TfTAvVv
•r/>A\\r
GLASILO SLOVENSKE NA«ODNE PODPORNE JILDMOTE

leto—year xi
at Cat
chicago, ill., petek 23- marca (march) 1917.
stev »—number €9.
ODKLANJA
BERLINU SE NADEJAJO VOJNE V 48 URAH.
IEUTRALNA DRŽAVA NAMERAVA POSREDOVATI, TODA VLADNI URADNIKI NE MARAJO NIČESAR SLIŠATI O TEM.
fLADA HITI S PRIPRAVAMI ZA VOJNO. — NAČRT ZA NOV DOHODNINSKI DAVEK.
Washington, 22. marca. - Vlad-li uradniki so danes izvedeli, da Namerava neka neutralna država j Evropi posredovati med Nemčijo in Ameriko z namenom, da ie odvrne vojna. Uradniki izjav-jajo. da je to nov poskus Nemčije razdvojiti kongres in spraviti Pilsona v zadrego, ki pa — pra-
rijo — so no bo obnosel.
_ i
—————— j
Washington, 22. marca. — Iz «eh poročil iu znamenj, ki se po-javljajo, jc razvidno, du ae Zdru-iene države pripravljajo na voj-io z Nemčijo, (ilavna znamenja
Oboroževanje trgovskih parni-lov in mobilizacija mornarice.
Mornariški department hiti z graditvijo flote manjših ladij, ki io namenjene za lov na aubiua-inke.
, "Obrambni avet" je organiziral loiuitoj, ki bo imel nadzorstvo čez rw> municijsko produkcijo v deže-i. Armadni svet priporoča ta-rojsnjo kombinacijo armadne in Mornariške eroplaiiske službe. )anes se je vršila konferenca* iz-lelovaleev eroplanov z načelniki uornariskega in vojnega depart-nenta V svrho, da ae gradi velika ;račna flota.
Civilna komisija je povzela ko-'dfcf fek r utiranje- iMiilciii h de-avuev v arniaduiii in mornariških ovarnah. Zavarovalni biro zoper ojno je določil "vojne doneske" :a zavarovalnino.
Voditelji obeh starih strank v lougresu delajo načrt za kompro-nis v svrho, da se organizira poslanska zbornica nestrankarsko, to se ituide v izrednem zasedanju l aprila.
Tajnik Danicla se žuri z oddajo naročila /a gradnjo torpedoraz-ruševalk. Glavni stan mornarice u generalni štab armade izdeluje-a vojne načrte.
Vlada se posvetuje o načrtu nove dohodninske predloge, na podlagi katere, če bo sprejeta, bo-lu vai osebni dohodki kapitalistov, ki presegajo nad $100.000 »s leto, pripadli vladi za financiranje vojne.
Poročila iz Amsterdama se gla-
da je minister za zunanje zadeve v Berlinu opozoril tamošuje a iiteriake poročevalce, da bo vojna i»«l Združenimi državami in Nemčijo oficijelno napovedana v prihodnjih 4H urah. Ilavno tako vest so dobili na borzi v Ainstcr-'laiim potoin braojavke iz Berli Ba«
Tukajšnji uradniki suiatrnjo to vest /.a migljej, da morda l>o Neiačija prehitela ameriški koli* K'*h in prva napovedala vojno. Amerika mora čakati še deset dni, dokler se ne anido kongres, in ta •'•■s lahko izrabi Nemčija, da u •l»ri prva. Nihče pa ne ve, kaj namerava Nemčija v tem trenutku. Nemška eenzura w4>ita še ni-k'lur tako absolutna kakor je zdaj iu vse je dobro zakrito, kar K«sii /.a nemškimi mejami. Od »trani namigujejo, da je Nemčija ravno te dni aktivna v ftotovih neutralnih državah z na laeiuuii, da izposluje od njih po "tedsvanje. Tukaj pa pravijo, da M' ho vlada ozirala na nobeno l*Hr*dov«iije, iivaemfti, ako Nem-[j« takoj prekliče svojo blokad
nega ameriškega parnika "Memphis". Mornarji so veslali v čolnu na odprtem morju oaemnajat ur preden je prišla pomoč. Trije čolni z ostalimi mornarji so se izkrcali ua irskem obrežju.
NEMŠKA ŠPIJONA OBSOJENA.
New York, 22. marca. — Albert O. Sander iu Karl N. Wun-nenbcrg, katera sta se včeraj priznala krivini, da sta pošiljala spi-joue na Angleško v svrho dobave utilitarističnih informacij za Nemčija, sta bila danea obsojena na d Ve leti ječe v zvezni kaznilnic ci v A11 a 111 i in na globo $2500 ,vsak.	%
45 LADIJ POTOPLJENIH V NEM TEDNU.
London, 22. marca. — Angleško admiraliteta javlja: V tednu, ki se jc končal z 18. marcem, je priplulo v angleške luke 2528 ladij nad sto tonami raznih narodnosti, odplulo pa je v tem času 2554 ladij. Hubmarinke ali mine so potopile v tem tednu 16 angleških parnikov z 1660 tonami in več, z manj kot 1600 tonami pa osem. V tem ča*u je bilo napadenih 10 angleških parnikov, toda napad se ni obnese!.' HpKWUPI^^W
POMANJKANJE PAPIRJA.
Washington, D. 0. — Zvezna trgovska komisija namerava razdeljevati papir za časnike skozi posebno komisijo, v kateri bodo zastopani vsi intereai.
Komisija bo sestala iz petih članov in bo takoj imenovana, ko se tovarnarji aedinijo glede cen. V komisiji bodo zastopani tovarnar-ji, trgovci, veliki in mali izdajatelji listov.
NOV DAVEK, ČE PRIDE VOJNE Z NEMČIJO.
DO
Washington, D. 0. — Uprava so peča z načrtom za dohodninski davek, tie pride do vojne z Nemčijo. Po tem načrtu bodo obdavčene vse osebe, ki imajo več lfot $100,-OO dohodkov na leto.
Preraičunili so, da bi ta davek zvezi z drugimi davki vrgel na leto od $2,000,000 do $3,000,000,-000 dohodkov, kar bi zadostovalo za vae potrebe.
Mnogi uradniki izjavljajo, da jc tak doiiodnincaki davek upravi čeu, da nosijo tudi bogatini troš-ke iu ne samo delavci.
BLAGOSLOV VOJNE.
AMERIKA HOČE LOČITI AVSTRIJO 00 NEMČIJE.
■ ' SfM
New York, 22. marca. — "The' Kavno zdaj je dobra priložnost Tribune" je včeraj priobčila ale- za ločitev Avstrije od Nemčije, deee poročilo iz Washingtona: jp Ruska revolucija je po'najboljših
"'Predsednik Wilson izdeluje j »»formacija It naredila globok vtisk načrt, po katerem bi Združeno dr-|v centralnih državah it. moč lln-žave ohranile prijateljske stike z1 henzoHorocev se manjša z vaakkn Avstrijo ki to prijateljstvo bi Hlt*.}dneV0|W' Vsekakor je torej boljšo žiLo za končno osantljenjo Nciuči- *a Avstrijo, da preneha z vojno in je z dosego separatnega miru med 'kolikor niore dobiti, ile du bi Avstrijo in entento. Odgovor naj čaUula na polom Nemčije, zadnjo avstrijsko noto gledf na Državni department je pripra-suibmariiisko kampanjo je zadržan vil noto, v kateri ameriška vlada in ne bo odposlan na Dunaj tolb opravičuje avoje naredbe napram ko časa, dokler ae dodobra no pre- ugroiavanju od strani Nemčije, trese to vprašanje. Razume ae, da To noto, ki jo namenjena kot od-so tudi ententne države seziianjc-govor Avstriji, bo Wilaon mogoče
ao s tem vprašanjem in v to svrho jo položen temelj dogovoru z zavezniki.
porabil kot poslanico kongresu, ko bo zahteval, da nun kongres poveri voč oblasti ali da nu|iovo vojno",

KRVAVI IZG
V BERLINU?
Amsterdam, 22. marca. — Sem- Berlin iu drugu vočja mosta. Vse kaj je prišlo poročilo, tla so v te vesti prihajajo iz nemških ue Berlinu izbruhnili resni izgredi, uradnih virov.
Govorica, da je v Nemčiji bukni* la revolucija, je povzročila veliko paniko nu tukajšnji bo » al. Izgredi lačnih množic, ki veči
Tukajšnje časopisje polaga ua te vesti veliko resuobo iu jc po. 'klalo poročevalce ua mejo, da dobe več informacij. Sumljivo je
noma obstoje iz žensk in mladine, tudi to, da so zadnje dni izostala ao se vršili tudi v Monakovem, privatna pisma iz Berlina iu Ilaru-Lipskem, Dusseldorfu in Hajftbat* i>urga, od koder so doslej duha-<gu. Izgreduiki so razbili okna jala redno. Mogoče je, da so se na prodajalnah in napadli polici*; pojftvili veliki štrajki, spremljani }o s kamenjem. Vesti z nemške t demonstracijami lačnih množic, meje ae glase, da potuiki, ki so k lahko je tudi, da je imela ruaka prišli iz Nemčije, pripovedujejo o tevolucija takšen vtis na nemško velikem dovajanju vojaštva v J judatvo, da prkle do odmeva.
AMERIKI POSLANIK NA BALKANU SE JE VRNIL S TOVORNIM PARNI-KOM.
New York, N. Y. — Charles Vo-pička, ameriški poslanik na Balkanu za Hrbijo, Bolgarijo in Ru-munijo, se je vrnil na norveškem tovornem parniku Ranenfjord. Z njim se je vrnilo tudi več Američanov.
Vopička pravi, da so letalci metali bovivbe ua Bukarešt mnogo dni preje, preden so čete centralnih zaveznikov osvojile mesto. Ifri teh napadih jo bil ubit neki Američan.
Prehroaiitov v Bukarešt u je slaba. Nemci so (pobrali živež za pre hranitev armade. -Vopička pravi, da je dobil za poslaništvo ua 1a način kruh, da je izposloval dovoljenje od poveljnika, da je pek odprl opekarno, da je zanj iu drugo osobje pri poslaništvu pekel kruh.
KAJ PRINAŠA PROHIBICIJA
Neki H. Brock man, ki ae jc po daljšam bivanju v Kvropi zopet vrnil v New York iu Je kot član mednarodnega odbora "Krščafl-ske zveze mladih mol" marsikaj videl, kar je drugim ljudem prikrito^ je izjavil na shodu, da jc 25 odstotkov vojakov, ki so pri-zadeti vsled vojne, radi spolnih bolezni uničenili.
