče, da jih žive izreke Eavodu, od tam pa gredo spet v Zagreb v glavno skladišče pri tvrdki »Jugela«. Kolikor strupenih kač se nalovi, toliko jih potem pokupi nemška tvrdka Bayer, znana tvornica zdravil. Zaslužek kmetov je sicer skromen, nekaj pa vendarle nese. d Pri iri&i siolici, napetosti, glavobolu zaradi raprtja, očisti ena do dve čaši naravne ►Frani-josefove« grenke vode prebavne organe. »{-'raaz-jossSovo« vodo lahko jemljejo tudi bd-niki, ki leže ia jo imajo za dobre. 8»j. po min. hm. rol- 'a "»f. idr. S br. 15(85, 25. V. H, d Kolobjanl bodo pa le imeli zelje. Od vseh strani naše Slovenije j« aliiati, da »o gosenice glogavejf* belin«, ietoe da mala popolnoma uničile v»e kapusove nasade. V laskam okraju vidiš povsod, kamor stopiš n« polja, prazna, v zrak itrlač* rebra nsšega zelja: kapusova gosenica je nastopila povsod v neverjetnih množinah. Ko »o gosenice eop njivo uniči!«, »a se valile v skupnem valu čeg njive, travnike in ceste do bližnjega zeljnega nasada, kjer »o nadaljeval« svoje uničevalno delo. Povsod »o zlasti gospodinje storile, kar so vedele ia znale, da bi rešile zelje^ a vse škropljenje * pepelom, modro gaSico in tudi petrolejem j« bilo zaraar V neiti župuiji celjske okolice pa so vendar ljudje rešili večino zeljnih nasadov; gospod župnik v Kalobju j« cb nastopu glogovega belina v cerkvi ljudstvo opozoril na novarnost tega metulja; pozval je starše, naj pošljejo otroke-šolarje, ki imajo sedaj počitnice, na zeljne njive in naj s primernimi vejami uričujejo letečega metulja; gospodinje pa naj na zeljnatih vehah pobirajo že pritrjena jajčka glogovega belina, ki so imela obliko rumenih kepic. Ljudje so gospoda ubogali, pravočasno zatirali metulje in njih jajčka ter tako skoro splošno rešili vse kapuuove nasade v župniji. Lahko se računa, tako je rekel nek uvidevni gospodar, da so Kalobjani * tem pj avočasnim, pametnim ravnanjem rešili najmanj 50.000 din gospodarskega premoženja. Res škoda, da niso kmetje biii pravočasno opogorjem na goseničjo nevarnost. d Zmruina šolo v Ljubljani na dvoraa-fedni trgovski šoli »e bo tudi letošnjo zimo Vl'šila. Začne se It. oktobra in konča z Veliko nočjo. Namenjena je kmet»kim fantom, ki so dopolnili 18 let in ki Imajo namen ostati na kmetiji. Radi pogojev in vpisovanja naj se »glase tisti, ki bi radi bili »prejeti, ns Zadružno zvezo v T.iubljarii. d Zb. sbolffctaje prof*. V smislu predloga ljubljanskega železniškega ravnateljstva je prometni minister z&profrll ministrski svet za odobritev kraditov 544.000 din za izmenjavo kretnic na mariborski progi ter za zboljšanje prog« pri Zidanem mostu. Vsa dela, ki jih je tninsatrski svet odobril, bo izvršilo ljubljansko železniško ravnateljstvo v lastni oskrbi, d C« kraulac zadrema. V jugoslovansko ladjo »Ljubljano« bi se ono noč skoro zaletel italijanski parnik »Monte Gargano«. »Ljubljana* ja vozila na redni vožnji i r. Splita v Sibe-nšk i« pravkar zavila mimo Sibeniške Rogor-nlce, ko ja kapitan opazil, da naravnost proti njim reže valove italijanski parnik. »Ljubljana« je dajala znake, vendar ni nič pomagalo. Naš kapitatt j« moral parnik ustaviti in s sireno opozoriti Italijane ua nevarnost trčenja. Šele takrat se je italijanski parnik odmaknil te zaplul nekaj metrov od »Ljubljane« vstran. Nrš kspHan j« zadevo prijavil oblastem. Italijanski krtnilar je najbrž zadremal. d IM aas ai taklfa. Neimenovani dobrotnik je daroval beljgralsfc! občini za revne otroke znesek dva ln pol milijona dinarjev. Znesek mora občina uporabiti za zgraditev zavetišča nepreskrbljenim otrokom. d Letalsko avcao Rim -Belgrad- Bukarešta bo vzpostavila italijanska letalska družba »Ak Littodo« po sporazumu med Italijo, našo državo in Romunijo. Na progi bodo obratovala velika itelijacska trimotorna letala in je bil izvršen že poskusni polet. Za vožnjo Rim—-Belgrad—-Bukarešta bodo potrebovala letala samo 4 ure. d Prvi kinik aa tičenc« madžarske uurod-nostL Presvetel minister Dobrivoj Stošovi« je odobril, de se za šolsko leto 1937/38 odpre na belgijskem, »ooikam učllilču prvi letnik za učence msdžaiake narodnosti, ki so naši državljani. Ti učenci se bodo v madžarščini učili vseh onih predmetov, ki jih bodo potem predavali na madžarskih manjšinskih šolah. V nacionalnem jeziku pa se bedo učili predmetov nacionalne skupine. — Kako pe je s našimi rojaki, ki so ostali pod Madžarsko ki Avstrijo? ti Tudi v Vojvodini obirajo kašelj. Pravijo, da j« letošnji pridekk nekoliko manjši kakor lani, ptič P* j* letošnja kakovost boljša. V Vojvodini j« 3000 juter zemlje posejanih s hmeljem. d Sporaio sa treliko hrvatsko »Mago. Hrvatj® bodo v kratkem slovesno proslavili 1050 letaieo sijajne pomorske zmag« Hrvatov nad Benečani pri Makareki. Tokrat je med TIk sa vse priložnosti naročite pri bitko pa.de! tudi btnečanski dož Peter Caw-diano, benečajisko. brodovje pa j« bilo popolnoma uničeno. Hrvatje so za nekaj desetletij nehali plačevati davek Benečanom d Nečak italijanske kraljice podlegel poškodbam. Brat črnogorske kraljice Milene ia nečak italijanske kraljice in kneginje Zorite, matere pokojnega kralja Aleksandra L, upokojeni polkovnik Mllutin Vukotlč, se je pri neki avtomobilski nesreči pred nedavnim hudo ponesrečil. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico »Danilo I« na Cetirvje. Sedaj je poile-gel poškodbam. IZ domače politike d Razgovori ased našo dišavo Is Nemčijo se začno 10. septembra v Dubrovniku. Gre sa novo trgovinsko pogodbo. Največ bo go*w* o načinu plačevaaja v rvwi c sporazumom, ki ja bil meseca marca letos sklenjen, v Berliau, Po tem rasrčnera sporazumu ao imeli Nemci to veliko prednost, da to kupovali pri na» le tak* predmet«, ki so jim bili neobhodno potrebni (žito in moko j, opustili pe »o kupov&sje drugih predmetov, ki jih nt»o tako nujno potrebovali [živina in rude). Naši izvozniki dO se zaradi toga hudevali in sedaj zahtevajo, da sa ta napaka odpravi. Temu primemo je upadel tudi izvoz. V tem času so Nemci nakupili pri ns« I« za 12 milijonov mark blaga namesto za 40. d Poljaki priznavajo uspehe dr. Sfa>iadša«fe-viževc vlade. Poljski časopis »Kurior Varšavski * piše, da je zboljšanje razmerja med Maks zvezo in Madžarsko velevažno za zboljšanje splošnega položaja v Podonavju. Lisi a»glaša vlogo, ki jo j« igral predsednik jugoslovanska vlade dr. Milan Stojadinovič pri obaavi »Ukor meJ Malo zvezo ia Madžarsko, in poudarja, da je dalekovidna politika predsednika jugoslovanske vlade vredna vsega priznala. d Sporanua al daleč? I?redeo dobro-g!ed je zemljoradniiki prvak dr. Cnferilovič, Te d»i je na zborovanju v okolici Sibenika izjavil, tla je prišel na zborovanje samo zato, ker bi hrvatskem kmetom rad povsdal, da je skupina srbskih zemijorodnikov »ačela ponovno živahno delati za aporanuvn. Po njegovem prlpre-čaaju sporazum nI več daleč. d Ne tlačite csrkve * politično mlskužo. Glavni organ JRZ ^.Samouprava« ostro obsoja politične kroge, ki ne izbirajo sredstev v svoji borbi zoper sedanjo vlado, ln pravi: »Gnusna podtikanja in laži, ki jih širijo prevratni čini-tolji cislo v cerkvah, privlafiujejo radovedne ljudi, ki niso nikoli hodili v earksv in so biH celo njeni »ovražoiki. Ia dočim s« cerkva polnijo z brezverci, se mnogi pravoslavci iz cerkva oddaljujejo, ker ne morejo razumeti, kaka Stran 6. -DOMOLJUB-, dne 9 septembra i«7. Štev. «c strinja z dostojanstvom svetosavske cerkve, da sc z njenih priinic širijo laži in klevete. Medtem ko se nasprotniki vlade dr. .Milana Stojadinoviča v svojem obupu sprašujejo: Ali nam niti prižnice nc bodo pomagale?, se vsi trezni državljani k&kor Cicero sprašuieio: Kako dolgo se bo zlorabljalo naše potrpl-en^e? Kako dolgo sc bo seja! raidor in nemir v naši državi7 Kako dolgo bodo še smeli ljudje zaradi tc-ga. da bi se vrnili na oblast, tlačiti cerkev v svcio politično miakužo? Ali naj cerkev neslane politično sejmišče ? Dovoli je vsega tega' Zakaj tudi potrpljenje ima svoje aieje. in mi. ki smo pravoslavci in resnično ljubimo svojo cerkev, ce bomo dovolili, da se cerkev zlorablja za take grdobije d Prijatelji na vse siraoi, a brez ljudskih 5ront<. Zastopniki bivše socialistične stranke Jugoslavije so imeli nedavno sestanek, na katerem so sklenili več resolucij Z državnega stališča je treba predvsem poudariti tisti de! resolucije, v katerem pravijo jugoslovanski socialni demokrati, da se morajo priznati zgodovinsko-razvojne posebnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar se mora izraziti tudi v politični organizaciji države«. Prav tako pa se strinjajo s tem, da »morajo vsi južni Slovani biti združeni v eni državni zaiednici, ki naj bo na znotraj organizirana na temelju državljanske svobode, verske in narodne enakopravnosti ter socialne pravice . Drugi členi resolucije se v znanem pravcu vseb evropskih socialistov zavzemajo za zbiranje vseh demokratičnih skupin v Jugoslaviji v delovno skupnost ali demokratični sporazum , z drugimi besedami, za tako zvano ljudsko fronto. V mednarodni politiki pa se resolucija kajpada izraža za tisto politiko ki se suče okoli osi Moskva in v tem komIsi zahtevajo, da se odločno pobijajo in pretrgajo vse zveze z nedemokratičnimi, to jc fašističnimi državami-, Z eno besedo. Jugoslavija na; se poda na opolzko pot ustvarjanja dveh načelnih front ter naj se postavi seveda ob stran Moskve kot voditeljica antifašistične-ga zbora. Da je taks. zunanja politika za našo državo, ki mora imeti čira več prijateljev, nai bodo v tej aii oni fronti, nemogoča in da bi s tem tvegali državo samo. ni treba posebej poudariti in je čudno samo. da naši sodrugi tega ne razumejo. d Ne postijo žaliti dr. Stojadisovičeve vlade. Pristaši zemlioradnikov so oriredili Vfltsejm v Ljubljani. Minister dr. Korošec, set-urednik dr. .Msčin in krssuo veltsejmsk® prireditev. bar, dr. Natlačen ogledujejo pred kratkim v Kninu shod. Kot glavni govornik je nasiopii dr. Cubrilovič. Shoda se je udeležilo okoli 800 kmetov, ki so takoj, ko jc Cubrilovič spregovoril, začeli burno ugovarjati, ker je zabavljal čez delo sedanje vlade. Zborovalci so čubriloviču dovolili govoriti šele potem, ko jim ie obljubil, da vlade ne bo napadal. