5»4
J. Š.:  Balada  o svetišči.
»Takd-le je bilo ... da!  Mlad kavalir Uničiti htel  mi je srečo   in mir.
»»Zapusti možd  — ji je   rekel  —  berača ! In tvoja bo v Rimu tam  moja palača !
»»Bogastvo sijajno, ki jaz ga imam,
Ce k meni  pobegneš,  vse, vse ti  rad  dam.
»»V  kočiji  vozila se bodeš grofica, Ne boš  več prezirana,  revna perica
»»Tvoj krasni obraz in prelestui tvoj stas — To  ni za težake,  oh,  to je za  nas!««
»A ona? Še z mesta Vam ni se genila ! Pred nosom mu drugkrat je dver zaklenila.
»Lep fant  Vam Antonio Costa   bas  ni . . . In vender mi taka-le roža cveti!«
Poldan je po Rimu zdaj  ravno  zvonilo, Prinesla je  delavcu žena kosilo.
Obse"nčen od smoluatočrnih ji lds Se papežu zdi se Madonnin obraz.
A drugi dan poslal je   »rožo kreposti« V  predmestje oddaljeno  —  delavki Costi. A.  Aškerc.
•^JLi^2
Balada o svetišči,
\'
molitvi zbrani  pred svetiščem  v gaji Klečala čestokrat je grajska hči, Pobožno dvigala  v nebo oči, Molila dolgo je v cvetočem maji.
Lepo je bilo takrat pri svetišči  tem;
Odičen bil bogato žrtvenik,
Pred njim  svetilka večna je gorela,
Svetišče zdelo res se je ljudem.
In danes — dnij  minulih je pomnik,
Razrušena že davno je kapela,
Molitev grajske hčere odzvenela  —
Obračajo se gozdne cvetke gori,
Prepevajo Mu slavo ptičji  zbori
V molitvi  zbrani pred svetiščem v gaji.
J.  S.
G
Pesmi — ivje.
vetje,   zelenje		Srečo mladostno
Mraz pokončaj		Vzame vihar,
Vejam golotnim		Zanjo zapušča
Ivje poda.	m	Pesence v dar. L.  Habetov