V taborišč Hi v.a ujetnike vsesa i
Richmond, Ind. — Meato jc po-
stalo suho kot Hahara, v njem ui dobiti opojnih pijač hi zdaj ljudje vživajo vsakovrstno brozgo, da ae omamijo, ne »meneč sc za to, kakšne bodo posledice.
Tako je n. pr. Ralph Conker, ki jc po poklicu brivec, pronašel, da je tekočini za čiščenje glave pri-mešan špirit. Nasrkal se je te te-kocine in so Uko omamil, da jo poljubljal zemljo Hi objemal br zojavne drogove. Seveda so ga a retirali in postavili pod $25 po roitva.
Tekočina, ki aluži za čiščenje glave, vsebuje kinin in 62 odstotkov alkohola.
v sebe več mladih inož v ataroati od 18 do 25 let amrtni kal kot v strelskih jarkih. Bolnišnice v Kv-ropi |ireiu»polnjcnc s temi nesrečniki.
To je strains sliks, kl je poda napoved in ihtavi brezobzirno 1 j» Broaknsan. Kar ne pade v atrel-ladij a submarinka-|Hkih jarkih, zapade sifilisu in dru-] gim boleznim. Vojna je samomor za evropske na wide.
Potapljanj,,
ml.
Mo*tv<
' Memphiaa" jo bilo 18 ur ns odprtem morju.
NEZNANA BOLEZEN V ORI.U JE ZAHTEVALA OSEM ŽR TEV, PREDEN SO JO 0-MEJILI.
Gfcleavilla, Wis. — Neznana bo-lezeu v grlu je zahtevala osein žrtev, preden wo jo omejili zdravniki iz .bližnjih meat.
Po izjavi zdravnikov se je bacil, ki je povzročil bolezen, nahajal v mleku. Več .kot 150 oseb je zbolelo za nalezljivko, med njimi tudi dva domača zdravnika. Mnoge osebe, katerim sc zdaj fbrača na boljše, ostanejo pohabljene za vse žive dni.
KAZNENEO JE ZAKLAL STRA2ARJA.
- Dr fioro-
V
la«'tio
•obote ^aevemi lllinoia) obiti nestanovitno. Zmerno
ws*l»igtoa, 22. marea. »avo, .Npartment je dobil
' " 'd ameriškega konzula v I temporal ura in južni vetrovi. V da je prišlo tamkaj o . sinjih nrah >e kazal rrfenih mornarjev a potopijo i mer od 44 do 60 stopinj.
topW>-
DANIELS JE ODSTAVIL MAJ BOUtEOA TOPNIČARJA RADI PIJANOSTI.
Philadelphia, Pa. — La;it,«'.» Thomas M. Tipton jo bil poansn kot najboljši strelec v mornarici, ki ni nikoli zgrešil ciljs.
Vojni sod ga je spoznal krivim rodi pijanosti, grdego jezika, lista vi jen js proti aretoeiji in da jc udaril stražo. Priporočil ga je mornariškemu tajniku, da aUM*"
Leavenworth, Kans. — Ono Manuel, ki sedi radi uboja 25 let, je zaklal v zvetzni ječi stražarja K. A. Barra. Manuel, ki je zelo vročega temperamenta, so je razjezil, kor ga je stražar naznanil podjet-ničarju, da ni pritisnil številk na par čevljev, ki so bili oddani nekemu drugemu kazueucu.
Barr jebil na patruljnem pohodu, ko se mu je približal Manuel, ki jc nekje dobil ostro tesarsko dleto. Kmalu je bilo slišati par »istrih besed Iti nato jc Manuel stegnil roko iu zasadil dleto at m /.ar ju v prsa, ki jc l>o par minut oh izdihnil.
Manuel je v A laski ubil nekega (irka iu dobil je 25 let ječe ZduJ pride pred zvezno sodišče radi u mora prve vrste.
To je že tretji umor v 1H. inese-eih v zvezni jc*|. Robert Hlrond je ubil stražarja Andrew Turner-ja, IIA i kaznenee je zaklal kaz-tienea ll<siry Schmidla, Manuel pa aedaj atraŽarja Barra,
SOCIALISTIČNI KANDIDAT ZA OBČINSKEOA SVETO.
VAL0A NAPADEN
Chicago, DI. — Ko He jo Jacob Somieaheiii, socialistični kandidat za oličiuskega »vetovalea v d#e teui ob#lnskotit volilnem okraju, vračal domov s shoda, ga je neznan zlikovee iz stranske uli<* ob-atrelil.
Neznanec je j nt trm strahopel
NEMCI SE USTAVLJAJO NI NOVI LINIJI; ODLOČILNA BITKA OUZO? NIKOLAJ ROMANOV ARETIRAN.
V LONDONU PRAVIJO, DA JE UMIKANJE NEMCEV POSLEDICA ZAVEZNIŠKE OFENZIVE OB SOMMI. — FRANCOZI SO OSVOJILI NOVE POZICIJE.
KERENSKIJ IZJAVLJA, DA JE RUSKO DELAVSTVO SLOŽNO Z NOVO VLADO. — CARJEVI
TIRANI ROMAJO V JECO.	*
Berlin, 22. maroa. — (Brezžično.) — Generalni I tab naznanja danaa, da Je bojevanja oživelo tudi na rumunski fronti. Na ruski fronti ob Beresini, iztočno od LI-do, ao Namoi okkupirali itiri ki-lometre ruskih zakopov in ujoli 200 Rusov.
dira kožen Darnela je odrmrril, tieni činu poUguil. Honn*l(*»*in kazen ostane in do mornariški, ga opUuje. da > star okoli >U do department ne mora zo oficirje, ki| 10 let in do je imel ns a«*ii oble-ao pijani.	-k« t*** barve'
London, 22. maroa. — Tukajšnji vojni eksperti izjavljajo da je umikanja namžke armada na Pranooakem posledica zavaanižke ofenzive ob Sommi. Namoi ao pričakovati lotos ia hujii udarec in sato ao se rajii umaknili. Nam-iko dete bi so rade ustavile na črti 0ambrai-St. Quentin-Laon, toda Angleži in Pranoozl ao Jim bili prehitro za petami ln Namoi ne morejo tako naglo organizirati svoja artllarije, zato ae umikajo dalja.
Paria, 22. marca. — Vojno ministrstvo danes poroča, da mo Nemci nudili energičen odpor mod rekama Homme Iu Alane, toda po Ijutem boju severno od Tcrgnle-resa ao jih Kerancozi potisnili is voč močnih pozicij. Francozi so okupirali večjo število vasi severno f><r*Hnl**ohsa spričo -trdovratnega ml pora nemških čet.
Poročilo se glasi: V okolišu severno od Tergulera amo osvojili nove pozicije iztočno od 8t. Quen-tiuskega kanala iu iztirali sovražnika iz več važnih defenzivnih postojank. Južno od Oiao in aover-no od Hoissousa smo okupirali večje število vasi kljub Ijuteuiu odporu Nemcev v okolišu Vreguy.. Severno od Berry-ati-Baoa smo izvršili nenadni napad in ujeli nekaj mož.
Nemci ao ostavlli .'{(16 mest iu vasi v invadiranem teritoriju v zadnjih štirih duevHi in vrt kot 50 zadnjih štiriindvajsetih urah. Sneg iu dež precej nagaja angle-ško-fraucoski kavaleriji, ki pritiska za Nemci, toda kljub temu se nadaljuje prmliranje.Kakar kažejo znamenja,ne bodo Nemci obstali ua takozvanl"I!indenburgovi liniji", ki drži od Ulic čez St. Quen-tin do La Kere. Zadnja dva mesta sta že tako blizo francoske armade, da Ju Francozi lahko dosf* žejo s topovskim ognjem, Nemško umikanje je zdaj dobilo drugo lice v toliko, da ua enem kraju se čete še umikajo, dočim se mislijo ua drugem koncu ustavljati. Francozi iu Angleži sproti popravljajo csslo iu gradijo železnice, tako ds Imajo že dobro zvezo za aeboj. Vaekakor pa Je limgoee, da m* Nemci iifttavijo na višinah, ki n« vlečejo izza Cambraja. St. (Juciitiiia in I/ooiia.
(Jeneral Nlveile,vrhovni povelj, nik fraij. armad,poskuša zabiti aa-gozdo v novo nemško fronto med LaouoM ill Oaofilio, severno od reke Alani*. Velika množina frail-ooeltib č<ft ae vali tamkaj ln frau> eoske baterije na južnem bregu reke «m# že naperile ljut ogenj v nemške pozicije, Na tem kraju je naatal nov lok nemške fronte, ki ne nadaljujejo v Šampauijo.iii ako ae Francozom |io*reči narediti vr r«'| t sunka j, lahko napadejo Imk u i'make armade v ftsmpaniji In jo pripravijo v katastrofo.
f'im d I j<* •»• iimlčejo N'emei, tem ve/je je število civilnih prebival rtv, ki Jih puščajo zs seboj. Nem ei ao menda pilili do »poznauja, do Je za nje lioljše. če prepustijo prehranjevanje eivilialov Praaeo »oni, kakor da M jli vlačili seboj ii, jib hranili s svojo pičli* mno fino hrane. Osvobojeni prebivol-el ao bili v tužnein položaju. No-Dalje na 3. atr. 1. kol.
London, 22. maroa. ~ Angleška nižja zbornica je danea soglaano sprejela resoluoljo, ki laraža Čestitka ruski dumi na zmagoviti re-voluoiji.
-4
Petrograd, 22. maroa. Justič-nI minis tor Kerenskij ja danaa od-lodno zanikal vae vesti, ki prihajajo ia Berlina in govore o sporu med delavoi in novo vlado v Rusiji. Kerenskij Ja iijavil, da Je on sam Član delavake stranke, ki priznava sooialiatični program, in da ne bi bil nikdar aprejel »odeta v ministrstvu, Ča bi na bila njegova stranka zadovoljna • pro vi-aorlčno vlado.
Petrograd, 22. marca, — Provi-zoriona vlada je ukazala aretirati Nikolaja Koiuanova, blvšoga carja iu njegovo ženo Aleksandro Pcdorovno. (loueralu Alekaijovu, šefu generalnega štaba, je poverjena naloga, da pazi na jetnike, dokler no pridejo člani dilute, ki brnlo spremili carja iu njegovo družbo v Carsko jo Sel o.