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je bavil Cubrilovič s prejšnjimi diktatorskimi režimi ter prav posebno s Pero Živkovičem. d Pravoslavni inhovaik Marko Ražičič, znani poslanec JRZ, ki je na sramoto naših »katoliških s.obodsijakariev v narodni skupščini zelo odločno zagovarjal konkordat, je imel te dni v Sabeu krasno uspelo zborovanje, na katerem so volilci povsem odobrili delo kraljevske vlade dr. Stojadinoviča. d Na krivi poti. V Celju je bil ustanovni občru zbor mladinske organizacije JNS. Po poročilu Domovine- se je govornik v imenu pripravljalnega odbora spomnil smrti velikega narodnega svečenika patriarha Barnabe, čigar spomin so navzoči počastili s klici .Slava! . Letos je med Slovenci umrl velik narodni svečenik-, nadškof dr. Jeglič, ki ima ogromne zasbige za naš slovenski narod v verskem, pa tudi narodnem in kulturnem oziru. Domovina nič nz poroča o tem, da bi se bi! predstavnik pripravljalnega odbora v svojem govoru spominjal velikega sina našega slovenskega katoliškega ljudstva, nadškola dr. Jegliča, Ta mo!k je značilen za JNS m njeno narodno mišljenje. Veliki slovenski narodni vladiki m JNS in njeni mladini toliko vreden, da bi s? ga spominjala z besedico. iaa največjih zanimivosn na klošajem Ijubljansk cm veleseimu ie misijonski pav.ljoa ^ 'udi pravi indijski čaj. l»m dobiš d Jtfoajt pomori jih kakor kttga, gUd in »seč. V Hrenici v Košakih pri Mariboru so našli 35 letnega viničarja Franca Čuriča mrtvega pod vznožjem strmega hribi tik ofc gozdu posestnika Jakoba Škofa v Jablanci Čurič je bil s svojo ženo pri posestniku I.udvsku Vašlu. ki je kuhal žganje. Curič je močno vdan alkoholu. pa je vso noč in naslednji, dan pi! žganie. Pijan se je napotil domov, da bi še! krmit živino. Ita strmem bregu nad Viničko vaš o pa je obnemogel, se vsedel na tla ter zopet pil žganje in zraven prepeva!. Nenadoma pa se je skotalil po strmini navzdol ter v gozdu obležal mrtev. Umri je zaradi zastrupitve z alkoholom, d Hlev s svinjakom je pogorel Kovaču na Vačah pri Litiji. d Družinskega očeta je ubila strela. 1 septembra so črni oblaki pregnali ljudi z ulic. ker je bilo pričakovati silnega neuna. \ endar pa nad Celjem samim ni bilo posebnega neurja, pač pa nad Šmartnim v Rožni dolini, kjer ie udarjala tudi strela, ki je treščila v hišo posestnika Kuglerja in jo zažgala. Ubila ie posestnika samega, ki je bi! lakoj mrtev. Zene ni bilo doma. ker ie v celjski bolnišnici, kier ie pred dnevi rodila fantka — petega otroka. Ono dopoldne ie prišel neki taaiošnii posestnik v bolnišnico z vozom po njo, da jo je cdpciial domov, vendar je našla dom v ruševinah, moža — očeta komaj rojenega fantka in štirih malin otročičkov — pa mrtvega d Skozi okno je vrgel ženo. »Lep < zakonski drug je vsekakor zemunski mesar Svetislav Petrovič. Že dalj časa med njim in žer.o ni bilo medsebojnega razumevanja, prepiri m pretepi so bili na dnevnem redu. Nedavno •sta se *Pe skregala. Razjarjena žena je Petroviču z."^0" žila, da mu bo v obraz vrgla raztopino solne kisline. To je pa mesarja še bolj ujezilo, da je ženo zgrabil in jo z vso silo vrgel skozi okno na cesto. Hudo poškodovano ženo so reševalci prepeljali v bolnišnico, Petroviča pa 30 policaji odpeljali za zapahe. d Huda avtomobilska nesreča pred Velikim Gabrom. V torek, 3i. avgusta, je vozila s svojim avtom žena zdravstvenega poroče-vlaca v Litiji ga, Cvetislava Orel šolsko komisijo na Veliki Gaber. Malo pred Velikim Gabrom, v vasi Cesta, pa je. stala na cesti z majhnim vozičkom posestnica Jevnikar J. s svojo malo nečakinjo, 5 letno Marijo .levnikar. Obe sta bili čisto na robu ceste. V trenutku, ko je avto drvel mimo, je deklica skočila pred avto, ki jo je podrl. Gospa Orlova je avto takoj ustavila, v avtu se nahajajoči njen mož ur. Orel je deklico takoj pregledal in za silo obvezal, nakar so otroka odpeljali k banovin-skemu zdravniku dr. Fedrariu pod Ivančno Gorico, od koder jo je dr. Fedran 8 svojim avtom prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Poleg zlomiiene noge ima tudi pretresene možgane, tako da je njeno življenje v nevarnosti, d Če ne gre drugače, podvojite število orozništva. Tam okrog Črnomlja je bilo meseca avgusta vlomljeno v več vaseh, v Nemški Loki, pri Kraljih, v Brezovici, na Dobiličkigori, Tan-, fji gori (tu je bilo v eni noči šest vlomov iz-1 Vršenihj, v Tribučah itd. Najhuje med vsemi i okradenci sta vsled tatvine in vloma prizadeta i zakonca Legat (orožniški narednik v pokoju); na Dobilički gori, kjer sta sedaj na oddihu v poletju. Dne 18. avgusta je bilo v noči med ti. in 12 na zelo spreten način vlomljeno. Pokradli so vso obleko, perilo, obuvalo, posteljnino, denar, zlatnino in drugo, v skupni vrednosti' 11735 din. Vseh teh vlomov je p,o ljudski go-; \orici osumljena organizirana ciganska tolpa kakih 5 do 7 članov. Oborožena s samokresi se kiali po okraju in je ljudstvu v velik strah in preobčutno škodo. Poizvedbe za temi rokd-mavliarji so ostale do sedaj brezuspešne. Prisiljeno je, da si samo noč in dan straži. i d Pri zaprtju aii pa pri motn|ah v prebavi; vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne i »Franz-Josef« vode. d Dva prehuda fanta. Na Vrhu v temeni-ški dolini, tam okrog Št. Vida pri Stični, sta te dni imela službeni opravek orožnika tukajšnje orožniške postaje. Hotela sta zaslišati brata Franceta in Jožeta Gregoriča zaradi nekega prestopka, Oba Gregoriča pa nista bila pripravljena mirno prenašati zasliševanje orožnikov. Napadla sta oba orožnika ter je pri tem dobil 29 letni kaplar Raca Marko iz Bosanskega Grahova hude poškodbe po glavi in rokah, dočim je drugi orožnik moral pred nasilnima lantoma pobegniti. Močno pobitega kaplarja Raco Marka so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. d Z orožniki so se spopadli. Dne 28, avgusta je okrajni odbor JRZ v srbskem Valjevu sklical v kavarni »Ziatibor« sestanek, ki ga je uraijno prijavil in dobil dovoljenje zanj. Prav takrat so pa nasprotniki vlade skrivaj zbrali svoje prijatelje z namenom, da napadejo lokal »Zlatibora« in da onemogočijo sestanek. Pred začetkom sestanka so pristaši opozicije z večino komunistov in drugih levičarjev, ki so bili dotlej skriti po okoliških in drugih bližnjih lokalih in pomešani med neprizadetim občinstvom, sedečim pred kavarnami in sprehaja-iočim se po ulicah, poskušali demonstrirati in napasti s kamenjem »Ziatibor« in pristaše JRZ, 1(1 so ostali zunaj, ker v kavarni ni bilo več prostora. Orožniški organi in občinska straža, ki so vzdrževali red, so razgnali demonstrante in napadalce in jih potisnili v stranske ulice. Skupina demonstrantov je izrabila slabšo razsvetljavo in je izza vogala napadla s kamenjem varnostne organe. Demonstranti in napadalci eo nekajkrat tudi ustrelili iz revolverjev, vmes, so se pa slišali vzkliki; Živela sovjetska Rusija1 Več varnostnih organov je bilo ranjenih od kamenja, dva med njimi nevarno. Ranien je tudi sam častnik. Varnostni organi so pozvali ! demonstrante in napadalce v imenu zakona, da. prenehajo napadali in da se v miru raz-idejo, Ker pa jih niso poslušali, temveč so jih Je nadalje napadali, so orožniki po določilih" svoje službe v silobranu rabili strelno orožje in lažje ranili tri osebe. Nato so se demonstranti raztepli in je spet zavladal red in mir.. Sestanka v kavarni »Zlstibor« niso prekinili in se je končai v popolnem redu in miru. Preiskava je izsledila kolovodje napada in so jih zaprli, razen glavnega R&domirja Stefanoviča, zdravnika iz Valjava, ki je — pobegnil. Slovenski dem 18 K AS CENENI POPOLDNEVU! K. KI GA SVOJIM ČITATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN St ANK MESEČNO SAMO 12 DINARJEV ZA ON »10 A, KI SI NE M ORK NAROČITI »SLO-VSNTA« J« »SLOVENSKI DOMc POPOLNO NADOMESTILO. PIftITB NA DOPISNICI! UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB UANO, KAJ VAM POSUE SEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. aaaaiMasmBBiBBiiiMMMMMa««Mgii d Prsni koš mu je zmečkalo. !7 letni dijak Božo Erjavec, sin postajenačelnika v Kranju, se je ono soboto odpeljal na koles« proti Dolenjski, kjer je nameraval obiskati svoje prijatelje v Kočevju. Pod šmarskim klancem ga je dohitel tovorni avtomobil. Erjavec se je oprijel avtomobila z rokami, da mu ne bi bilo Ireba iti v klanec peš. Med vožnjo na kolesu pa je nenadoma izgubil ravnotežje in padel pod kolo avtomobila, ki mu je zmečkalo prsni koš. Poklicani so bili ljubljanski reševalci, ki so hudo ranjenega mladeniča prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Ves trud zdravnikov, da bi ponesrečenca ohranili pri življenju, pa je bil zaman. Nesrečni dijak je proti večeru izdihnil. d Veliko škodo so napravile letos nevihte s točo ne samo v Sloveniji, temveč tudi na Hrvaškem. Dosedaj so preračunali, da je v savski banovini bilo prizadetih po toči in nevihtah 121.183 jutrov orne zemlje in 11.722 jutrov vinogradov. Škoda znaša približno 25 milijonov dinarjev. V savski banovini imajo tudi zavod za zavarovanje proti toči. Ta zavod razpolaga danes le z vsoto 7.5 milijona dinarjev. Na ta način ne bodo mogli niti tisti kmeti, ki niso zavarovani — dosti je takšnih, ki se niso hoteli zavarovati — dobiti zadovoljive podpore. Darovala pa je tudi banska uprava savske banovine vsoto 300.000 din, toda to je z ozirom na veliko škodo po toči prizadetih pač malo. d Ponoči |e skočil iz tretjega nadstropja. V soboto, 28. avgusta, ponoči je skočil iz tretjega nadstropja umobolnice v Novem Celju blaznež Anton Zupane, 341etni bivši ključavničar. Pri padcu je dobil smrtno nevarne notranje poškodbe in si zlomil obe nogi. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je pa umri. d Zadoščenje gospodu župniku na Javorju. Pred ljubljanskim sodiščem je bila pred kratkim razprava proti odgovornemu uredniku »SI. Naroda* Josipu Zupančiču, ki ga je tožil župnik na Javorju g. Jernej Kline zaradi članka, objavljenega 24. aprila v »Slov. Narodu« pod naslovom: ^Skrivnost urnora na Javorju,« in v katerem je med drugim očiial »Slovenski Narod«, da gospod župnik vsakega berača odganja in da noče videti nobenega nezaposlenega, Odgovorni urednik »Slov, Naroda« je bil obtožen prestopka po či. 54. zak. o tisku, Gospoda župnika Jerneja Klinca je zastopal odvetnik g. dr. Josip Voršič, obtoženca pa je brani! dr. Rudolf Krivic. Sodba se je kratko glasila: G. Josip Zupančič se obsoja po čl. 56, odstavka 2., zak, o tisku ns 420 din denarne globe, oziroma 7 dni zapora ter ng nadaljnih 300 din denarne kazni. Dalje je dolžan plačati zasebnemu obtožencu 500 din odškodnine in 500 din povprečnine. Objaviti tudi mora v listu »Slov. Narodu« del sodbe,- Plačati mora vse stroške kazenskega postopanja. d Smrt čudaka. V Hrastniku, blizu Lini-barske gore, se je naselil pred leti v leseni Brigeljevi koči neki Anton Poljanšek, upoko-jeni orožnik, rojen leta 1867 v Idriji in pristojen na Vrhniko. Mož je hotel preživeti stara ieta v mirnem gorskem zatišju, kamor sc j« umaknil svetu, s katerim ni maral občevati. Vzlic svoji primerni pokojnini je živel skromno in preprosto ter je odklanjal vsako postrežbo. Kakih tujih obiskov ni sprejemal. Sam si je kuha! in opravljal vsa druga, v gospodinjstvo spadajoča dela. Harmonika je bila čudaku še edina zabava. Pred dnevi pa so njeni glasovi kar nenadoma utihnili. Ker moža ni bilo na spiegled, so pričeli vaščani ugibati to in ono. Nihče pa se ga ni drznil motiti v njegovem samotarstvu.. Lastnik koče, g. Vidic, ki je z nekaterimi sosedi le hotel dognati, kaj je z njegovim gostom, je našel vrata zaprta. Ko so jih odprli s silo, so našli starca mrtvega na tleh zraven postelje. Njegovo truplo je bij© skoro golo ter jc že t rohnelo. Mrliča so pokopali ni moravškem pokopališču. d Na spečo družino je streljal. V Apačah r.a Dravskem polju se je neko noč odigral zagoneten napad, katerega oblasti dosedaj še niso povsem razjasnile. Sredi noči je vdrl v hišo posestnika Franca Sakelška nepoznan zakrinkan človek, ki je začel na spečo družino streljati iz samokresa. Oddal je celo vrsto strelov, ki so zadeli Sakelška, njegovo ženo in enega otroka. Sakelškova žena je dobila življenj-skonevarno poškodbo. Ko je izpraznil samokres, je tujec zopet izginil po poti, po kateri je prišel. Zmanjkala je za njim vsaka sled. Sosedje so čuli strele iz Sakclškove hiše ter so prestrašeni prišli pogledat, kaj se je zgodilo, Našli so tri osebe v krvi ležeče ter so nemudoma poskrbeli, da so bile prepeljane v ptujsko bolnišnico. O žalostnem dogodku so bili obveščeni tudi orožniki, ki so zaman iskali sled za napadalcem. Naslednjega dne dopoldne so našli v gozdu v bližini Hajdine truplo nepoznanega moškega. Ležal je s prestreljeno glavo na tleh mrtev, v rokah p« je držal izstreljen samokres. Domnevajo, da je bil to napadalec na Sakel-škovo rodbino, ki je potem sam sebe sodil. d Strašno dejanje pijane ženske V Gorenjem Lakencu pri Mokronogu je živel delavec Meserko Stanislav. V nedeljo, 29. avgusta, sta pila z žeruj Frančiško, roj. Skušek, v Srednjem Laker.cu pri Gregorčiču, kjer je vinotoč pod vejo. Spila sta precej. Domov prišedši je žena zvezala možu obe nogi z vrvjo — najbrž jo pijan zaspal — in mu odsekala glavo. Ta se jo d Mrtvi vas pozdravljaj... Pri Dev. Mar, v Polju je umrl poštni zvaničnik v p. Franjo Weiss. — V Dravljab »o pokopali vdovo po nadpazniku fin. kontrole Terezijo Bedrač roj. Ceh. — V Trebnjem so položili v grob trgovko Marijo Jereb. — V Porečah na Koroškem je umrl na raku bivši mdniSki ravnatelj inž. Julij Pauor, — V Jarenini v Slov. goricah je zapu« stila solzno dolino kmetijska žena.Marija Ske-ts: —- V Mariboru je umrl bŠvii orgjuiist v Senožečah na Krasu Ivan Gec. — V Jaršah je preminul primati) dr. Hugon Robič. — V Mariboru so položili v grob trgovca Franca Kaučiča, — V Ljubljani so odšli v večnost: bivša notarska uradnica 85 letna Ljudmila Roblek, zasebnlca Angela ŠuSteršič, soproga čevlj. mojstra Antonija Gorjanc roj. Prime ta upokojeni jeuiiški paznik Leopold Faganel. — V Borovnici je umrl posestnik Anton Košir. — Daj jim, Gospod, večni mir! Pred veliko množico aa IjoMjaaskem vefcsejrau se vozi aa kolesu pršiva pravcata opic«. tirtz spreni^vaka pa ne gr*,. „ ttUamrks ©rnažiizasljs I« ifms«8«® arcesa* novi grobovi Nifcče e* ztmuii as veksejmn obiskali imdao lepo arejcat novinarske razstave kjer ksžejo tiskarsko Kaj še rotiš poganske duhove, lovili, da je tamkaj, kjer je življi^je ostisle * starih oblikah, ostala zakonska plodnost v glav. nem enaka. Staronaseljeuski del naroda po vaseh ne kaže nazadovanja porodom. Nestvarna je tudi trditev, da alkoholizem pospešuje število rojstev. Predočen je bil pritaer nekega de-partmana (okrožja), ki je znan radi prekomernega zauživanja alkohola, pa tudi radi nizkega števila porodov. Edini pravi razlog — tako so ugotovili zdravniki — so sebični nagibi zakoncev, ki hote omejujejo na umeten način porode. Nekateri izmed govornikov kongresa so biii tako odkritosrčni, da so izjavili: Družine, v katerih vlada vera, imajo mnogo veš otrok kot družine, ki je v njih doma verska brezbrižnost in brezveroosi. s DrobIS. Druga polovica že priglašenih goriških romarjev ppjde na Brezje, ako kaj ■nnes ne pride, 15. septembra. — Palec si je odsekal aa roki 43 letni Karel Stanič iz Gorice. V Ozeljanu pri Senipasu So pokopali Antona Rebeka, očeta preraao umrlega duhov-: nika h Trnovega pri Gorici. — 200 milijonov lir je rimska vlada določila za zidanje cenenih ljudskih stanovanj. • • RUSIJA s Sovjeis&a »detaokracija«, V sovjetski Riisiji bodo menda v doglednem času Volitve. Po novi ustavi je .iajvišji organ v državi Vrhov-i!i sovjet, ki ima dva doma: zvezal svet m narodnostni svet. V prvo zbornico volijo poslance fearavnMjt {ua 30(3.000 prebivalcev pride .en po-šlpnee jp enp vpKfo« okrožje^, drugo pa sestavljajo odposlanci vrhovnega sveta poedinih udruženih in samostojnih republik ter delavskih $ovjetov samostojnih oblasti. Vsaka zve- «flh republika ima v narodnostnem svetu 25 poslancev, samostojne republike po li. avtonomna ozemlja 5, Zvesni svet bo štel 570, na-s-odBostni 238 poslancev, ki so voljeni za 4 leta. Z novo ustavo izgubijo industrijski delavci pretežni def svojega zastopstva, ker je bila doslej njihova poitična moč petkratno tolikšna kakor moč kmetov. Novo nstavo imenuje Stalin najbolj demokratično na svetu. Ker ustava predvideva, d« sestavljajo kandidatne liste samo komunistične in od nje odvisne organizacije,, se sovjetski »demokraciji« vsak pameten človek le — smeje. DROBNE NOVICE Srditi boji so tako v Španiji, kakor tudi na Kitajskem, kjer še ni prišlo do nobene odločitve. Pri potiski kmetsfei sta»ki je bilo ubitih 41, ranjenih pa 34 ljudi. Cena kavi aa sveSovnessa trga je padla kar za 65 odstotkov. 1200 km dolgo asfaltirano,cesto «p krotili te dni prometu Italijani v Abesinijt; vodi iz Addis Abebe v Asraaro.' Tri nemške komuniste so te dni ©bglavili v nemškem Leipzigu po načelu zob sa zob. ... Na veliki pioUkoMsafstš&sI razstavi. * nemškem Niirnbergu aodehije s posebnim oddelkom tudi Italija. , AngleSka kraljevska dvojic«, odpotuje pozimi v Indijo. Mrasoliiu bo baje posredoval med Hitlerjem in katoliško Cerkvijo ob svojem obisku ^ Nemčiji, Fiascoske občinske volitve bodo 10. in 17. oktobra. . ...v, . „-, i.... (Ploske sutsfec pa 13 «.wk fanmi so zafe'i razdeljevati med prebivalce nemškega Berlina (1 marka je 17.50 din). h naročila Tri oldbpr.ice po 35.066 ton sovjetska Rasija v Ameriki. ,( Spopadi med1 Jfndi fa Arabci so se zopet začeli v Jeruzalemu. Pogodba med sovjetsko Rusijo in Kitajsko povečuje po mnenju italijanskega tiska boljSe-viško nevarnost na svetu sploh. V 52 minutah sta se dvignila okrog 32 km v zrak ruska inženjerja Ukrajinski in Alekscjev, Čez 1800 novih častalkov so potrdili te Poglej, tu stoji!« je dejal Zigenot in odvedel sestro h križu. »Zdaj položi svojo roko aa odregilnl lesk Edel-i-ota je storila tako, in na njeno roko je pritisnil Zigenot svojo. »Zdaj poglej k Njemu in reci: ,Moj dobri Gospod, ti moj Bog!'« Edelrotine oči so se orosile. >Moj dobri Gospod, ti moj Bog!« Oddahnivši se je objel Zigenot Rofico okoli ramen. >Tako, draga sestrica, zdaj imaš močnega varuha! Vrni' ee k materi in ostani pri njej! Zdaj grem brea skrbi na pot, ki me nanjo kliče prisega!« Odvedel je sestro k ogradnim vratom, jo poljubi! na lase in se obrnil proti Ahi. »Kam se je namenil?« je vprašal mlajši planšar. In s>!arejši je zamrmral: »Mislim, da vem.« Toda Viha mu je segel v besedo. >Ce vel, molčite: Starec je prikimal in njegove oči so se zagledale v daljavo, kjer se je dvigala fe doline temna, s gumo porasla kopa, Mrtolovec.. Zigenot je še! po stezi ob Ahi in dospel do Unter-Stajnovega lesa. Kar je začul, da sta zalajala dva psa. Bila sta Reklna brafca, ki sta bevskajoč stikala po odprti močvirni goljavi. ob Alti. Kraj trstja je sedela Vacemanka na svojem v ranču, in se bistro razgledovala če? ločje, s tihim žalujoSim, spScojom aa dvignjeni n»ki. Psa sta zvonila; nekaj šrnjadi, ki.se je bila hladija v močvirju, je zbežalo proti gozdu, blatne in mokre. Za čas je bi!o tiho, nato sta psa zopet zalajala; v ločja je zašumelo, in veriga povodnih kokoši je prhutniia na vse strani. Reka je odkrila sokola in ga dvignila, glasno ga bodreč: Holiii! Holiiik Edilo je pač piahutnii s krili, toda le, da ne bi izgubil ravnovesja, in njegovi kremplji so se trdno opri-ieli rokavloe. Vm v strahu je gledala Reka svojega ljubljenca. Strese! je perje, prihulil glavo med peniti, in v tem ko je pohlepno odprl kljun, je sledil s svojim nemirnim pogledom za izginjajočimi kurami. »Edilo! Moj dragi tovariS! Kaj ti je?