Razen ourja Jc tak^taal vlada prijeti in zaprotl veliko fttevljo carje v Hi privržencev lu dostojanstvenikov stifi*« vlade, med ka*tMml jo tudi puglavar "svetega, ainpdaM Rajev, (menda ena prvih glav ruske cerkve), dalje hivAl ministrski predsednik Kokovcov iu več voditeljev "Črne stotnijc" In notranjih birokrat ičuih krogov. Tajna policija ua Finskem je razpuŠ-čena iu nu meji Je bilo prljolih veliko število pristašev starega režima, k i ao hoteli pobegniti lin Švedsko.
Knez Lvov, ministrski ptedsed*' nik sedanjega začasnega kabineta, je dejal včeraj v intervjuju a nc. kini iuneriškan reporterjem, da nova vl«<ia orgauizujo Itusijo a nepričakovano <lobrim uspelusiu Krajovvla ziiust va, kl so onostavnn nadomestila uaza^iujaško načelni' ki z novimi In naprednimi, so veliko pripomogla do takosiaglc in gladko iizprtsuemJie, Lvov jo bil glava nairmliiili zeiuatrv Iu pod njegovim vialstvom so bila nem. stva tako tiaiieljiUi roorganizlra-ua, da jc bilo treba le Hpremeuiti krajevne mu'eluikc ki dežela jft organizirana za novo vlado, ('on-tralni odbor aemsfov v Moskvi so jc zavedal ves čas vdjtio, da so Rusijo bori ma peterih frontaihi na štirih proti zunanjemu sovražniku in tia peti proti notranjemu sovražniku v Petrognulu. '/MJ jo premagan notranji sovrstnik Its peta fronta je izginila.
Lvov je tudi <b*jal, du so armade ua južriosapaduih in zapadnih frontah Itusije popolnoma lojalne novi vbull: edino ua severni fronti (okrožje Rige) je bilo nekaj konflikta, toda kootbarji, ki so bili poslani iz 1'etrograda, so ua tli tamkaj rad lu mir. Pinsku se Je takoj pridružila novi vladi hi ni kjer ui bilo nobenega znamenja od|Mira,
Začasna vlada ja V neprestani zvesi z delavskimi delegati iu tio zdaj še ui bilo nmoglsMja, ki bi m lie konealo s MfHirszumoiii.
Vliula jo aisdirsla ua asmsdo, da"ohrani svojo m«*'-, MiJkianiost iu disciplino v bojo proti zuuaiije-mi sovražniku. Apel, katerega sta (ifsipiaala Lvov in vojni minbtter O učkov, se g Isti j
"Ljudatvo bo doma nar|h«šno or-i ganiziralo živel j nove liusije |e>d pogojem, sito ga bo armsila branila pred zunanjim mi v ral lil kom. Vlado y prepričana, ds ho arms da. ozirajoča a« na otneujono dej •tvo, Iflironila svojo moč, aoildar-(Daljo na 3. str., 2. kol.)
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Izhaja dnevno rnzen nedelj ii> praznikov.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE g ODPORNE JEDNOTE
Cena oglasov po dogovoru. Rokopisi m na vračaj«.
Naročnina: Zedinjene države (izvan Chicago) in Canada |9 na lato, 91.60 za pol lata in 75c sa tri messes; Chicago in inozamatvo $4.(0 aa lato,
92.26 za pol leta, 91.13 za tri mesece.
2887 So.
Naslov aa vsa. kar las« stik s listossi
"PROSVETA"
Lawndala Av«nu«, Chicago, Illiaois.
•THE ENLIGHTENMENT*
Org«« of tka Slovsaia Natioaal Brasfit SocUtj.
Issued daily except Sunday and Holidays. Owaad by Slovak Natl—ai Boaaflt Socioty. Advertising rataa on agreement.
Subscription: United States (except Chicago) and Canada 9S par rear;
Chicago and foreign countries, 94.60 per year.	•
"PROSVETA"
2657 S«. Lawndalo Avoaao, Chicago, IlliaoU. T.l.fon Law n dal« 4635
Datum v okl«p«ju n. pr. (F«bra«rja 28*17) pol«g v«i«ga im«n« ia aa •lova pomaai, d« vaas j« s t«m da«vo«s potakla aaročaiaa. Poaovit« ja prava«
čaeao, da sa vaas aa ustavi Ust.
rrr i-----aaagtfaBHgaa^asaa^msjaMMBais^
\HR6CRRRt> (RIGHT) NERR9 HOhttjm^romm 19 cutMNcc H.M*C**Y)
DOPISI*
UMIKANJE NEMCEV.
Nemška armada se umiče iz Francije in je že ostavila vee kot 1300 kvadratnih milj ozemlja. Razni kritiki izvajajo mnoge špekulacije iz tega umikanja. Eni govorijo o "strategičnih potezah Mindenburga", drugi o novih ofenzivah, ki bodo spravile zaveznike v konfuzijo itd.
Nihče se pa še ni spomnil, da je retricija Nemcev vsekakor potrebna zaradi tega, da bo imel kajzer več vojaštva doma, kadar mu zagrozi usoda ruskega carja. Vsak čas namreč lahko izbruhne v Berlinu revolucija, ki bo prekucnila tron Hohenzollerncev. Nemški proletariat, ki je obsojen na grozovito stradanje, je brez dvoma slišal o ruski revoluciji, kar potrjujejo vesti zadnjih dni. Poročajo o štrajkih, nemirih in demonstracijah v Hamburgu, Mo-nakovem, Lipskem in drugih večjih nemških mestih; ta poročila so sicer "nepotrjena", majhna in meglena — toda ne smemo pozabiti, da so bila prva poročila o revoluciji v Petrogradu tudi tako majhna, meglena in "pretirana".
Cim je zmagala revolucija v Rusiji in zaplapolala rdeča zastava na carjevi zimski palači — rdeča zastava na caraki palači!!! — je nemški kancelar Bethmann-Holl-weg naglo stisnil rep in jo ubral na Dunaj, kjer se je zaprl z avstrijskim cesarčkom Korličkom v sobo. Kaj sta govorila, ne ve nihče — razumljivo pa je, da so se jima tresle hlačice. To je bilo dobro znamenje. Drugo znamenje so bile odkrite in neustrašene besede, ki jih je izgovoril socialistični poslanec Leinart v pruski zbornici: 'Vlada naj •i zapomni, da nemško ljudstvo ne bo zmiraj aamo za hlapca!" Samo te besede zadostujejo, da se tresejo hlačice slehernemu kajzerjevemu klikarju v Berlinu. Socialistični list "Vorwaerts" v Berlinu ogorčeno vprašuje: "Kaj, ali bo Nemčija edina država, na katero bodo kazali s prstom, da ni svobodna?"
Rekli smo, da vsak čas lahko izbruhne v Berlinu revolucija. Zakaj pa ne? Ali morda ni mogoče? Vae je mogoče! * Seveda je treba priznati, da je revolucija v Nemčiji veliko težje izvedljiva kakor je bila na Ruskem. Kajti nikjer na svetu ni1 militarizem tako organiziran kakor v kajzerjevem carstvu in noben vojak na svetu ni tako za-kovan v militaristično mašino kakor je nemški vojak. Toda k je je zapisano, da mora biti nemški vojak na vse večne čase breztelesna maši na? Kdo se upa trditi, da nemški vojak ne čuti kakor drugi ljudje in da ne misli na bodočnost? Kako bi to moglo biti, da bi moral ravno nemški proletarec v vojaški suknji ohraniti vekovečni hlapčevski duh? — Nemška revolucija brez armade je nemogoča; prepričani pa smo, da bodo nemške čete re-belirale, kakor hitro se spunta par regimentov, katerim bo ukazano, da morajo streljati na svoje lastne očete in brate, ki bodo — gladili in mizerni — dvignili prapor revolucije proti kajzerju in njegovi kliki. Prazen nemški želodec bo rodil revolucijo, kakor jo je rodil prazen ruski želodec — in nemški želodec ravno tako kruli, kadar je prazen, kakor ruski ali čigavkoli.
Do zdaj so vlekli nemškega in avstrijskega vojaka, res, braniti je treba domovino pred ruskim tiranstvom. In nemškimavstrijski vojak se je dal potegniti. Kaj bodo pa /daj rekli? Ali bosta morda rekla kajzer in Korl: "Morite se, borite proti solncu ruske svobode! Mi nc maramo svobode, mi hočemo, da ostane črna noč tiranstva!" Kaj bilo pravzaprav zdaj rekli? Pod kakšno pretvezo bodo nadaljevali vojno proti novi, svobodni Rusiji? Mar zato, da kajzer potlači morebitno rusko republiko in postavi carja nazaj na tron? Nikolaj Romanov jc kajzerjev
bratec po kroni in tiranstvu, medtem ko mu je svoboden	- _____ -
ruski narod največji sovražnik, ki tudi nje*« (kajierja)»*<*nvijen..-lahko spravi ob zlati tron in zlato kastrolo na glavi. I "V	__
Nemške čete se urpičejo iz Francije. Kam/gredo^ Chiahotm, Mlnn — VolHvt aolpot'nWmc silno drsi i jo. Tudi Ali yredo domov potlačit revolucijo? Ali gredo, da a^"11"',1*	Jj1 '"'htc ponori[ječmenovee se je sadnji mesce |k>
pridružijo revoluciji!
WELCOME TO fiUB*SSRDOfČ GERRR.0
A*MSOW SHU wa MRjtfRn*o


80. Burgettetown, Pa — Rojake tukaj in v okolici opozarjam, da sem zastopnik dnevnika Pr<V sveta in tednika Proletarec in-prosim, da .mi gredo na roko in ae naročajo in čitajo ta dva prava delavska lista. Mnogo rojakov je že naročenih na gori omenjena lista, kteri pa še niso, ae lahko pri meni naroČijo. Pralno čitajmo m šj^mo delavake listo in knjige bivata-' novljajnao podporna društva S. N'. P. J. in klube J. S. Z.
Draginja je tudi tukaj velika, kakor povsod in obeta se nam, da bo še večja. To jc kapitalistična navada in od njih ne moremo kaj drugega pričakovati kot iakori-Sčanje. Torej kadar bodo volitve, volimo kandidate delavske, to je socialistično stranke, ki je edina prava stranka za delavca. I)a pa morete zvrševati avoje drža vi jamske pravice, imorate biti državlja< ni, zato ai vzemite državljanske papirje, ktori jih še nimate.
Z delom gre tukaj, kakor po-vaod, torej ne bom opisoval. Organizirani »mo podporno iu strokov, no, aamo poJibičuo nismo iie organizirani v aoc. klubu. Apeliram še enkrat na vse izavedne rojake, da se zavzamemo iti vstaunvimn socialistični klub. Oglejmo ai malo grosne učinke in posledice evropske vojne, klcro povzročitelj je kapitalizem, združen z imperializmom. Socialistična stranka se bori protiimilitarL&mu, proti vojni, pfo-ti kronanim mogotcem hi prc&i kapitaftzmu. Mesto vsakega zavednega delavca je torej le v social iabični stranki. — Frank Ste-govec.
Farrell, Pa. — Tukaj ao zaatav-kali delavci pri A. S. & T. P. Co. Stavkarji zahtevajo nekaj odstotkov zvišanja plače, a ktvpitalisfi ao gluhi in nočejo nič slišati o tem. Predstavljajo si, da »o delavci njih sužnji, toda ako so delavci organizirani, ac «rt»oli izkoriščevalci k um lu ukrotijo.
Rojake opozarjatn naj ne hodijo za delom v tukajšno " plehar-«10", dokler je šti*jk. Dobro hi bilo tudi pszlU, če drulba pošilja delo v kako drugo mesto. Zavedni delavci si pomagajo vzajeJno. Stavkarjetn priporočani naj bodo vat rajni in nI j ne sad rt i jo mimo,
delavci, kteri ae niste člani delavske politične organizacije, pristopite nemudoma. Vaak tlelavec bi moral biti organiziran (politično in ekonomsko in la ne ta »način more delavstvo pričakovati uspehov. Zatorej, na noge delavci! Vsem vam* je fnano, da igrajo noge veliko vlogo v javnem in privatnem živtfjciiju. Ne morda zato, ker hitreje pridete iz Chisholmn ua Buhl "k nogam", kakor s "strie-karo", ampak loer brez nog sploh ne morete nikamor. Ko. greste plačati svoj "štor-bil", morate rabiti svoje noge. Če tega ne storite, bo. trgovec sam prišel in plačati boste morali vseeno. Ako komu posodite desetaik, morate zopet svoje noge rabiti predno ga nazaj dobite. Če vas kdo naipodi, kako bi tekli, če ne po nogah! Noge pa ne pridejo v poštev le pri ljudeh, ampak celo pri neživih stvareh. Tako je ni. pr. pri Štifu S . . . . "keg" pivc dobi) noge in pobegnil iz "kevdra". jKot se vidi je vse na nogah in hrepeni po Svobodi, časopisi poročajo, da je ruski niužik stopil na noge in zahteval svoja prava. Ruaka carica je pametko rabila svoje noge in baje pobegni-' la. TiKli Nikolaj bi se bil poslužil avojih nog na isti načtn, da ga niao odpeljali v zapor, kakor gospoda. Kakor vidite so moge zelo koristne za človeško družbo. Naj živi tisti, ki jih je iznašel! Kako bi n. pr. na naših veselicah plesali brez nog, kako bi od jeze tolkli s petami olj tla brez nog, kako bi se sporazumeli igralci pri mizi ali pa mešana družba veseljakov in vesc-Ijačk, če ne bi se mogli brcati z nogami I Pa šc to pomislite: kam bi djali kurja očesa, če 11c bi imeli nog! Torej, vsi na noge, na avoje lastne noge in svet bo naš!
Nožni oboževalec.
Photos by Amerlcau Presa Aaaoclatlo«.
Ljudska množica v parku pred mestno hišo v New Yorku ki je sprejela bivšega poslanika v Nemčiji Jamas V. Oerarda ko se je povrnil domov. Spodnja slika pokazuje Oerarda na desni.
po enega fantičku, pri ostalih treh pa deklice. Tudi to je znamenje napredka, ker kjer ni ljudi, tam ni napredka.
Tudi na društvenem polju dobro napredujemo. Dasi je naselbina mala, imamo več društev, a najbolj napredno je gotovo druStvo £N!PJ„ ki šteje okoli sto članov in približno petdeset otrok. Dne 30. maja razvilo bo to društvo svojo društveno zastavo. Kaj več o tem pride v javnost pravočasno. Pozdrav vsem članom iu članicam SNPJ. ki naročnikom Prosvete-. Naročnik.
Oolttnwood, 0. — Na opomin
društva V Boj *t. 53 8NPJ. v Co-lliiiwoodu. naj se vsi člani udeležijo seje,' katera se vrši drugo nedeljo aprila, ker bodemo razpravljali o Delavskem Domu. V zapisniku ae glaai, da ksdar ae atvar oživi, da ae fte poprimetno in članom boljše raztolmačimo. Zadnje konvencije, ki smo jo imeli, ae ni raztomačilo pravilno, ker razna
^^H	^ . ■■ !	,	-------------, rlMy» ae niso mogla zediniti.
no. I n tečene vohtve niao bile ta- dražil za 2.% odstotkov. Največ Moram „a kratko ,mikati kaj je
Nemike in »rrtrij.lie W	| T^t^V^
go m na glavo bi ai polotile venec neamrtne alave, ako pa .n,«mo «ledaU v bodalih Mrs. Atorklje V enem meseeu je lo rborovanje delegatov"ia\f*>d. takoj odmaširajo v Berlin, na Dunaj in v Budimpešto in * PHp«r1iaM.Jher Je dovolj ž«.,po*etila družine Ant Selan. John!ni Dom. Po mojemu prepričanju
» vlado ob tla ter STSt t??** V ttt'tV^>r- M <»"> H«reksr> hUo pravil,m nrejeno.7v ao čla-'	kajšnl okoltri hrer avoieva va>um>. b, a„«	iu ikj_________j I.	j
Aliquippa, Pa. — Moram se malo oglasiti, da širša javnost ne bo mislila, da je naša naselbina popolnoma izumrla ali pa da smo ae MAi klat za evro|mke vsega site kronane lenuhe. Tukaj smo Se vc-; dno istega prepričanja: proti voj-ni v K v ropi in niti najmanj si je ne Želhno tulkaj. ~ Pa pusthno vojno nu strani, ker Itak vemo, da nam vsem škoduje. Naj omenim nekoliko delavske razmere. Dela se še dosti dobro in tudi zaslužek ni prcalartt. Tukajftna Vulcan Cru-eible fcteel^ Co. je že večkrat povišala plačo• ža nekaj odstotkov. KlUb fenui pa nam le malo ali nil ne preostaja, ker ae vse živi jetnike
Johnstown, Pa. — Toplo pomladansko solnee sije danes ko to pi šom in kaže se, da kmalu zacvete-jo nežne rožice po prisojnih gri čih. Tudi na našem društvenem polju začeli so ae kazati znaki 110 vega življenja. Na zadnji seji dru stva Adrija aino razpravljali graditvi novega Doma. Naše dru štvo šteje blizu sto Članov m jaz sem pripomnil Čc bi vsak Član daroval v društveno blagajno po 50 c. mesečno, nabralo bi se $500.00 v desetih mesecih. VeČina članov se je s tem strinjala in nekteiri so se če izrazili, da nam dajo na raz polago tri tisoč dolarjev, ako ho četno graditi svoj dom. Samo en član je ušel iz dvorane. — Brat je in sestre primimo ae stvari in zgradimo si svoj lasten Dom, da ne bomo vedno odvisni od drugih.
Najbolj žalostno jc, da sc mec delavci samimi dobijo, ki nkm nasprotujejo in podirajo nafte delo. Nečejo sami sebi dobro in nam Škodujejo. Ampak imi se tega ne plašimo in nadaljujemo z našim delom in vabimo pod naš prapor vse, ki se (borijo za duševno svobodo. Rojalkom, ki se potegujejo za Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Anglijo itd., bi svetoval, da take stvari opustijo in se l>orijo za o svoboditev delavstva iz kapital i stične sužnosti. Naročite se na Prosveto m Prolctaroa in izobražujte se v duhu razredno zavednega delavstva. Misijonarjem pa povejte, kot j« dejal Heretik: Jaz prad noben oltar ne pok loka m vam nikdgr; čemu molil bi Boga, če mu T Moj duh jc sam enak Bogu!
Tsjnik nor. kluba št.65.
zaupnico od strani je pravilno, da je bil njen, ker ta čarter se že in spremeni na prvi kot^ od delegatov, kateri v prid Delavskega |)0ttl4 Zapianik ae glaai t&kok
1.	Delnice ao po de^et duh*.
2.	Druitva, katera *7* združiti kot delničarji \ar JJ morajo vwti Wa vaakrh lo po eno delnico. Vaako tero iAa manj kot 50 ra vseeno vzeti najmanj fi Lahko jih pa vzame več hoče. *
3.	Delnice se morajo pliy dveh letih ali pa kaikor se rijo društva.
4.	Vsaiko društvo mors na delniško konvencijo pd jev na račun avojih vzetih Društvi, katero vzame več^J delnic mora prinesti nt pn, J niško konvencijo eno desetino« jih vzetih delnic. Društvo, k* ima dovolj denarja v blagajnik prošeno, da plača svoje fefc prej ko je mogoče, da «e t preje začne.
5.	Te zadružne -korportegij N. D. pa lahko postane vatkifc ničar, bodisi tega ali onep ca.
6.	Na prvi dehiiški kon ao zastopana le ona druitva, k« ra vplačajo desetino avojih H po konvenciji, ko so že pW vre jena, se začnejo oddajati dek ce <p08aimexnikom.
7.	Vsak delničar, ako hoet* deležen delnic, mora biti tolika« sa pri tej zadružni korpond da je Donu (plačan. Od takrat, postane delničar, pa do takrat, je N. D. popolnoma splam, tečejo obresti, kakor ao nami dohodki, a nikadar ne vež, po 6%'. Ravno tako tečejo društvom, ko je pa Dom ^ tedaj pa prenehajo btti posssa delničarji. Ostanejo pa vkd pravomočno na N. D. toliko h da je v blagajni N.Doma zopet liko denarja,da zamore vsako I izplačati delničarje, to je tiste, so vlcnižcni na N. D. Na N. D. ue sme delati dolga.
8.	Kadar posamezni člani prea ha j o biti delničarji in so 1 vknjiženi na N. D., tedaj jim na njihove narastle delnice t«& obresti po 4% toliko ČSsa, dokk se jim ne izplača delnic.
9.	Vsa društva, ki so zdruieai pa ne vzdignejo avojih delale, m pak ostanejo vedno delniška a združena. Le v slučaju, da bi K Dom imel toliko denarja, da bis ga ne moglo v kake namene koriS-no porabiti, tedaj se dotični dinar porazdeli med društva m p samezne delnice, ako je clvetretja »ka večina zato.