« je zajecljala Reka, in njene oči se se orosile. Izpustila je povodec, si pridela sokola na prsi in ga gladila po glavi in krilih; a naj je drsela njena roka še tako mehko, je sokola očitno bolelo, zakaj branil se je nežnosti svoje gospodarice. Psa sta lovila, in prestrašeno kričeč sta se vzdignili dve divji raci nad trstje. »Holiii! Holiii!« Reka je krepko vzdignila roko in vrgla sokola v zrak. Edilo je omahnil, vendar je razprostrl peruti in začef kriliti; fo-/otaje je obvisel za trenutek im istem mestu, nato se je razlegel njegov rezki krik, in bliskoma se jo pognal aa vreščeč ima racama, ki sta se bili dvignili nad vrhove dreves iu leteli, proti Lepemu jezeru. »Ozdravljak je vrisku i k Reka in se zadrevifa s konjem skozi brizgajodo vodo in lomefe se trstje, da bi opazovala lov. V senci visokega drevja je Sel Zigenot svojo pot; krenil je bil s steze, da bi se ognil goljavi, na kateri sta zvonila Rekiiut braka. Kar se je oglasil v zraku nad njim tožeči glas divje race;, ozrl se je kvišku — žagamo-talo je v vrhovih in malo korakov pred. njim sta z bi se enaka -iisUincna uvedla tudi za,državne urade? Imenovalo W n. pr. sto višjih uradnikov za kontrolorje nai državnimi uradi. Dobili bi svoje legitimacije M njih dolžnost bi bila,, da neprestano nastopajo prt vseh uradih kot stranke. Nabavili bi si n. pr. potrebne po.datke pn davkoplačevalcih in MKrat bi 'nastopili pred davčnimi uradi kot zastopniH teh davkoplačevalcev, v hipu bi »poznali. £« dela ta urad dobro ali ne, « zavlačuj© rešitve akta* ali le jih rešuje v P"; veni času. Prisostvovali bi razpravam r,a sodiscip, udeleževali ee državn« licitacij, skratka, nob«P urad v državi ne bi wl varer, da se iz nakrat ne izcimi Tfontro-lor državne uprave, au no bi i»tem strah prod Sem kontrolorjem naKraj zboljžEl upravo » » uradih? Ali se ne bi potem takoj poskrile tiste kobilice, ki unKujO-jo našega posIovnoKa <•»-veka? Ali ne bi bilo « koi konec nezaupanja ^ državne uprave Nak"1 bi teh »to uradnikof, P® morda tudi maaj, mP™ vilo red v državni upra vi, vsi dobri uradnik, j. M vrhu tega P"šl! Se Za povrat«k vojvod« Windiorsi^Ss v Anglijo se zavzemajo nekateri člani angleške fcraljcvske rodbirtir, i: Veliki gozdni požari ao izbruhnili po različnih predelih Francije zaradi silne vročine v zadnjih dneh. 50 nedoleinih deklet je onečasii! v dveh letih budimpeštanski zobozdravnik Toth. Proti združitvi s komunistično stranko se je izrekel izvršni odbor francoske socialistične stranke. Naslov »paša« dolti bodoči tast egiptovskega kralja, ker ne pripada plemstvu. Letošnje leto je po 1. 1933. za mir najbolj nevarno, je rekel čehoslovaški državni predsednik Beneš v Oluniucn. Del vojaštva iz Addis Abebe se je iz afriškega pristanišča Masano odpeljal v kitajski Sangaj. d Požar je uničil v Logu pri Limbušu tovarniško skladišče Mirka Goriška. 9 i rdečih letal je biio od zečetka nacionalistične ofenzive pri Brunetti sestreljenih med bojem v zraku Z* 50 odstotkov se je podražila železnica v Angliji. Katoliški duhovnik Borcvič, ki je bil v ječi v ruskem Minsku, je podlegel telesnim poškodbam zadanim mu od boljševikov. Hod potres je razdejal mesti Alizab in Jalap v Mehiki; 170 mrtvih, 300 ranjenih. Novo, izdatno žilo zlate rude so odkrili v severnem Uralu v Rusiji. Orapar in Cavnar sta bila v resnem pogovoru. »Jaz izviram iz velike d.užine,« pravi Orapar.« »Koliko pa vas je bilo?« • »Deset bratov in vsak je imel eno eefro,« Cavnar se je začudil: »Kaj, dvajset vas je?« Orapar se je namuzaii: »Ne, samo enajst.* Prosveim labor na iga bo 19. septembra (ae 18. septembra). Spored: Dopoldne ob 9: sprejem gostov, odhod z godfco na čelu v župr.o cerkev, kjer bo blagoslov iiovc društvene zastave, govor, sv. maša. Po maši na prostem tabor. 1'opoldne ob 2: večernice in nato javna telovadba: člani, članice, obojni naraščaj. Po telovadbi ljudska veseli ca. Pri vsem sporedi) sodeluje salezijanslta godba iz Rakovnika. Iz Ljubljane avto zveza na Ig. Vabljeni vsi, posebno fantje v krojih, narodne noše, kolesarji! Uršisa sela pri Novem mestu. V soboto, dno 4. septembra se je splazil tat med bv. mašo med pol 7 in 7 skozi slučajno odprto okno v župnišču, ki je pritlično in pobral iz pisalne mize ves denar. Domači eo bili vsi v cerkvi. Plen je znašal 173 din. Nadejal se je večjega plena, ker se je razneslo po vasi, da je gosp. župnik prinesel iz Ljubljane obilo denarja, ko je bii pred tednom na duhovnih vajah. Pa tudi teh dinarjev je škoda. Sumi se, da je tat doma v bližini, ker so mu razmere v župnišču dobro znane, še (oliko ne bi bil dobi!, že ne bj bilo ravno v začetku meseca, ko dobi upokojeni župnik svojo pokojnino. Stangs pri Litiji. Dne 12. t. m, bo zborovanje Marijinih kongregaeij m litijsko dekanijo. Začetek ofc 10 a prevodom v cerkev, kjer bo imel sv. mašo in govor gosp. arhidiakoa dr. Klinar. Po cerkvenem opravil« zborovanje zunaj cerkve in pozdravi posameznih kongregadj. Popoldne ob 14 govor gosp. dekana in slovesne slovenske večer niče ter pete litanije M. B. Naj se kongregacije udeleže v obilnem številu! Kosilo za 6 din naj se pravočasno naroči pri župnem uradu v Stangil Lšgojna pri Vrhniki. Dno 5. septembra bo pri nas po sv. maši delni zaključek celotnega sadjarskega i.efsia, ki ga je vodil okr. kmetijski odbor pod vodstvom okr. načelnika g. Marši ta in nadzorstvom bari. svet. g. Flego. Uspehi eo več kot dobri in ie škoda, ko pri taki obilici sadja ni še DOMOVINI vež kupcev. Vabimp na domači sadni ogled vsa prijatelje in radi bomo sprejeli vsakogar, posebno ga kupce. Pripomniti moramo, da se bodo udeležili sadnega ogleda naši kmetijski strokovnjaki, zato vabimo prisrčno vse okoličana k naiobilnejši udeležbi. Reteče pri Škofji Loki. Kat. prosv. društvo uprizori v nedeljo, 12. sept. ob 8 popoldne narodno igro »Naša kri«. K obilni udeležbi vljudno vabimo. Trata—Gorenja vas. Prosvetno društvo na Trati prosi vso fotografe, ki so slikali nedeljski tabor, da mu odstopijo proti odškodnini po en izvod slik ze društveni arhiv. Koroška Bela. V nedeljo, dne IS. septembra bo oh 8 popoldne blagoslovitev nove zadružne hiše, ki jo je v treh letih z neumornim sodelovanjem svojih članov pod vodstvom g. župnika Žboutarja postavila Gospodarska zadruga. Po končanih biagoelovitvenih obredih se vrši v cerkveni dvorani srečolov Kat. prosvetnega društva, katerega bo pomirjevalo pelje domačega društvenega 7,boru in nastop društvenega salonskega orkestra. Vsi prijatelji zadružne misli in katoliškega kulturnega pokretn na Koroški Be!i ste k prireditvi Iskreno vabljeni. Prežaa pri Novem mesta. Nedelja 28. avgusta je bil lep dan. V naši prelepi župnl cerkvf — delu biseromašnika Antona Šmidovnika —- je bil sjovesno inštaliran za župnika od vseh faranov spoštovani g. Janko Komljanec, ki že 12 let neutrudno žrtvuje vse evoje moči naši fari. Zato so mu tudi farani priredili sprejem, ki ga more doživeti lo goreč, požrtvovalen duhovnik po Gospodovem srcu, kakršen je naš novi farni oče. Svojo hvaležnost m njegovo nesebično delo so mu farani pokazali na vse mogoče načine. Tako lepo ni bila tarna cerkev še nikoli okrašena. Veg prostor pveu cerkvijo je bil spremenjen v prelep zelen gaj. Mlaji, mlajiiSki, slavoloki, zastave, streljanje, umetni ogenj, baklada, kresovi, podoknica, narodne noše, slovesno pritrkavanje... vse to je povečalo veselje, ki je že itak vladalo v duši vsa-kogar. Kot beli nietulčki so za vihrali robčki v Mdoščenja, ki ga tako »iijno potrebujejo! Naj pogledamo na ta predlog iz katerekoli strani, vedno kaže samo prednosti in vrhu tega državo ne bi nič veljal, temveč jo še reši! slabih uradnikov. Električna žarnic«. — Električno žarnico je izumilo samostojno več oseb ic že leta 1846 je Jobard v Bruslju predlagal, de bi vžigali v brezzračnern prostoru oglje i električnim tokom. Edison je nadomestil samo dotedanje nepraktične vrste oglja z zofiljenelimi bambusovimi nitkami, a njegova žarnica je bila prva praktično uporabna. L. 1879 je na parnilui »Columbia« zagorelo 115 takšnih žarnic kol prva večja naprava le vrste. Na svetovni razstavi v Parizu leta 1881 je dosegla Kdisonova žareča ogromen uspeh. Poboje ie kemik Nernst nadomestil ogljene nitke s PJatlnskimi zavojnicami, « takšne žarnice eo bile predrage. Nove nitke eo, mor znano, iz težko ta-'eeih se kovin: tantala, osmija itd. Netopirji v Trinidadu tzapadna Indiia) imajo drugačno navado kot pa ti namreč po noči "P'10. podnevu pa letajo. zamolklim padcem treščili na mahasta tla dve v kepo zgneteni ptici. Perutnice razkrečene, vrat z odprtim kljunom zleknjen pc tleh, tako je ležala in poginjala raca pod sokolom, ki je bil zasadi! eno ,roko' v njen hrbet, drugo pa v njen vrat; perutnici je držal strmo pokoncu in je sekal počasi in trudno s kljunom raco po glavi. Trdno zagrizen jo občepel na svojem mrtvem pienu, potem se je njegovo perje razbuhniio, njegove drhteče peruti so omahnile in brez glasu je zdrknil v mah, z ostrimi .rokami* še vedno krčevito zadrt v meso svoje žrtve. »Njen ljubljenec!« Zigenot je odbitel proti sokolu. A že je planila izmed drevja Reka in jezno kriknila: »Roko proč od mojega sokola!« Zigenot je vroče zardel in se umaknil, medtem ko je Reka skočila iz sedla. Zdaj je uzrla sokola mrtvega. »Edilok je kriknila in se zgrudila na kolena. Z drhtečima rokama je oprostila sokolove kremplje, in ga tresla, kakor bi ga hotela šiloma obuditi zopet, k življenju. »Edilo!« Toda sokolove perutnice so se ohlapno povešale, njegova giava je bingljala in ugasle oči je napol zakrivala nežna, rumena žmurka. Reka je izpustila mrtvega ptica in strmela vanj. »Moje edino, moje zadnje in najljubše!« Solze so se ji zaiskrilc na licih. Drget je spreletel ribiča, ko je videl te solze. »Nikar ne joči!« je dejal z negotovim glasom. »Glej, ako bi mogel sokola zopet oživiti, ne vem, kaj bi dal!« Reka ni slišala, kaj je ribič govoril; na uho so ji bili samo zvoki njegovega glasu; dvignila je žareče oči, njen obraz se je od jeze spačil, in s stisnjenimi pestmi je šinila kvišku. »Ribič, kaj si storil mojemu sokom?« »Nič, Seka!« je odgovoril Zigenot »Nisem se ga dotaknil.« ., . . ... »Potem ga je ubila bržda raca s svojim topim kiju nom? AH pa ga je zadavila, ko je ležala ž» mrtva? Letel je in živel, in tvoja roka je segla po njem!« Stopila je pred ribiča, drgetajoč od jeze in vzburjenosti. »Kaj si storil mojemu sokolu?« »Nič, Reka! Povedal sern ti že enkrat, in kar sem dejal, je resnično in brez laži.« »Tako resnično, kakor je resnično, da moj sokol 5o živi!« je segla z vreščečim glasom Reka ribiču v besedo. »Ako si ga že ubil, bodi toliko možat in mi povej to v obraz! Priznaj odkrito: to je osveta za Heninkovo puščico in kamen!« »Pa jo vzemi, svojo osveto!« Z drgetajoče roko je pobrala sokola 3 tal in ga zagnala ribiču pred noge. »He-ninkova streliea te je izgrešila, ti si mi ubil, kar mi jo bilo najdražje. In grda je tvoja osveta — Henink je mahnil po človeku, ki nosi orožje in oklep, ti si mahnil po živali, ki se ni mogla braniti — bolj podel ko on, si tik Jeza ji je zadušila glas, obrnila se je in se namerila proti konju, ki se je s spuščenimi povodci pase! med drevjem. Zigenot ji je zastavil pot. Njegove oči so plamtele in njegov glas ie grča], kakor bi ga kdo davil za grlo. »Rekla si mi, kar M mi nihče, ki nosi moško ime, ne smel reči, ne da bi ga pobil z lastno pestjo!« Med hri-pavim smehom se jo Reka vzravnala in segla po nož za pasom. »Pusti pri miru svoje orožje! Ni se mi treba spomniti, da si ženska, mislim samo na to, kar si storila včeraj za mojo sestro - zdaj si me ogrdila, in sva bot. Še enkrat ti pravim: tvojega ptiča se še za pero nisem dotaknil! Vdiel sem, kako je padal, in kako mu je gasnllo življenje — in žal mi je bilo zanj, zakaj vedel sem, da ga imaš rada. Ako bi bil iskal zadoščenja za Heninkovo streiico in kamen, bi se bil napotil pač v tfrugc smer in ne k tebi in tvojemu sokolu! Kajti bistro sem vedno ločil med teboj iu tvojim bratom. Sovražil sem g<», kakor daa sovraži noč, tebe sem pa imel rad kakor drevo svetlobo. 6» pozdrav novemu g. Sapniku, ko se jo poratka! dolgi sprevod proti cerkvi. Pred cerkvenimi vrati so se vd hrani tferali kot evčice okrog svojega pastirja, ter to trm vsi: od sajmlajilh do siarei-šili farattov isražali v svojili pozdraviti!) gc>V9ri<> avojo udanosl, pokorščino, zvestobo in ljubezen. — Marijin vrtec j« razveselil novega g. župnik« z novim Marijinim praporčkom. — Prvo delo novega g. župnika je Mio: blagoslov prapor?**. Paraai pe mao oskrbeli Širni cerkvi dva reflektorja, ki rnr-sveiijujejo glavni o!tar. — Vse obrede instalacije ie inifil novomeški proži gospod Cerin. — Vsi leliiBO svojenm novemu župnike veliko uspeha in boijega blagoslova pri vser« njegovem delu. trata*. jasntv jat.ro je klicalo ljudi na tabor Poljanske, dollnfc Tako; po prvi uia.tn so pričele prihajali množico, ki so napolnile pota iz Gorenj« vasi, kjer se je pričel zbirati aprev.vi proti Trati. Narodne noše r. mogočno trobojnico, župani cloliue, občinski odbari, M»t«ve„ lepo »levilo narodnih do4 in Banov organizirane mladine ;e tvorite lep sprevod. SJužbo božio je opravil g. inpnik iz Jfcirov. Med »v. mašo j® bilo praso ljudsko petje. Takoj po st. ms M je etvoiii predsednik docaafegs društva proavetci tabor, ca katerem w je zbrato 21000 Ijndi. S!avao«,ir.i govornik dr. K. Cepuder je v svojtsB govor«, katerega J* večkrat prekinjate oafdijSeno »zkii kanje, poudarjal «»'!««» skt-seaske hal. prosvei*. Po govoru j« bita t odtočnim pritrjevanjem sprejete zaobljuba zvestobe kričtnukliP idealom, stoveiuki kulturi, kraljevemu (kurili, kralju Petru II., knezu-namtt&Mkit Pavlu, nakar jo godba odigrala hii«r» ižwea»kib funtov, ki jo je pela ve« aanoži*a. Tabor je pozdravil j. župan Janez Mrak i jedrnatim rekom; g. Franc Debeljak pa * taesm sveta tanlovskih odsekom. — Zvonovi so klicali k popoldanski službi božjf, Vrsta za vrsto je korakala v župoo cerkev, ftisr mogli vri vanjo, še daleč po trgu so <*tale vrste fa rihsa moi ljudskega petja Je prevzel* aren. Nuta »m«, odkorakali na telocadišže. O telovadbi poročamo, da je nastopila tnoSkega naraščaj* U, ftenekega naraščaja 64, mladenk 90, mladce* 52, teaskih članic 88 ta msškSh članov 04 Tabor so počastili vri israriti predstavniki našega domačega ti v! jen j«: dr. Kocjan, dr. Koejančič, inž Bizjak, dr. Capuder, vsi doma« žepas' ravnatelj Mik is r. tU, ravnatelj Selita I* Škofje Loke su U mnogo drugih. ?»» telovadbi se f« ratviSa prijetna do^ matoosi na lelovadSKu, godba Prosv. druživa 1» ioazie*_ jo kljub celedne.Tsemu napora pomagal« vzdrževati prijetno razpoloženje. radio ljubljana Venfc &a: tž IFtoMe. 12.48 Vreets, (W»m>Hla, 1$ Cas, tpon4, obvestita 1815 Ptoto, t« Vrenja, foorta, 18 in 'ii Cm. »renje. poročila, »porod. Četrtek, 9 *«pt.: 19.30 NiC. ura, 19.50 Plošft, 20.10 Siovoti^iim« za Sktvaaco, 30.3C Koncert opernih spevov, 22.15 Relervitia« za >re-o« z ve!e«ejsua Pot»ir, S0, »epi.: 19.30 Kac. uiit 19.SO Izselj. novic*. 2ft.tt> Vzgoja znaiaja, 20-30 Ope- retni *peri s *prem!ji«viinj«!a Rad. orkestra. Sobota, IS. »pt.: 19.30 Nkc. ura, 20 0 zuagcjš politiki, ».30 Hta4aa ;«?«'.) že prihaja. 22.15 Radijski orkester, tr t*pl.r g VUil* «.!5 Prane« serkvase glasb«, 9.45 Vcrik. govor. 1« Rad, ork,, 1! OIko-rilev L intla. raaatav« klubu »Neodviaeih« 5» Jak. paviljona. SS.3C Obroifca Era, 12 f>o«t bratov Goio-bor, 13.15 P«xkj koncert, Sft Kvartet Fantič aa vari in MaadoHnisiiiai trio, S7 Kateiijika ura, 1730 Rezervirano za preoo* * vslea^ma, 19.30 Nau. ura, 20 05 Prean» Lebarjeve^a ve?es« z Duaajs, 22.13 Prano« kkke ^'.Mb* z v«la«ajma. PesedcIšcŽL, 13. irpt.: 19.30 Ne«. nix, 30.10 O sestanku zastopnikov stri. po«tai, 30.30 Kstetski irio, žl.lS ia K.15 Rmiijski jaaa. Tatvk, 14. «*iA.: t°.3C Nsf. aru. tS.50 it) inior.t »abav«, 20 PloM«, Jfi tO Podjvora v t*r. u atax>at, aaentigloat ia umri, '40.10 Koncert, 22.15 Rad, ork. Settdt, 15. Mfpt,: 1930 Mac. ara, 19.56 S»h, Mladinska ura, »J3 Kancert, 22.15 Rad. ork»»t*r. Vabiila, Pri Sv. Sriiujiisfeu SC*»va«iju a* vrši v a«!»ljo da* 12. itptcrabrs 1937 blagMlovitev Pn»-»vntaag* dosot rdrvtec* s py«wi»vo 25 letaiee «ata- aoviiv« Kil. prosvetnega iraltva a zalo botfatira aporsdem. 7.» otjiiea ob«k «e pritviroč* odbor. e gatoiiiko orali v* is IMI* pri Ljafe- Ijaaš priruli v aidelja 12. »eplambra v Radomljah pri Kamaikia pretr*«!jiv« dtaoa »Kadar se iHrg» otlak«. igr« t* bo nrSiia vdvorani g. Sriana oh pal 4 popoldn«. V** prijet«!;« ksteližk« posvete vijad-t!0 vai>ii»»l n pride j« vsScrat v pole&i, d« ri . ne pemuijtstl pri te«s ali oness poete. Dober j ia prafe?if»o oaevet »I! BHvt-dito, tsko glede g<»po- j dinjff£yi» (otrak, ki«hc, perila, pranj«, lTktnj«, Šivanja itd.) «3; pa pri gospodaratvu (perutnini, govedi. Ijem PMdravik Zn tek* iti^je ris^otaian S so: Kswveti u bito m dom. Sp»«a ja je <», 1 friruSnjah I. Majdi«. Knjiga obeega o^iio pTašato in rea dobrih nasvetov: t) aei gt»t»odaratva h, goeporfUijrivn, e) domat« »dravljeeie, d> razi« i ^, airani is «Ut»e brv*. Oin vet »»,!. Knjigo je založila JugOBiovniiska knjigarne v Uuk! Ijani. n Zgebik »e je 2. septembra Marija Grame, rojena PrISelj, 48 letna droga Sena Alojziju Omb' ea i* Razkrižij, Vrbovska vat 18. Biis jo prav do-bra iena iu gospodinja. Pojavljali pa so «e n« cjej Se dalj časa znaki obolenja na uma. Ob Krki pri BuSeči vasi so n»5li njeno ogrinjalo. Vprjeirjo je, <5a je *a$!a v naraslo Krko, Kdor kaj »ve o njej, naj »poroti na iupni urad 8». Krii pri K»-stanjevici. Tihotapska &m&l& celovškega & md&tka Neki ceSo*Jfeš uradnik »i ja pusti! pri nekem IrbiSfeeia krojaču napraviti novo oblek«, katere cena ja t Italiji zaradi nizkega stanji lire nižja od cen prt um. V T-itJeu s# še prsi Podklcštrom poda v gotov kraj, potegne staro oblek« ru teb* in jo vrt* »kozi okno. Ntt» odpre zavoj, katerega je dobil od trbiikcgt krojfcča, da oblei« novo obleko. Preatrsiea naenkrat vidi, da rtu je krojač iz pozabljivosti isti" turno sakojo is teiovoik, hlsie p». pomotoma pozabil. Bil te torej bres hia>\ V »trsi-nem trenutku se r.poami prii&teija viaiu, ki je imel pri aebi starte hlate, in ga poprosi litije. četudi so mu bil« te preozke in prekratke, jo je vsaj za silo »pririb&U do PodkloStr« kjer so možu obleko temeljito r.acarmili, četudi brez hlač. V JtoaH « L O.: Trdina je bii v v*»j okolici znaa kot velik skopuh, zato so se vri Sadili ko je s&seUe povabi) < a svalbo svoje hčere. Enemu Izmed teh je ifejsl: »In kadar pridete, kar s nogo sunite v vrato.t >£s&aj p« tako? Saj ae vendar t roku peirk« na vrata.* »Sej n« boni« mogli s roko trkati, s« bost« imeli pa polne roke daril,« i« pojasnil »kopuli. miauiin' .........................11 " Pravljice »Pojdimo na stopnicelc vzklikam študent, »dvs «li trija teh lopovov gotovo padejo, preden pod-ložemo.t S temi besedami poda »estilarju drugo pištolo in naroči, naj streljajo drug ia drugim. Postavili »o se na stopnice; Študent in lovec sta »avzek vso njihovo širino. Lovcu ob strani je stal pogumai sestilar, ki se je nagui? čea ograjo ter nameril cev »voje pištole na sredo stopnic. Zlatar in voznik sta stala za njimi, pripravljena, da jim bosta pomagala, kolikor bosta mogla, če pride do boja moža proti možu. Tako so »tali nekaj minut v tihem pričakovanju. Naposled Msližijo, da so se odprla hišna vrata; I udi se jim je zdelo, da čujejo Šepetanje več glasov. Zdaj so slišali, kako so »e bližali stopnicam koraki mnogih ljudi; prihajali so po stopnicah gori. Na prvi polovici m pokažejo trije možje, ki pa« ciso bili pripravljeni na sprejem, ki jih je faka!. Ko namreč zavijejo okoli riebriča pri slopuic-aii, zavpije lovec glasno: >SU»j! Se eti korak -- in po vas je. Napnite peteline, prijatelji, ia laecjfe dobro! c Roparji se prestrašijo, s« naglo umaknejo in posvetujejo z ostalimi, Cez nekaj časa se edea vrne in pravi: >Oospodje, neumno bi bilo, d» bi zastonj žrtvovali svoje življenje; žakaj nas je radosti, da vas popolnoma zmanemo. Pojdite nazaj, nikomur zalega; niti pare vrednosti vam ne zgodi nič vzamemo.