16. Vsakdo, ki gre poprej d zadružene korporscije. predeaje Dom plačan, llbhko svoje delni« proda kakemu drugemu. Sa«o» mora to naznaniti glavnemu tija ku delniikega odbora, kateri si izda duplikat, to je dru*e trik deklico. Ako pa kateri izmed ničarjev umre, predno Je dobil plačano delnice, ima ps privleoli delnice tista oseba, katera je * volil in ako se skaže s potrebami listinami.
M. Društva i ms jo v*ako delniške seje m to v meaeen * cembru na katere	1
8vojs'xastopnika, oziroma deW"1 ta.	j
Te letne aeje sc lshko udeWJ" tudi posamezni dehiičsrji. W jo pa pravice biti voljeni n • rektorje in ne glssovati, »M^ ti predloge, imajo p« P***®* jati kake dobre nsavete. V« ts ke so društva potrdila in kot temelj pravilom združita« Narodni Dtwn v Collin***"- * se tiče pa dopwov iz rdbl^ so zmerom kakor mali nap«« at rani članov.
■ Društva atara hi mladi * "J rajo aedkiiti pa "IiCktenski ** pri ntiru puatlti, ker vtmi na potu. Ni ps prsv p<» ^'
kričati: "Občinstvo, za avoje^,
he.M	^
Delujfso im Dom atoioV^g . korist članstvu vaeh zvez ki vsemu delsvstva --j
John Pmdieh, zsstop«^ ga zborovanja zs Nsrodm ^
uamnck tm»i>MiiTvA
K.K.H4F-.W^ -
o o nesreči amo dohHi ml drugega rojaka par si m in isto priobčili v	^
torej pomena, ds bi Ac ***** sali o ravno isti atvsn
■
▼rtejo po vzgledu Rusov črvivo cesarsko ti«oo od na ter	».	.	- ■ ------ ------ . -------- r ..,,„	..rrjrno. vpw na- smi o revnn »»•• ------„...
Wiio Vl.do c«ntr«lnUt ^ .M^	^{St tft^ST'^Icj^r	I^ ° ^
lizi	bs	Nhi	Irfljt inmi.
»U da bi jim pu**1 Nemci ue'za pet dni, kakor je javljal ,t m> ji« pobrali zadnji ko*
in jih ostavili popoluoma
...A rok.
jndon, 22. marca. — Uradno la8j. Južno in južnoiztočno Peroune amo napredovali v za-. štiriindvajsetih urah deset do pozkij iztočno od reke juir. Okupirali smo uadaljnih vasi v tem kraju. Med Nuilu in raaom so ae zabeli Nemci ustav-(i na več krajih, vsled česar je Slo do ljutih bojev, ki so se li s tem, da so se nemške če-»t umaknile in naše prednje ^ gredo dalje. Včeraj je bi-precej topniške aktivnosti v o-lisih Armentieresa in Ypresa.
Berlinu pričakujejo odločilne bitke.
Berlin, 22. marca. — (BrezžiČ-I. — Generalni štab poroča da-i, da so se vneli vroči boji med cama Oise in Aisne na novi arnki liniji. Poročilo ne omenja ilaljnega izpraznjevanja fran-jkega teritorija. Francoski ba-joni, ki so napadli severno od ,ne, so bili odbiti. Slinočnje poročilo se glasi: Med rasoin in •Bertinoourtom, sever-iztočno od Homo, kakor tudi erno od Eoissonsa, so naše pro-k<tivue čete prisilile nekaj porisanih sovražnih čet, da so se u-iknile z izgubami Na desnem egu Mase sta bila odbita dva ancoska napada. Nemška kavalerija je zdaj v Miki ž angleškimi-in francoski-i konjiki, ki so že nekaj dni v tciji na izpraznjenem teritoriju. t> je prvič od jeseni leta 1914, i je kavalerija v boju na zapad-. fronti. Spričo tega dejstva klepajo v Berlinu, da se pripravijo važni dogodki, ki bodo od-rarvili zakopno bojevanje na za-adni fronti in prinesli odložilno itko na odprtem polju.
turške (route. — Rusi ▼ Mezopotamiji.
Petrograd, 22. marca. — V sme-i od Sak'jza v Perziji je naše pro-iranje prisililo Turke, da so pre-oračiJi perzijsko mejo in zdaj adaljujejo z begom na svojih teh. Ruske čete so udrle za nji-li in prodiranje se nadaljuje. V meri o<l JCermanšaha se nadalju-c zasledovanje Turkov proti me-i. Zdaj je nastala sezona slabela vremena.
noat in disciplino nedotaknjeno in da bo storila 4rse, samo da sc konča vojna z zmago." r
Petrograd, 22. marca. — "Ruska Volja" je objavita dolg članek, v ikatereui razkriva izdajstvo carjeve klike in pravi, da je bilo Carsko je Salo gnezdo nemških špijonov. List poživlja vlado, d s mora takoj dt> dna preiskati zločinska početja carjevih ministrov in da ne sme dovoliti tiiti ene minute svobode Nikolaju Romanovu, da bi živel v krasni Livadiji in u-žival svobodo, katere ni privoščil nikomur, dokler je bil ear.
VsMlani bivše ruske dinastije bodo drug za drugim odstavljeni iz javnih služb in postavljeni ped čujoie oko oboroženih straž. Po-ieija revolucionarne vlade je neprenehoma iza petami starim poli-tičagjpm in aretacije so na dnev-
nem redu. Malone vsi voditelji teroristične organizacije, ki je bila znana pod imenom "Orna stotni-, a" in katera je provoeirala ne-iroj krvavih tuaaakerjev, so že v zaporu. Za vsakega političnega jetnika, ki je izpuščen iz ječe, posadijo v luknjo po tri carjeve pri-taše. Zloglasna tvrdnjavaka ječa ertropavloak je že polna carjevih tiranov. Med najnovejšimi gosti te trdnjave je' finski general-gu-verner Zein, katerega so pripelja-včeraj. Provizorična vlada odslovi (povprečno vsak dan po sto starih uradnikov iz javnih služb n minister Guč.kov je pričel tre->Hi earjeve korupekmiste iz armade.
Vosti s drugih bojišč.
Berlin, 22. marca. — Maccdon ka fronta: Severno od Bitolja
0	se zopet pojavili boji. Delni "rancoski napadi v Nižjepolju, Prnovi in pri Rostanu, zapadno in užnozapadno od Bitolja so bili »reprečeni po našem ognju. Vi-ine severnoiztočno od Trnove in tnaigove, ki so bile nekaj časa
1	sovražnikovih rokah, smo reo-tupirali v. naskokom in vročim1 bo eni.
Husks fronta: Naš napad ob Dereztni se jc obnesel1 z dobrim ispehom.
Petrograd, 22. marca. — Nem »ke ogledne partije so postale bolj iktivhc. Drugih novic ni.
Rim, 22. marca. — tta Tirol *kem so bili včeraj vroči topnimi boji. Avstrijci so ponovno napadli pri Costabclli, toda nji-h»vi napadi so bili odbiti. Na primorski fronti se ponavljajo o-•»i«'ajne praske nied patruljami in »rtilfrijski liojl. V okolici Lokvi«« je padci avstrijski eroplan v plamenu.
italua pošilja čete v
FRAKCIJO * 1
Uu»aiine, ftviea. — Tukaj p«r f"čsjo, ds ao kalijanake čete na Poti v Proučijo, in skier v smeri l»MHi BwtajKJonu. Ta korak hali-> ls h ko mogoč, kajti znsno jc, ♦ia ana Italija zdaj pod orožjem '»1»» štiri ndljone mož hi je v *ta-Uu dati najmanj miljon mož zaveznikom za kampanje v Mseedoniji, AH'sniji. Ivibiji sli na Francoskem, je potreba najvefja. Ns kon-f<mti v llimu je bHo sklenji-nn da morajo zavezniki kolikor n.o-kooperfrsti v oftjetn smislu ,ulii» k Mlo naloženo, ds so-dehje v širšem <>Wg<i v Mseedo-»b kjer se he vrtita aktivnej-■a ksriipanja.
^Umtkšm ao zavezniške sr-na zapadnl fronti seatsvlje * » *^terih narodnosti: Franco-7pLA,Vfl^ Belgijcev, Ru*ov, '^ugslcev hi Italijanov.
Sprejem političnih jetnikov.
London, 22. marea.—Reuterjev ; loročevalec javlja, da je včeraj < ospel v Čito vlak a političnimi jetniki, ki so bili izpuščeni iz je če Hei^činsk s Sibiriji, Na postaji jih je sprejela velika množica judstva z oddelkom vojaštva. Vojaška godba je igrala marzeljezo. !lled jetniki je bila tudi Marija Spirklonova, katero so dvignili na rame in jo nosili po ulicah med silnim pozdravljanjem množice. .
(Marija Spiridonova je znana mlada reVolucionarka in liči generala, katera je 1.1906 ubila policijskega načelnika v Tambovu. Sprva je bila obsojena pa smrt, s poznejč so jo poslali v Sibirijo. V , eči je bila silno mučena; dva po-ieaja sta jo suvala in pretepala enajst ur v celici, trgala ji lase In jo žgala z gorečimi cigaretami, dokler ni obležala napol mrtva Oba policaja sta bila pozneja u-smrčena od nihilfetov).
Knez Čerkesov, znani ruskLpi-satelj in izgnanec, katerega je nova vlada pozvala nazaj v Rqsi-, o, brzojavl ja rz Petrograda, poši jajoč pozdrave avojim prijate jem v Ameriki in na Angleškem. sVoji brzojavki pravi: "Amerika si mora zapomnit:, da preobrata v Rusiji ni izvrsilu zarota revolucionarjev, temveč bratska zveza ljudstva iu armade. Nihče še ne ve, kakšna bo oblika nove vlade, ali skoraj je gotovo, da bo republika. Politični program naprednih delavcev v trogradu in.Moakvi ne vsebuje ničesar, kar že ne eksistira v A
meriki iu v Angliji."
|
Kova Rusija ne miali na anekta-cijo Carigrada
'Petrograd, 22. marca. — Justič ni minister Kerenskij, socialistični poslanec v dumi, je rekel danes Intervjufvu, da je ruska revolu-cija pomogls do hitrejšega konca vojne. Kerenskij je dejal:
"Vejaštvo je z -ogromno veČino za novo vlado. Med prostski in čaatniki bo zdaj več sporaauma in častniki bodo imeli več veselja, ko vedo, da je odklcnkslo pro-nemškemu duhu in korupciji v Petrogradu. DHavei gredo nazaj na delo zadovoljni, ker vedo, da se jltn obeta lepa Imdofnost. Vedo, da se bo odelej z njimi postopalo človeško, da »mdo imeli liolj-še plače in da jim je na razpolago živež, katerega je nagrmadila v kupe stars vlada.
Ko je
kakšne cilje ima nova vlada z ozi rom na vojno, je odgovoril, da nova Rusija je prej za internscio-nslizscijo I)ardaoel,kot ps sa nisi-fikaeijo t'srigrsds Nora vlsds je tudi za svobodni Poljake in avto-riomljo Armenije.
S. ("ckcdziju, socialialiaicuiu ela> nu eksekutivHcgs odbora v dumi: 4 Radujemo se z ruakiiui delavci v njihovi novopridohljtMii svobodi. Lepa proklauiacija nove vlade, ki se izreka za svobodo govora, tkiks, organiziranja ki pravico do otavke, jamči ruskemu delavstvu priložnost za napredek in zagotavlja Rusiji še večjo slavo v bodočnosti. Mednarodno delavstvo pozdravlja triurni svobode in padec despotiziua."
v Berlinu vidijo protlrevoluoijo.
Berlin, 22. marca. (Brezžično.) Vesti iz Stockholma in Koda-nja se glasijo, da je v južni Rttai-ji buknil požar protlrevolucije. Stare oblasti, vojaške hi civilne, v Kijevu, Odesi in ^ebastopolu ae nočejo pokoriti novi vladi. Cerkve so polne zelotov, ki prosijo Boga, da kaznuje zločince, ki so položili svoje roke na od njega postavljenega carja. Nova vlada je potolažila ljudistvo y Petrogradu in Moskvi s hrano, toda živeža bo kmalu zmanjkalo iu tedaj bo njes>u moč pri kraju. Med liberalci in radi-^talci je nastal spor in socijalisti anujejo načrte za radikalnejšo vlado v Rusiji in na Fiuakem. Edino močan utilitaristični voditelj, ki se postavi na čelo armadi,more rešiti novo vlado propada in Rusijo civilne vojne. Car Nikolaj ima še veliko pristašev in čisto lahko aa zgodi, da ae postavi na čelo inipe rijalistov in pridobi nazaj avojo vlado. Žlvežni položaj v notranjih krajih Rusije je zelo alab in muži-ki (kmetje) zahtevajo nazaj svojega batjušlko carja.
"Berlmef Tageblatt" ima brzo javko iz Kodanja, da finski »ocia lasti zahtevajo neodvisno republi ko za Finsko. Radikalni elementi Rusiji zahtevajo mir. (Zanimivo je, da vso vesti iz Beriina namigujejo, da bot car vodil prot»revolucijo. Izgleda, kakor da je oficijeini Nemčiji zelo žal za carja »n njegovo tiransko vlado. Op. ured.)
delničarje obeh družb korporacij skega pravdnika Kttelaona, župa na Thmupaoua, demokratičnega političarja Schweitzerja m druge, :(i ao na krmilu občine iu seveda delajo za avoje interese.
Ljudstvo je bilo pri zadnjih vo-itvah res v finem položaju. Ce glssovalo za Hehweizerja, bi gla aovalo za plinsko družbo, če je volilo Thoiupsona, ni nič ua boljšem.
Govornik je petem govoril še f> oderuhih z živili. Spomnil sc je jajejega kralja Wet ta in je dejal, da so oderuhi z živili ropur*ki vi t^ezi 20. stoletja.
Komur ti argumenti niso odprli glave iiuhoikljuh temu glasoval sa •buržoaznc kandidate, republikance in demokrate, temu nI pomaga ti, ker sani glasuje za svojo ne iirečo.
FONOGRAF za vtacega
' Ta čudoviti fonograf igra vae velikosti plošče o<l 6 do 10 palcev, Victor in Columbia ploščo zelo čist oglasno, janvčen je dati p<npol no zadovolstvo. Na sprejem etn dolar vam pošljemo ta fonograf in eno ploščo prosto ln oatalo jm nam plačate ob sprejem u' na C. O. 1). ali pa kao nam inišljerto cclo svoto dVa dolarja z naroČilom, vam i>oš-Ijenio f<mogrsf iu eno ploščo zraven poštnine prosto. Pišite nam m
^MMTIdi
E PENNSYLVANIA SUPPLY 00
Sorter Block Bldg.Raston, Pa. Dept. D,
e
30.
J
Skifgnska larodm
Oataaovlisaa ». aprUa
plgpifdl jigmd
? dr*
"mtr1
GLAVNI BTANi IUT-M 80. LAWNDAL1 ATR, OHIOAOO, ILLINOIS
UTBATin OOBOBi .	*
PrsdsadaU: Jaka VogrU, box tfO, La tails, IB. L fsdpradaadaiki J. BraUovi«, B. F. D. 4, boj 8S, Olrard, Kaaa II. Fodpradaodatki Jolaf Kakelj, M01 Bwtsg ava, Sa. OUaafs, I1L Tajniki Jaka Tardarbsv, 170« Bo. Lawaiala Ava, Oklasga, IU. Blagsjalkt iitoi J, Tarbsvss, P. a Bsa 1, OUavo, DL • Zapiaaikar: joka Molak, «008 W. IU« BL, Oklasgo, UL
t

VASBOBVX
Jala A m broil č, 151 bog, Oaasasharf, Pa. Paul Uargar, 741-lrt Bi, U BaUa, DL F. B. Tauokar, 674 Akssy Ava., Boak
romoTin
As tea Hrast, SU-SM Ava^ New DaftStft, Jola Bsdllsk, ITS bo*, Brni tka«, Pa. BoJolf Plstorlak, 410 bsa, BHdgsvtIK Pa.
JoAs Bsvsrtelk
V, 1 +
P. J. Kara, M. D., SMS St Olair Ava, Olsvslaad, OMa VSB DENAJLNB KADltl XM BTTABI, M si Ms|s gL astavasgs la B. M. P. J. aa) as potujsjo as aaslavi
JOHN VEBDBBBAJL 8087-00 Bo. LawadalS Ava, Oklssga IR PBITOftBB OLBDB OBMBBAXJMA POBLOVAJgJA
ISSlOVI
roti AKBBOftie, Bsa SSL BADBTB PBBPDUJITB VSBBDI B, H MB Hh
aloaca ss pofttljsjo aa asslov:
ANTON HRAST, Sil — SStk Ava, Ns« Dulalh, Mlaa. ▼BI DOPISI xaaprava 8laakL aaiaefla ML sa •'»•sevala" m as aaslavi
ubbdniStvo "PBOSVBTB", 8807—48 la Lawadais ava, OBisag«
vsa UPBAVNISKB STVABL aarHalsa sglML II B^iuale aa VPBAVNlSTTO "PBOSYBTB", 8887—88 Ba UHlh ava,
▼ korsspondaasl i fesjalltvoai 4 M. P. K mlllUM« I "Proa-aU" M rabita 1MB BW8al|Wf, IITII aa«m»» asslov, Bi |8 IS HH d ako ftoUta, ds bo vssks slvsr hMrs isSaaa
Sojo ilavaogo aprsvaaga aftssa sa vrtijo vsaka prva arodo la Mi tetrtok v aaoaoau. Zototoh ob sel «rl
Občinska volilna kan padila v Chicago.
Ohicago, HI. — Povsod se pozna, da se bližajo občinske volitve. Agitatorji za buržoaznc stranke prepričujejo volilcc bolj s sinod kami, pivom m žganjem kot z ar gimienti, mejteui ko sociaHjsti sklicujejo shode, da volilceiu pojasnijo, koko jih bogate korporacije striže jo s pomočjo buržoaznih občinskih svetovalcev.
Socialisti so abdržavali volilni shod v Yondorfovi dvorani, na katerem je socialistični občinski svetovalec Kennedy prišel s takimi argumenti na dan, da ae morajo tudi najbolj zaslepljenemu volilcu odpreti oči, da spozna, kako ga molzejo bogate korporacije.
Kennedy je dejal: Privatnim dru&bam se ne »me več podeljevati koncesij. Cestnoželezniška družba je najprvo zohtevala koncesijo za 20 let. Takrat m rekli, da l>o lahko mesto prevzelo cestno železnico s "pomočjo cestnože lezniškega sklada. Zdaj družba zahteva koncesijo za 50 let. Ko mi ne teh 50 let, bo cestnoželezniška drudfcba zahtevala koncesijo za 500 let. Ako ae hoče ljudstvo postavi ti v bran proti oplenjevanju, te daj ne tsnejo privatnkn družbam oddajati koncesij.
Ravnotako je « plinska družbo Družba je napravila veliko rekla mo o novem cenenem plinu, ali vse ekupaj je ljudstvu »esek v oči."
Na to je Kerfnedy^< števllksmi dokazal, da bodo mali V»n«umenti (delavci In mali obrtniki) plače-veli plin mnogo dražje kot lonzu-mentje (kapitalisti, tovarnarji in vrietrgovei), kl pora#»ijo mnogo plina. Ono za plin so res znttali <»d HO na 70 centov, ali pHn bo mmovo slabil (> bi dobivali stsri plin p»i tej ceni, potem M lahko govoriti o znižanju cene, tako se pa lahko govori o podraženju plina, in pri tem bedo najbolj prt-zadeti delavei. Mestni od-tek je že sprejel odredbo za sialicjši plin in
za
vzdržanje

Zahvaliti se imata 11. II. vom SchJioku glasovkemu prlrod*iemu zdravniku in izdeflovalcu Bolgarskega ' Krvnega f'aja, katerega zdravilo sto in st<o tiaočov Iwiini-kov hvali.
Rojak Martin Morobinc, P. O. Bo* 497, Letu on t, III., pisal je sle« deiče;
"Pošljite še en zavoj Bolgarskega Krvnega Čuja, ker na *Ho den načiai popravlja prebavo in vzdrži želodec v redu in sploh celi organizmi."
Eno veliko Škutljo Bolgarwkega Krvnega ČWja ,ki traja |H*t mese-cev, p7Alj«>»o za en dolar kamor-koli. V Canaklo pa za tfl .20.
Marvel Products Co.,
S Marvel BM|.» PIHsbsrili. Ps.
Pripomba: -Ak<» hočete pošilja tov uftiguiruti, pošljite !(><• več.
Važno naznanilo.