« . »Kaj pa hočete poletu'?« se oglasi študent. »Mar mislite, da bomo zaupali laki sodrgi? Nikakor! Ca (i hočete kaj vzeli, pridite \ božjem imenu, ioda & prvemu, ki se prikaž« izja vogala, poaaaesn kroglo sko»i glavo, da ga ne bo o:koli vsč bolel*!« nam dnaso, rsdovoljno,« odgovori razbojnik. »Hič so jI ne zgodi, prepeljemo jo n« varen in udoben kraj, vaši ljudje p« lahko jezdijo nazaj iu prosijo gospoda grofa, d« jo odkupi i. dvajset tisoč goldinarji.« »Kaj, tak predlog se naui upaš ustaviti?« odvrne lovec, zaškriplje srdito z zobmi iu m p ne petelina. »Štel bom do tri in če mi ti tam spodaj dotlej n» izgineš, sprožim, ena, dve —t >Stoj!« zagrmi ropar. »Ali ja to v navadi, da se strelja aa moža, ki je brez obrambe in se z vami miroljubno pogaja? Neumnež, seveda me lahko ustreliš, a vedi, da s lem ue izvršiš nobenega junaštva; tu stoji dvajset mojih tovarišev, ki rne bedo maščevali. Kaj koristi potem tvoji gospe grofici, če boste ležali mrtvi ali pohabljeni na hodniku? Verjemi mi, če pojde prostovoljno z nami, bomo ravnal! z njo spoštljivo, če pa ti — žtel bom do tri — ne pustiš petelina v miru, se ji bo slabo godilo. Torej mir, ena dve, tri!« »S temi psi se ni šaliti.« znšepefa lovec, ki se je pokori! roparjevemu povelju; s>meni v resnici ni nič m življenje, toda če enega ustrelim, 3e lahko tem huje znesejo nad mojo gospo. Vprašal bom grofico za »vet. — Dajte nam,« j s dejal glasno, »dajte nam pol ure premirja, da pripravimo grofico, zakaj če bi to bar nenadoma izvedela, bi jo gotovo umorilo.« »Dobro,« odgovori ropar in d£ izhod pri stopnicah zastražiti s šestimi možmi. Prepadeoi in zmešani slede nesrečni popotniki lovcu v grofičino sobo. Ta je bila tako blizu in pogajanja tako glasna, da ni ušla grofici noLr ia beseda. RAZNO Spanje Hirali. Zanimivo obravnava vprsSsnjs živalskega spanja angl^-ški naravoslovec Boultn-ger, ki je priobčil svojo obravnavo o vsem, kar_{9 v tem pogledu več opazoval. Med drugim pravi, da je dormi8 p« navajen fKmoči spati, me«; tem ko je njegov _ divji prednik ponoči hodil m lov. Da so p» tudi P1* lahko povrne k navsdcm svojih divjih prednikov, najbolje dokazuje P«s-ču: vaj, ki je ravno pout« najbolj buden. Ce jo lw ujet v k»ki menezariji, ali živalskem vriu, ae navadi dobivati hrano podnevi in zalo ponoči spi. Najmanj soanja potrebujejo sioni. Ugotovljeno da m elon le redko kdaj oaslon; ali leie, ioda takrat cb najmanjšem šumu takoj vstane. Sion u>-vadno prebije v»o noč tako, da nemirno sloju« sera ter tja In prh«, najdalj« in uajtrdneje BW ptifl. S tem pa js I"«1 ovržena trditev, da »r v*! suanja potrebujejo • ste Hvali, ki imnto u*l" večje nKČgauo. Vrnaeask« bole«^' Da m ljudje, ki neposredno obfotijo »'»nje barometra, vemc že Kuj bomo v septembru delali polju. LetcSnje poletje »o 1)0 žal uresničil orogovor, Iti pravi, d« moia tri četrtine pridelkov uniči. Škoda se bo potni« «11110 na pridelkih, po katerih je meseca julija ta avgusta lil neprestano dež, ampak se bo čutila tudi v tem, da kmetje niso mogli v redu obdelovati svojega polja. Marsikomu je dež prepreči! drugo oranje onih njiv., na katere bo seial ozimna žila. Z oranjem za jesensko setev je treba pričeti takoj, kajti okrog 20. eep-ieiubra bo treba že vre$i rž in ječmen v brazde, kakih deset dni pozneje pa tudi pšenico. Sejati je treba tako zgodaj in v takem {asu, da se žita že jeseni dobro ukoreninijo in tako dobro prezimijo. Sejali bomo pa tako, da pride rž za aietuljnieauii ! (grašico, deteljo, bobom, fiždlcm), pšenica poleg teli še za krompirjem in repico, ječmen pe m ranim krompirjem. Tako izbiranje zemljišč imenujemo k o I o i> a r e n j e, ki je za uspeh poljskih pridelkov odločilnega pomena, ker je treba devati umiena v zemljo v takem redu, da se hranilne snovi v zemlji koristno izrabijo. Nič manj valna ni odbira semen za setev. Glejte, da bodo semena idrava, lepa, čista in seveda kaljiva. To itak veste, da Je treba zrnje na vejalnikib in trijerjih očistit! in prebrati tako, da ■ -tane ta setev lo najlepfa 111 najdebelejSa roba. Ha pc že vnaprej preprečijo nekatere pogostne bo-Ir-zni ua žitaricah: pri pšenici irda snet, pri ječmenu pokrita snet. pri rži pa snežna plesnivost, se priporoča razkuženje 6emena s aiibint razknžiluiin aliuvitom in tilantinom. 7.a razkuženje semena pfte-ijioe in rži (kjer se navedene bolezni pojavljajo) -1; zrnje opraši s 1B0 gr abavita ali 2(*> gr tilantina na 100 kg semena, z« ječmen se pa vzame "2»H) gr ahavila ali 800 gr tilantina za 100 kg zrnja. Zrnje - v gosto tkanih vrečah temeljito pouteča a tem prahom, pazili se pa mora pri tem opravku, da člov.-k ne zastrupi, ker so razkužila strupena. Bolj priporočljiv od tega neprijetnega po-.-tepka je nasvet, da si naj kmet nabavi dobra -»■nit na (če jih sam nima) pri onih kmetih in kme-liiskih zarodih, ki Jim je letošnje posevke postim« komisija priznala kot dobra. Poudarjamo Se enkrat:: skrbite za dobro »eniei slabih semen ne sejte! Sredi septembra ho treba izkopati krompir. K-lor hoče imeti za prihodnje ieto dobro aeme, naj 'i ga posebej izkoplje izpod samih le|x> razvitih močnih krompirjevih grmov. To se izplačal Prav no. Bolniki s kroničnimi obolenji sklepov, a hrbtenično sušieo, trganjem v kolkih, 1 nagnjenjem do kapi, zaceljeniini ranami in odrezanimi udi občutijo vremenske spremembe ie nekaj časa prej, in *ieer tako, da jih prične Han ali dva dneva prej trgati in boleti. Dviganje barometra, t« Jo preobrat v lepo in sončno vreme, pa te nasprotno ne občuti nikoli v naprej, »saj ne ng ta način. Seveda ni verjetno, da so samo spremembe zračnega tlaka, ki jih kaže barometer, odgovorne za to bolečine, prav tako kakor »e električna dogajanja v ozračju, ki se pojavljajo pred vremenskimi preobrati ia nevihtami. Je namreč zelo mnogo ijudi, «) trpijo ta zgoraj omenjenimi boleznimi, pa vendarle ne občutijo vremenskih preobratov na opisan način že v naprej. >? sadovnjaku pobrali in odstraniti zaradi bolezni. Cn ga je kaj prida, so zmelje, dene v sod in skuha za žganje. S a 111 o te vrste sadje naj gre ta žganje! Pri kuhanju žganja se okus. po gnilobi vzauie tako, da se kapa napolni r, brinovimi jagodami. V vinogradu bo vinogradnik zoril grozdje; vsak bi namreč rad, da bi ga sam pridela! in ne, da bi ga 3-Bog Kdor po Mali maši kosi, na peči sušit) že zdavnaj pod streho, vendar letos še marsikje no bo, ker je vreme nagajalo. Ce bo september lep in gorak, bo moralo biti vseeno prav, čeprav paSe ne bo kaj prida trt * « Setmt Vsak ponedoljek: veliki tržni dao v Kranju. Prodaja bs lahke vse. Vsako sredo: veliki tržni dan v Ljubljani in ▼ Tržiču. Vsak četrtek: tržni dan v Črnomlju in na Vrhniki. Vsako soboto: tržni dan v Domžalah, v Kanu riiku, v Ljubljani, v Šfcofji Loki in v Tržiču. 13. ».: živ. in kiaui. v Vinici pri Črnomlju, živ. in kram. v LoSkem potoku in živ. in kram. v Si. Vidu pri Stični. — li. 8.: živ. in kram. v kraju Javorjo pri Smartnern pri Litiji, živ. in kram. v Kamniku, živ. in kram v Žužemberku in gov. v fst Janžu na Dolenjskem.. — 16. 9.: živ. in kram. v Skocijanu, šiv. v Stopičah in živ. in kram. na Rakeku. — 12. 9.: živ. in kram. v Velikem Mraževem. Boouliiili najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, Inm vedno lepe slika v bakro-tisku. Pišite, da ga Vem pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. Bila je bleda m je silno trepetala, vendar pa je bila po vsej priliki trdno odložena, da se vda v svojo usodo: »Zakaj uaj bi brez koristi stavila v nevarnost življenje toliko vrlih ljudi?« je dejala. >Cerau bi vas pozivala ua brezuspešno obrambo, ko me niti ne poznate? Ne, vidim, da ni druge rešitve, kakor da grem z ničvredtieži.« Vse j« prevzela srčnost in nesreča te dame. Lovec je jokal in prisegal, da ae preživi te sramote. Študent pa se je Jezil nase in aa svojo dolgo postavo geslih čevljev, j Ko bi bil le za pol glave manjši,« je vzkliknil, »in Ce bi ne imel brade, bi vedel, kaj mi je storiti; oblekel bi se v oblačila gospe grofice in ti lopovi bi pač prepozno izvedeli, kako so se urezali.« Tudi na Feliksa je napravila nesreča te žene silen vtis. Vsa njena osebnost se mu je dozdevala kaj gen-ljiva in znana, bilo mu je, kakor da gleda pred seboj svojo zgodaj umrlo mater, ki se nahaja v tem strašnem položaju. Ko pa je slišal, kaj je Študent rekel, se mu nenadoma posveti v glavi. Pozabil je ves sirali in vse ozire in mislil zgolj na rešitev te žene. »Če je treba samo to.« se oglasi in plaho zardi ter stopi naprej, »če je treba le majhnega telesa, golo-bradega obraza in pogumnega srca za rešitev mi-lostive gospe, morda tudi jaz nisem preslab za to; oblecite si v božjem imenu moj suknjič, pokrijte svoje krasne iase z mojim klobukom, oprtajte si moj nahrbtnik lil — pojdite odtod kot zlatar Feliks k Vsi strm6 gledajo pogumnega mladeniča, lovec pa ga vesel objame. »Zlati moj dečko,« pravi, >ti bi res hotel to storiti? Ti bi si hotel nadeti oblačila moje nillostive gospe in jo rešiti? To misel ti jo vdihnil sani Bog; toda ue pojdes sam, jaz ti bom sledil v ujetništvo in ostal pri tebi kot tvoj najboljši prijatelj; dokler bom živ, se te nihče ne dotakne.