Geiijeiiimu občinstvu iiazua-n ja mo ,da smo pričeli s/stavbiu-ako obrtjo iu sc toplo priporočamo vsem Slovencem lu Hrvatom v West Park u. Kadar unuie-ravate pričeti z gradnjo hiše ali drugih poslopij obrnite se najprej do nas; nafte delo je prve vrste iu mi ga tudi jamčimo. Ker pa nimamo ulkakih agentov ali drugih osebnih agitacij, apeliramo na vas, da sc vsak sam osebno obrne ua spodaj omenjeni naslov, Podrobnosti o nas, o našem delu in za naš naslov lahko izveste tu« di pri John Brodniku, gostilna, West Park, 0. He priporočava Peter in Jakob Pirušek, Box 177 Settlement Rd. West Park, 0.
Dr.Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK IM Fmm Ar., Pittsburgh, Pa.
«#l«r>
P0X0R ROJ AJDI Naznanjam rojakom« da SOM odprl trgovino b msšanhB Muta
ln se priporočam sa obilen obisk. — Viakimu bom hvaleftno postre-
gel po smerni ceni. ANTON
80RXXX,
H VEM 1MB, PA.
Pozor rojaki!
Ksdsr potrebujete plsslnl papir in kuvsrte s vsšim imenom la naslovom tiskanim v ogla v ju, prašajte vaelej ss osno prt meni
MIXB OBBAftBK, Bob IM, Van VooAis, Pa.
Za vsebino oglssov ni odgovorni ns uprsvnlštvo ns ursdBlŠtvo.
AMOENA DOMA VINA IN LIKERtll AJZ
•a Ubilo li u Inku u m li fiU IritlN u Mi
V BERNARDOV! VIHARNI 3£
PoSllfatellem denar|a!
fis vsdno ss Ishko doaar poli J o v sUro domovino po broaltfao* teso|a«a
in potom polU, toda sprsjsauuao ga le pod pogoj srn, da ie valsd vojae m*> got t izplsčs s ssmudo.
Daaar aa bo v aoboaoa alalaja la««bljoa, ampak aasUtt samareje Is
samads.
Po broaliioem braojova ss samors poslati Is okrsgls snsako po rte, B8
primer 100, 200, 100, 400, 600, S00 in Uko* dalja do deset tiso« kroa. Ba brzojavna strolka js nsjboljle, da sa nam pošlje |4 se vsek naalovf ako hade
kaj prsvsč sli prsmslo, bomo poalall nazaj, aslroma pisali sa prhaaajldjaj.
S 0*1 rom ns a««laaja rasmara. ko las rsllavs daasrjs vslkrsl lapraaosl, ba mo od M.laJ a ■ pral do praklias, sao m bodo aaaa kron »m avlAala, rnadtaa bo
ja daaar aa pots do aaa, latogs sadr
dogovor.
as krossa avlftals. aadtaa bo pollljstaljaa stopili ptasMSo r
Denar po avllasl «aal bomo la tadsj odpoalaU lak o j sspraj, sko bo IJstalJ lararao asbtavsl, ds aaj ao dassr odpolljs tadl v slslsju, sko M
kroumn aviia.
Kdor tali, ds ss laplsčilo Isvrit po ns dsnsrnl naksaalcl "polije aaj sa brsojavna". Ea osaa poglojto v 11M "Olaa Naroda".
tvrdka PRANK BARBER, SS Cortlaadl Street,
brsojava, aaj prlpeSBi

D r • r Jrltok.
HntE
i.
NORTH SIDE STATE BANK
hock stiujigs. wya. IMA KAPITALA IN* REZEK VE
v kritkem jo predlo«! ol>č»nskeiii u Kereuakij vprašiB, | v grdilo. No«! se bodo so-"	: f^t Občinski svetovaki, ki bedo)
glasovali zs slslm stvlr, ki bo ško dila ljudstvu.
Oovomik je potem navsjsl, kdo, tvori plinsko drulbo. Roger Sullivan je pred kratkem naznanil, ds Je Izstopil h finske družbe, zatol Oastlta Rusiji. pa zdaj ns>lrmo njegovo ime med^ Washington, 22. marea. - Rs-|delntfsrjl romm^weslth VAi»«.
. zb Ijoslovani« * drugimi SLOVANI
nalslemo i oBsiotiao obroatl mm kalil vloga.
močna, goszaavArrvvA is sAraauNA iKsriTvruA

krvi
PATENTI

mnel Oompera, v* m
rtške delsvske federaei
alal včeraj sledeč6 brzoji
dse^nik Ai
►raei}hje br»oiivlr>»
kompanije, ki je v tesni zvezi » m,***,— plinsko družim. Govornik je na te imenoval kot j
ft; C Hsbo ali viorec as brezpl
o vrednosti za patentiranje.
111 iltt IM IL. Iti I. T. •I, TfCTN MI19IM, VMMHHI.I.I.
leni In zboljša-ko imate dobro ■ pošljite nam
u rs* preiskavo In rsauBnost
Alixander Dnn
H aOeebBlj
(')» .ft
flMTM
Brez zadnjega
Spisal Joi. Kostanjevec.
\	\J L
Pri Sv. Koku jo odbiio polnoči. 1 t ulicah Mi motno brlele avetiljke, okoli ujih so ple*aic goste, velrlu* snežinke. Tlak je bil uma-/m i, Mieg »e je tajal ob njem in pud kapoiu ao m po/.nali sledovi stopinj. Okoli vogalov je aem-tertja zavriščala burja; Bežala je sama pred se-Isij ...
Tučae se je nenadoma zbudil iz nemirnega K|).i<ija gospod Vole«. Sklonil ae je kvišku in ae I»odprl z rokuioJ. Njegove majhne oči ao izatopil' i/ jamic, strmele ho v kot. Glava ae je nekoliko nagnila, ustnice ho trepetale.
I 'risluskoval je.
"Ali ne hodi zopet T . . . Boh je, in njegove stopinje ho rahle ... Ali čul aem jih vendar," je pomi»lil Volec.	#
Zaškripala ho tlu, zazibala ho he kornaj čutno.
Kakor bi mu kdo -iy.|>odnc*cl roke, tako je padel gospod Voice v blazine, ztunižal je, a njego-va ušesa mi bila. napeta, čula ho vsako stopinjo.
Stopinje j »a so hc bližale njegovi postelji, tihe, bose stopinje.'In tla ho škripala, komaj čutno M> se zibala.
(lospod Volec je preplašeno zopet odprl oči. Iztegnil je roke pred aebe. Hotel ac je braniti.
"Milost! . . . Čemu me preganjaš T . . .,Sam wi bil kriv, moje roke ho nedolžne!"
A okoli njega je liodilo, bližalo hc je vedno
bolj.
Mrzel pot je oblil čelo gospodu Volcn.
"Pusti me! . . . Beži! ..."
Stokal je starec, srec hc uiu je treslo v pršili, redki ni vi lasje so so ježHi.	«
Nočna HvetMjka ob postelji jc vzplapolaki. Nekdo jo jo hotel' ugasniti.
"Pusti tu i luč! . . . Vaa j luč mi pustil" jo „
kriknil stance.
iaič pa je vnovič vztrepetala, zazibal ae je plamen kakor ob močnem prepihu.
" Ali ne vies, du ne morem živeti brez luči t... Usmili se!" je tarnal starec iu iztegnil roko proti luči.
Stopinje so se zučule prav lik postelje, starec jc preplašen umaknil roko.
"Ali me hočeš zadaviti!" je viknil h rip avo. "Saj nisem kriv, dobro veš, da nisem krivi Ali nem ti jaz potisnil revolver v roko? — Lažeš! Jaz niacin kriv!"
Luč jc v teui hipu nenadoma ugaanila. Čnna tema jc nastala v sobi. Hose stopinje ho sc oddsiljeva le, tla so škripata in ho ne zibala.
V kotu so hc Htopiuje zopet obrnile in nezua-ncc je stojal vnovič proti postelji. Starec ae je tresel, ni sc upal dvigniti, da bi prižgal luč.
"In šc za'nniNo som bil dal te dni, da bi tvoja duša našla večni mir. A zato ine preganjaš in mučiš ponoči! Ali je to hvaležnost T . . . Pusti me samega, beži!" »
Burja jc znnuj zatulila in ua okno je zaškro-
pHo . . .
"Jluj, kako jc hudo!" jc za vpil atarec ter skočil h postelje.
Začel je inkati vžigalice. Na nočno omaro jih je bil položil snoči. Njegova roka pa je pretipala vae okoli in okoli, 1<alu vžigalic ni bilo.
"Padle ho gotovo na tla," si je dejal ki se sklonil.
lies, vžigalice so bile ua t4eh. Željno jih je pograbil m hc dvignil. Toda z glavo je zadel ob komeniti rob nočne omarice iu skoraj hc jc onesvestil. /a ječa I je . . . stopinje jc začul prav tik aebe. Kokii uiu je odrevenelo, ui jc mogel pretnek-nlli.
"In tvoji hčeri sem tudi včeraj pomagal. (Hej, skoro bosa je bila iu na]s>l naga. Rurnenu jo bila njena poli in lakota ji je gledala iz oči. Morda bi bila ostala kje z« plotom, da ji ui priskočila na pomoč moja darežljiva roka. Morda bi bila morala prodati svojo mladost, jja je nisem dvignil jaz. Iu zato me mulleguješ, zato mi zastrupljaš noči, do se vlačijo mimo mene kakor neskončna, temna večuostf Pusti me in beži!"
Starec jc vzdibnil globoko iu nekoliko uiu jc (slletrlo. S tresočo roko je prižgal luč,
"Kh, pozabil sem anisM, da bi milil olja," jc dejal, ko se je zasvetila vžlgatien. "Zato je ugasnila. IJlej, po net|»otrchiiem sem obdolžil."
Izkušal m* je nasmejati, a njegov glas jc bil
čudno \otr| in hripav.
"In Acmlar je napolnjena z oljem," je dejal,
ko m- jo zasvetilo drugič.
Siismlo Ifa jc sopot nekaj v notranjosti in preplašeno ne je ozij. Stopinje ho odmevale po solo seinintja.
\ zplauitela jc zopet luč, starec je zlesel v po-
Htelj«f
/..i^ritil se jc čez k lavo iu se prekrižal. Težko J< dihal, n je iro vo telo sc jc ktvMo in vilo . . .
Polagoma, prav |Milntfotnn so sc proti jutru (NldaljevAle bi Me stopinje. Starcu pa je legel tačas
spanee na im'm,
Zunaj se je že drial dan, snežilo je in voaovt "o iui-o|»otali po ulicah . . .