« — >Tudi jaz pojdem s teboj, kakor resnično živim!« vzklikne študent. Grofico je bilo treba dolgo pregovarjati, da je sprejela ta predlog. Neznosna ji je bila misel, da naj bi se tuj človek sanjo žrtvoval; kako strašno bi se znesli roparji nad mladeničem, ko bi pozneje odkrili prevaro. Toda naposled bo zmagalo deloma in!ade-ničeve prošnje, deloma njen sklep, da če so reši, napne vso sile in svojega rešitelja zopet osvobodi« Privolila je. Lovec in ostali popotniki spremijo Feliksa v študentovo sobo, kjer hitro vrže nase nekatera, grofičina oblačila; lovec mu pritrdi povrhu še nekaj ponarejenih kodrov sobarice in damski klobuk. Vsi so zatrjevali, da ga nihče ne more spoznati. Celo šestilar jo odločno trdil, da če bi ga na cesti srečal, bi urno potegnil klobuk z glave in ne bi slutil, de s® priklanja svojemu pogumnemu tovarišu. Grofica si jo med tem s pomočjo svoje sobaric« vzela iz nahrbtnika obleko mladega zlatarja in se preoblekla. Klobuk, potisnjen globoko na 8el», popotna palica v roki, nekoliko olajšani nahrbtnik na plečih, vse to jo je popolnoma spremenilo lu popotniki bi se bili ob kakem drugem času do solz nasmejali tej smešni preobleki. Novi rokodelčiS ae te-hvali Feliksu s solzami v očeh in obljubi takojšnjo pomoč. >ge eno prošnjo imam,« odgovori Feliks, i v. tem nahrbtniku, ki ga nosi to oprtanega, se nahaja majhna Skatlja; shranite jo skrbno! Ce bi se izgubila, bi se ne mogel nikoli več utolažiti; namenjen« je mojj redrdci in —•« »Bogomir, lovec, ve za moj grad,« odvrne gospa, Samo krščanstvo mam mmm koristiti Kitajski ministrski predsednik marSal C&ngkajšek je nedavno govoril dijakom svojega ljudstva in se je takole izrazil » krščanstvu; »Življenje brez vere nima nobenega smotra. Kdor nima verskih misli, na bo nikoli pojmoval pravega smisla življenja in tak fclovek tava po svetu okoli in ne more nikoli dosti doseči. Le vera je tista, ki človeka usposablja, da se more bojevati, da ima trdno voljo in da vidi svoj konF.nl smoter. Ali veste, kaj je krščanstvo? Krščanstvo je vera, M ima svoj končni smoter. Njegov ustanovitelj Kristus je bil revolucionar, kakor je Oa govoril o življenju in družbi. On sam je s svojim if ledom pokazal, kakšno bodi naše življenje. Pripravljen je bil, da se žrtvuje in se je tudi žrtvoval za svoje ljudstvo. Zapom-aite si: Le tedaj bosta zares kaj velikega dosegli a državo in človeštvo, če boste v duhu služili krščanstvu, če boste zmeraj pripravljeni, da se žrtvujete!« Njegova žena pa je JzjaviSa: >Če rečem kitajskim misijonarjem, da občudujem njih žrtev, da so prišli v tujo deželo in da tu delujejo, mi odgovorijo; »To je moja dolžnost«. Koliko bolj bi morali tako govoriti kitajski kristjani! Saj vlada ne samo, da misijonarje trpi v državi, ampak jih tudi ljubi in kliče v deželo. In zakaj? Spoznali smo, da nam more samo krščanstvo koristiti! Dandanes so more krSčanstfo na Kitajskem bolj širiti, kakor sploh kje drugje na svetu.« Delavskega rtzrtft nt ta dvigni! ne kemaniztrn, nt sssit!«®®, ne krščanski socializem. Dvigni! ga bt I« Živf teisten katoliški teeiaini nauk. >tam se Vam bo vse nepoškodovano vrnilo; upam namreč, da pridete sami tja, plemeniti mladenič, da sprejmeta zahvalo mojo in mojega soproga.c Še preden je mogel Feliks na to odgovoriti, za-done s »topni« surovi glasovi roparjev; klicali so, da je rok potekel in da je vse pripravljeno, da grofico odpeljejo. Lovec gre k njim doli in izjavi, da ne zapusti dame in da gre rajši z njimi kamorkoli, preden se prikaže pred svojim gospodom brez svojo gospodarice. Tudi študent je izjavil, da hoče spremljati to damo. Roparji so se o tem posvetovali in slednjič pristali na to pod pogojem, da lovec takoj odda svoje orožje. Tudi bo zapovedali, da morajo biti ostali popotniki mirni, kadar odvedejo grofico. Feliks je spustil tenčico, ki se je ovijala njegovega klobuka, čez obraz, sedel v kot, podprl čelo z roko in kakor je biio videti, globoko užaloščen pričakoval roparjev. Popotniki so se umaknili v drugo sobo, vendar tako, da so lahko videli vse, kar se je godilo; lovec Je sedel navidezno žalosten, a ostro pazeč na vse, v drugem kotu sobe, kjer je bivala grofica. Ko so nekaj minut tako sedeli, se vrata odpro in lep, krasno oblečen mož kakih šestintridesetih let stopi v sobo. Nosil |e nekako vojaško obleko % redom na prsih, ob strani je imel dolgo sabljo in v roki klobuk, okrašen s lepimi peresi. Dva njegovih ljudi sta takoj, ko je vstopil, zastražila vrata. Napravil je globok poklon in šel proti Feliksu. Bil je po vsej priliki pred damo tega družabnega stališča nekoliko v zadregi; ni vedel prav. kako bi EaČel, slednjič mu je stekla govorica. >Milostiya gospa;« pravi, »že pride tako, da se mora človek vdati 7 svoja usodo. Vendar nikar ne mislite, da izgubim Jaz le za trenutek spoštovanje pred tako odlično ^mo; imeli boste vse udobnosti, ne boste m mogli V srna'* \ m za ' * mmim v&mari IPi iN Celo resnični jnnaki fcs-emžijo »časih obras * bolečini, k® stoje redno vsako jntro pred ogledalom i» si jasbrijajo brado; večkrat p* si dajejo duška svojim bolečinam tudi s jay kanjem i» kletvicami. Tem« mota biti enkrat sfcoelf/c S Kdor »e, prodno wts namili, dobro Miaaže » Soles&resn«, ki vsebujt koto krepilui koleaterin, dobi takoj gladko sb ▼oJjno kožo, preko katere drsi redilo lahko i« bces bolečine. P« britjn zopet Solea-kremo'. Potem ne bo več rdečih obrazov in boleča kože! Kdor se redno umiva s Šole« »šiloma, dovaja 8 tem kožs aktivnega lecitšna, jo dela odporao ia elastično, * eno besedo: Solea daje obresti prožno, gladko in sveže lice. 2» moške velja ▼ dvojni meri; Zdrava kož« je lepa koža ? M9§ po»m-5.-3- &rjsj, tpeSarine ti prav nič pritoževati, razen zaradi strahu, ki ste ga prestali ta večer.« Tu se je ustavil, kakor bi čakal na odgovor; ker pa j.5 Feliks vztrajno molčal, je nadaljeval: »Ne glejte v meni navadnega tatu aH morilca. Nesrečen mož sem, ki so ga neugodne razmere prisilile k temu življenju. Hočemo se za vedno odstraniti iz te pokrajine, rabimo pa denarja za pot. Saj bi bili lahko napadli trgovce ali poštne vozove, ioda v takih primerih bi bili morda več ljudi za vedno spravili v nesrečo. Gospod grof, vaš soprog, je pred šestimi tedni podedoval petkrat stotisoč tolarjev. Od tega preobilja prosimo zase dvajsettisoč goldinarjev, kar je gotovo pravična in skromna zahteva. Zato blagovolite takoj sedaj napisati odprto pismo na svojega soproga, v katerem mu naznanite, da smo vas pridržali, tudi naj čimprej denar izplača, sicer — saj me razumete, bi morali seveda z vami nekoliko trše postopati. Denar se sprejme le pod pogojem, da ga prinese en sam mož in da bo vladal o V9ej zadevi najstrožji molk.« Ta prizor so kar najpozorneje opazovali vsi gostje gozdne krčme, a najbojazljivejo pač grofica. Zdaj zdaj, je mislila, se izda mladenič, ki se je zanjo žrtvoval. Bila je trdno odločena, da ga za veiifco ceno odkupi, toda prav tako trden je bii njen sklep, da sama ne napravi za nobeno ceno niti koraka z roparji. V žepu zlatarjeve suknje je bila našla nož. Odprla ga je in ga držala krčevito v roki, pripravljena, da se rajši usmrti, kakor tako sramoto pretrpi. Prav tako pa se je bal Feliks sam. Sicer ga je krepila in tolažila misel, da je moško in častno, na ta način pomagati ženski, ki je v stiski in brez pomoči; a bal se je, da ga izdajo njegove kretnje, njegov glas. Njegov strah pa se je Se povečal, ko je ropar govoril o nekem pismu, ki naj bi ga napisal poslej bomo imeii cenejše umetne zobe, in sicer: iz jekla, ali prav za prav iz pokromanega niklja. Tak zob je rob bodočnosti, čeprav si še počasi utira pot v svet. Najprej so poznali jeklene zobe, ki ne zarjavijo v Nemčiji. Zdaj pa je dunajski zobni teh-nih Hans Taužinski iznašel nekaj novega. Iznašel je iakozvarii oblikovalec za krone, pripravo, ki omogoča slehernemu zobozdravniku brez vsakršnega truda izdelati jeklene zobe. Obenem je 'faužinski Iznašel pravilno zlitino, kroniov nikelj, ki ni le za veS ko za dve tretjini cenejši ko zlato ali platina, marveč je tudi trpežnejši in priprav-nejSi za v usts. Zob iz belega aiklja nima le primernejše barve za zobe ko zlato, marveč se sploh ne da uničiti in P« je nemogoča pregristi ali obdrgniti. Tak zob je trsi ko zlato ali platina m 1« lažji. Poleg tega zobovju iz Itromovega niklja ne škodujejo nikakršne kemične spojine in nikoli ne spremeni barve, marveč Jo vedno čisto m belo. Najvažnejše je P» to, da je zobovje iz Kro-movega niklja znatno ce-neji«. M0L1N0 nebeljeno platno PLATffO za rjuhe iiredao močno PLATNO s* oiroJko perilo, trpežno NANKING za perja dobra neprodorna vrsta Sifon, dobra mehka vrsta ZASTOJU h bele karirat,« kongres tkanine iitev- 36-_______ Ledeni plin Nemško časopise poroča o novi iznajdbi ga pa!ju oboroževanja. V kemičnih tovarnah v Leima-Bitterfsklu se je mansmu podjetju j, 0. Farben posrečilo izdelati nove vrste piiu, ^ so mu dali ime »ledeni bojni plin« (jKampffriergas«). Ta plin ima to posebnost, pravijo nemški listi, da »povzroča takšen mraz, da pod njegovim vplivom človeška irt živalske mišice enostavno odpovedo in se mota vsako bitje zgruditi na tla*. Ta plin povzroča nadalje, tis zmrzne bencin v motorjih tako na kopnem kakor v zraku in končne razjeda kovine, tak« da postanejo v najkrajšem ŠJasu neporabne. 2e od 1. 1632 dalje se je neki profesor Haber bavii i. vprašanjem, kako bi mogel tvoji domovini pomagati« na ta način, da ji slavi na razpolago najbolj učinkovito obrambno in napadalno sredstvo v bodoči vojni, neke vrste »človečansice orožje«, ki bi človeških bitij ue pokonjavnio, pač pa za vedno ohromilo in za borbo onesposobilo. Nemški listi čestitajo rodoljubnemu profesorju, ki je svoj genij posvetil tako velikemu cilju in ga po tolikih letih tudi dosegel. Lefa 1936 so tovarne L«una v podzemlju kakšnih 30 kvadratnih metrov zgradile potrebne prostore za izdelavo tega rodoljubnega plina, Delali so v največji tajni. Delavstvo se sploh ni smelo mešali z drugimi ljudmi, da bi tajna ne prišla v javnost. Zgradili so za njo posebno kolonijo. Vsega delavstva je 300, Ines družinskih članov. Vrhovno vodslvo ima poseben oddelek vojnega ministrstva, ki mu na. čeluje Otte. Tudi vrhovno vodstvo I. G, podjetja v ta svoj oddelek tako rekoč nima pristopa. . -..... Prvi poskusi so pokazali, da so se prizadevanja popolnoma posrečila. Ako ta novi ledeni plin zadene ob živo bitje, bodisi človeka ! ali žival, takoj prenehajo delovati pljuča in vse mišice omrtve, ker plin takoj zmrzne. Tanki, letala, avtomobili, katerih motorji so bili sadeti od plina, se ustavijo, ker bencin zmrzne. Protiletalsko topništvo dobi na razpolago posebne granate napolnjene s temi plini, Najnovejši topovi lahko napolnijo ozračje % "ledenim plinom« do 10.000 višine in vsako letalo, ki bi se tej »zračni zaporni steni« približalo, se mora ustaviti in takoj pade na tla, ker bencin zmrzne, ostali aparati pa so pri Prvem stiku tako poškodovani, da ne delujejo več. — Ker so bili uspehi prvih poskusov tako udarni, j© sedaj vojno ministrstvo naročilo velikanske količine tega novega plina. V tovarne v Leuno je prišlo Se' nadaljnih 20 delavcev, tako da bodo tovarne odslej delale noč In dan v treh skupinah. Svež« jajc«! Mlad mož je lačel trgovati jajci. Nekoč naroči zaboj svežih jajc in najde P" odpiranju na enem jajcu napis: »Srčno ljubljeni I Dvajset let sem stara, zlatolasa in "»odrooka ter veselega *rca. Rada bi enakeg« moža. Ce ti ugajam in ugajaš ti meni, bi se Poročila. Moj naslov...« Mladi trgovec napiše "ivduSen nad originalnim ženitovanjskim ogla-!om goreče pisalo na navedeni naslov. Čez teden dni prejme odgovor: »Sem žalibog ž« šfiri leta poročena in imam dva prav srčkana °'roka.,,« _ Od tistih dob ni več kupoval jajc. V vsako hišo »Domoljub«! pisano polje Križev poi lužičkdh Srbov Lužički Srbi spadajo pod Nemčijo in štejejo komaj 150.000 duž in so najmanjši slovanski narod. Od nekdaj že vodi ta narodifi težko borbo proti načrtni gernianiisaciji aein-gkih oblasti, tete 1933 pa je narodno-sociali-stičua Nemčija uničila vse njihove narodne in politične pravice; razpustila je vsa njihova narodna društva, njihove učitelje pa st> zamenjali narodno-socialislični Nemci. Vse novinarstvo Lužičkib Srbov so germanizirali, zavrli vso njihovo literarno delavnost, pregnali iz Sol narodni jezik, tako da narod nima prilik'© poučiti se v svojem materinem jeziku, te. cerkva so pregnali njihovo narodno bogoslužje. Lu-žičane same pa so proglasili za srbsko govoreče Nemce. Mladini ii. Lužic je prepovedano Študirati v inozemstvu, doma p« se ji dela velike težkoče. Na šolah jc uveden nemški jezik z gotico, na univerzah so lužički mladini delajo velikanske težkoife pri polaganju izpitov itd. ter mora imeti posebno legitimacijo kakor židje in inozemci. Zahtev® Sl&vakGv Voditelj slovaškega naroda msgr. Andrej Hlinka je bil te dni na Poljskem in je bil pri tej priliki odlikovan a najvišjim poljskim odlikovanjem Polonia restita. Na povratku v domovino je msgr. Slin!:« izjavil časnikarjem si ■ »Ako mi Slovaki priznavamo republiko Češkoslovaško, s tem še vedno ni rečeno, da priznavamo nekak izumetničen Češkoslovaški narod. Slovaki so poseben narod. Pri dogovo- , rib v Pittshurgfcu so nam obljubili avtonomijo, katere doslej nismo dobili. Najmanj zahteva- | mo Slovaki to-le: avtonomno vlado, avtonomno sodstvo, avtonomne upravno oblast, avto. nomno šolstvo, uporabo, slovaškega jezika v vsej Slovaški in lastni parlament, ki bo sprejemal zakone v okviru avtonomije.« — Čehi naj v korist svoje države dajo Slovakom, kar jim gre. Za republiko bS bilo usodno, ako bi zahtevam Slovakov ustregel — kdo drugi. Setaiišče »iredi ledenika Te dni so ob prisotnosti avstrijskega zveznega kanclerja otvorili pod Visokim Klekom promenadno letališče, ki mu menda ni para na svetu. Sredi ledenika se vije krasna cesta v viSini 2369 metrov nad morjem in vodi v dolžini dva in pol kilometra med skalovjem in ledom v višine 2542 m. Vzdolž ceste so postavljene klopi, dolinska stran je zavarovana. z lesenim plotom. Razgled s ceste na obdajajoče gorske velikane, ledenike in prepade j« veličasten: Horoskop Prazncverai oče pelje evojega sina k vr&iarici« kovec,' tsaj postase bankir, Ce «e bo pa igral % jobolko-m, ima pač poklic za sadjarja. Čez par minut greata z očetom pogledat. Faat , je «ede) M svetem piratu, denar je fx vlakni! v žep ia pohru&lal skoro vse jabolko, 2emica zmagoslavne zakličes — Ste vidali? Veš ein j? Ittkor nslate i» — boijievika. Za vero srni mi mar, vzel i« denar, ki ni bil. atafov i« pohrust«! tuA, za katerrga s« •»-koli ni trudil. CHajte f,B®m®šwbaeiJ . »DOMOLJUB«, dne 9, septembra 1937. Stran »Praviš, da prid« vsak vefcer ob 11 mimo?« »Zmeni. Menila m os ni kij badegs pripetite?«: imilitei is MHiiiiiti registrovaca zadruga i neomejeno raveao v Kamniku Šutna štev. 22 (v lastni hiši) Hranilne vloge obrestuje po dogovoru do 5% .'jtmsi«« veekrttB« vrednost r*«h »1»? T^plce (kraške) n žpmjekafas Jabolka m mošt kupimo vsako množino po najvišji dnevni cenil E fžfss ii im, UttflMi, iigii (Jivia sMaffiti) Dražba na Bledu Vsted preureditve se proda na prostovoljni drallu 19. septembra ob osmih v pensionu »Hiklk razno rabljeno pohištvo, posoda i.dr. Za jesensko dobo Vam nudi FR. STUPfCA trgariaa z ieleznins iis poljedelskimi Biroji J Ljubljani, Go»y»»y<;tsk* ct-slt l litoželezne. bakrene, brzoparilne in žganialske kotle, pluge in brane, črpalke za vodo in gnojnico, vodovodne cevi in armature, elatuorezuice, nilatilnice, žitočistilnike, stiskalnice za grozdje in sadje, peči in štedilnike, okovje za stavbe in pohištvo ter ves stavbni materijal, kuhinjsko poso »Domoljub««! Moti o^flasatlk Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5-—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine nI; prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Prhtojfržaa z« mala »slate te ptatefe isapraj. iisfiesi piitiiii sprojme takoj pletama Joško Vidic, Radovljica lizmlsas m\mm sprejme tekoj Žagar Jože, Dravlje Stev. 73, Ljubljana. Hass iilia Lbanmaza Din 10.000-naprodaj. Vas Gora št. 25, pošta Komenda. FfiZISS SSfiS "Kmetij- ska zadruga v Starem trgu pri Rakeku po zelo nizkih cenah 1 Waara vaierleRa vseh »tepta kmečkih dei, sprejmem. Zg. Šiška 29, Ljubljana. fiostnji* iavo kupujem skozi vse leto. Drago Had!, Novo mesto. Hiipes ip l Mi za vsa kmečka dela, sprejmem. Florjančič, Dravlje št. 84. itgsi kistiji radi bolezni naprodaj. Cena »in 60.000---, potrebna gotovina Din 15.030—. Več pove Mat. Kr t ar, Bučka pri Krškem. M sevs, mttiiM sprejme Grilc & Comp., Novo mesto. Ifiss !>!š« i silsns v KrtriiU za 90.000 Din naprodaj. Mesečni donos 920 Din. Pojasnila daj« Jakopin, Prešernova št. 18. HoiisMfotlBi stroje najboljših nemških tovarn, kupite najceneje pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah. Tako pocani ne kupite nikjer drugje. Priliko ugodnega na- buna ae "■""t dobro in poceni, nudistaroznana tvrdka Preskor, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 2 siiikiiji vS.vsS del, sprejmem takoj. — Ponudbo na Tomačevo št. 25, Ljubljana. NCiRSCIfS« i i! €$P€rHSIiO poučuje pismenim potom po zels nizki ceni Jeitkovna d.opi»iia šola na Jesenicah Zahtevajte prospekti Priložite znamko za odgovori (Si! mm SOJS poznata u» žele;, niei, perubredih. Na odbodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo m Din i— iii$!ita sto v. is s vinarstva Razstava »intila«. - Maseri za etroka. -UnetMsL - Vrtnarstvo. - EksetjJss ribice, Zoo. Mate domače živali. Industrija, obrt. Tekmovanje harmonikarjev 12. septembra. K»sm za&avflte. tfeUfcsmestal saries?, popoldanske predstave zastonj. Vabimo Vas! semensko pteašco. i{, ječiaru in zimsko ^raboro dobite najceneje v jnvoih rkladitiih pii tvrdki mm s. 16.1., uueu«m Tvršcva (Dunajska) cesta št?v. 33 O 2ivi jeziki Francoski listi poročajo o ugotovitvi francoske Akademije znanosti, ki js prišla do sklepa, koliko živih jezikov imamo na zemlji. Po iem sporočilu je jezikovni Babilon velik, zakaj dojfnano je, da govore na našem planetu 3000 živih jezikov. Ce pa prištejemo k tem jezikom tudi vse one jezike, ki so se nekoč govorili ir. veljajo danes za mrtve, dobimo število 6763. Najbolj so razširjena azijska narečja. V Aziji je najbolj razširjena kitajščina, in sicer v raznih inačicah, na zemlji p« zavzema prvo mesto angleščina. Po razširjenosti pride takoj za angleščino španščina, potem ruščina, nemščina, francoščina, nsto pa po daljšem presledka še italijanščina. Radi velike zatoge in pomanjkanja prostorov prodajamo vse blago za perilo in obleke dokler traja "*oga i 20*1» p©p®§!« Na zalogi špecijelna zaloga oprem za neveste na pr.: platno, gradi, odeje, zastorl, morska trava, inna i. t. d. —• Izkoristite ugodno priliko! F. L Goriear, Ljubljana Sv. Petra sosia 2». kupuje OUOSLAV DOLENKC, Ljubljana, Wolfowa ulica 10. vrednostno papirje vnovčujo po najboljši ceni In takojšnem izplačilu, tzpOilllfC vse bančne, de-msrne, kreditne in blagovne posle najkulantneje AL. PLANINŠBK, trg. ag. tečnih poslov Ljubljana, Beethovnova ul. 14./I. Telofon a5-K>-_ Briufe? novo oddaja po ugodni cent Itaa Jefečin, Ljsbljoaa, Emoaska cesioj. lasfonf zidate mkm ii šols »s* w man prirejate e»&ijon«, ako ne znat* »porabljati orožju kaki, časopisja. »Domoljub« slane: » Din za celo leto, za Inozemstvo M Din. - Dopise io spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, ln«c-m ^»mafije p«>«pra*« »Domoljuba«. - Oglati se taraftnavajo po posebnem ceniku. ~ Teleinn nred.nSitva ia »-»j-. 19-U. 29-99, 89-9*. - Izdajatelj t Dr. G regorj j Pečjak. — Uredniki Joie Koiilik, - Z* j agentov« n*k