Komaj je tlačil Voice nove za sHioj, ko je KiMp.il oh palici po meatiiMii tlaku proti svoji naT \rt«ln« tfoHhUii, kjer je zajtrkovsl idtoro sleherni dan \jeirov lirlx-t je Ki) ii|>o|rnjrti, njegovo telo < lo trudno iu izmučeno. Moral je nemim js po*t«fl, da je njet sapo. ki mu je uhajala. Palica ♦ mu je tresla v roki. včasi jc izpod ranila ob pol*-»•m »lM|<o Nji-vovo oko je i»e*iilo nemirno |*» mi ii<o«|.n'oh t«-r «n»arovnlo o4»ra/c. ki so m sreč«vali. Videli itoUi, kakor bi »«kslo nekoga, kakor bi hre|H*nelo ]*> njem, da g« vidi. A ui ga bilo!
"Ponoči zopet pride," mu je dejalo nekaj, iti starec ae je ustrašil tega glasu.
"Prav gotovo pride! Takoj pride, ko odbije ura pri 8v. Roku polnoči ..." T
Starec se je zavH tesneje v svoj plašč ter o-prezno stopal dalje. Stresel je z glavo, hotel se je otresti takšnih misli.
Nekdo ga je poedrsvil. " Dober dan, gospod Volec! Ah, še tako čvrsti in zdravi! No, to je lepo. Čsstitsm Vsm!"
Odšel dslje, s starec se je ustavil ter gledal za njim.
"Kdo je tof" j« pomislil. "Nisem ga še videl, a on uie pozdravlja. Sitno je to, ako človeka poznajo vai . . ."
Na gostilniškem pragu ga je pozdravila nsts-kariea, mlada, brhka, punca.
"Dober dan, gospod Volec, nekam pozni ste danea. Drugi so že vsi uotri."
"Vsi t Kdo vai T"
Starec je bil zamišljen, ni se mogel spomniti, kdo so ti v«.
"Ali me poanajo, deklet"
"Seveda Vas poznajo," se je zaiauejala natakarica. "Kaj bi Vaa ne poznali T Kako čudni ste danes, gospod Volec!"
Pogledsl jo je v obraz iu takoj se je opomnil, kje da je. Preložil je palico čez prag in stopal mimo natakarice v sobo . . .
Pri okrogdi mizi v kotu so sedeli trije gostje. Sivi ao že bili vai trije bi plešasti. Privzdignili ho glave, ko je vstopH Volec iu s kthuanjem so ga pozdraviti.
"Danes ste jo pa dolgo potegnili, gospod Volec," je rekel pemijonist Gabrovec, ko je Volcc odložil klobuk in prisede 1.
"Eh, blagor mu, kdor lmliko dobro in dolgo spi," je pristavil trgovec Šiška. "Ja« na priliko že osem noči skoro ne zatisnem očesa. Včasi som zaspal vsaj proti jutru nekoliko, a zdaj je minilo še to."
"Kaj boš, Šiška, »pokori se iu ne odiraj ljudi, pa boš zopet lahko iipal," ae je oglasil upokojeni profesor Grba. Njegov glas je bil resen kakor v šoJJ, a njegovo oko je namežiknilo Volcu. "Čista vest jc najboljši morfij, pnijoteilj!"
Šiška jc povesil glavo ki ni odgovoril ničesar, neprijetno mu jc bilo, da je Slišal kaj takšnega . . .
Volec pa je skoro prestrašeno pogledal pro-fesorja ter dejal tiho in plašno:
"Čemu pikaš, prijatelj profesor t Ali ao Tvoje roke popolmoma čiste t"
"No, no, ne tako hudo, saj je vae aamo le sola," je dejal Gabrovec. "Nazadnje bd ae res še skregali, da ni pametnih ljiwji med nami. Ali ves-te kaj novega, gospodje?" N
Vai se ozro v Gab ro vea.
"Ne? Torej poslušajte! Saj ste ga poznuli vai, onega krepkega moža v najlepših letih, onega Bitenca z rdečim, okroglim obrazom, ki je bil agent pri tvrdki Strenarjevi. Ne? Skromen, Vljuden Človek je bil to. Čeajtokrat je sedel temle > pri oni mizi in srebal pačaai svojo četrtinko. Četrtin-ko, saj veste, več se »d privoščil nikdar."
"Čemu tako dolg uvod? Kaj je z njim," vpraša profeaor.
"Snočiae je ustrelil."
"Čemu?" vpraša Šdška.
"Čemu?"	L
"Biten« je imel pravico, da je prevzemal denar za tvrdko. Vrag ga vedi, kako m Je zgodilo, da so zadnje dni prišli na sled, da je Bitenc pone-veril približno petsto kron. In fitrenar mu jo zagrozil z ovadbo ter ga je tudi ovadil. Ko jc potrkal orožnik pri Biteaicu, se je ta ustrelil. '
"Škandal, sramota! Za petsto kron gu jc ovadil, fej!" je vpil profesor.
"S takšnim Človekom na vislice! 111-pri tein St renar marsikatero noč "samo na šampanjcu zapravi večjo vaoto! Fej!"
"Ali je bil Bitenc samec?" vpraša Šiška.
"Ne, oženjen je bil in zapušča štiri nedorasle otroke."	,
"Imel je otroke? Im za petsto kron sc je šel streljsti? To je neverjetno, to ni mogoče!"
"Fej . v .fej . . ."
"Kmuu fej? Štrenarju ali Biteneu?"
Volec je v tein čaau nemirno sedel na svojem stolu. Njegov oliraz je bledel, njegove oči so se isbulilo in roke no se mu tresle. Težko se je dvignil, vzel je klobuk in drsal počasi h sol«.
"Kaj mu je?" v]>raša profesor.
"llm, kaj jaz veiu? Čuden jo bil že prej, ko je vstopil k nam. Mož se stsra vidno, videli bo-dete, da ga ne bomo imeli dolgo med aeboj," odgovori Gabrovec.
"Tako, vidva torej pravita, da se stara, a jaz vama povem, da ga je pregnalo sedaj nekaj drugega odtod," prlpumiLi Šiška.
"In to bi bilo?"
"Vidita, enak slučaj, kakor gs je poxedal sedaj Gabrovec, se je pripetil pred več leti pri Voleu. Tedaj je bil Volec še mlad, pobi življ,-nja in vaju še ni bilo tukaj. Tudi tedaj se je pri Vel-cu ustrelil njegov agent Zalmkovee in iz prav takšnega vamka iu je zapustil prav toliko otrok kot Bitenc "
1
"Ah ... ah ... . Toda tam gs vendar ni ovadil Volec?" vpraša profesor zsteglo. "Kaj takšnega si ne morem misliti o njem."
Štika zmaja z glavo in xaklopi napol oči.
"llm, kdo ve. kdo naj to ve, prijatelj pro-fesor! . .
Ilkratu so vsi utihnili, profesor pa je gi«ial akoei okno, ki se je mimo njega prav počeni ni e težkimi koraki zi«>al Voler a sključenim hrbtom m upognjeno glavo.
"Kdo naj to ve?" je ponavljal aa Miško U«. brovee sem s seboj, tiho, komaj slišno. t ^
(Dalje prikodnjiš.)
^irnm Amprfkp udi kršitve bodnijbkb airum/uueniice | prbp0vbdi g0 bnj fiteaj.
„„„ _ mwa a b rvtr1 rajoči delavci 0b80 organizaciji tesarjev!	jeni v jeco
vre.
Chicago, 111. — Sodnik Baldvin, ki je izdal zelo ostro sodnijsko I prepoved proti štrajkajočim kro-jaškiui delavcem, je zdaj prve štrajkarje, ki se niso ravnali po sodnijski prepovedi obsodil v zapor.
Thomas Hariuer, ki je bil kljub jdodnijski prepovedi na atavkovni straži in je ibaje napadel nekega stavkokaiza, je prva žrtev. Obeo-I jen je bil na 60 dni zapora.
WVA fEOTBsng'
Cleveland, 0. — Thomas Dol an, predaeduik tesarske lokalne orga nizacije štev. 11, je proti glavne mu predsedniku iiutchesonu izpo sloval sodnijsko prepoved, ki ga je brez preiskave in zaališbe izklju čil. Sodnijaka prepoved prepoveduje Hutchesonu suspendirati nje ga in lokalno organizacijo štev. 11.
Ustanovil se je tudi odbor, obstoječ iz članov 17. lokalnih orga nizacij v Clevelandu, ki ac zavze-ine za Dolana in nastopi proti o-mejitvi 8vobode govora v organi zaeiji, nepotrebnemu trošenju de uarja in za odpravo posebnih privilegijev v organizaciji. Ker vsled aauer, ki sta jih vstvarila Hut cheson in ekaekutiva ni višje in stance, na katero bi apelirali prizadeti tesarji, mora pasti odločitev na sodišču.
Tesarska obrambna liga (€ar penter Defense League) v Cleve landu se obraba za podporo na vse tovariše v deželi, da jo podpirajo v boju za odpravo somodržtva v organizaciji.
MLAD AVTOTAT USTRELJEN.

ŽELEZNIŠKI KRALJI ŽE PRIHAJAJO.
Ohioago, I1L — 191etni Thoonas Gebhardt, 171etni Beniard Milley in 171etni Salontore Sartosalli so ukradli avtomobil J. J. Murrayju 11a 620 Paulina ulica. Murray je kanalu dobil pomoč v nekem policaju in šla sta za tatovi, ki so na nju odprli ogenj. Policaj je potegnil samokres in streljal. Zadel je Gebhardta in Mulleyja. Gebhardt je umrl v bolnišnici, Mulleyja, ki je sin bivšega policaja, so pa težko ranjenega prepeljali v bolnišnico, prisilne delavnice. Tretjega tatu je policaj oplazil s količem prek glave.
Ohioago, 111. — Ravnatelji želez nišfkih družb, ki imajo svoj sedež v Chicagu, izjavljajo, da je vsled razsodbe najvišjega sodi&ča pest a a živa potreba, da povišajo tovor no voznino.
Lb Springfielda prihaja vest, da je bil v legialatumi zbornici stav-jen predlog, da »e voznhia za potnike poviša od 2 na 2.4c pri milji.
Železniški kralji ne skušajo le zvafliti tro&ke za osemurni delav nik na ljudstvo, ampak hočejo pri tem napraviti še lep profit.
I FARMAR ZOOkEL NA POLJU.
DRUŽINSKA DRAMA.
Now Albany, Ind. 671etni farmar Christian Goeswein je požigal 111a svoji farmi plevel in divjo travo. Iskra, ki' je odletela na njega, je vžgala njegovo obleko, ki je zgorela na njem.
Njegov sin Frank je zavpil, da oče gori kot baklja, in hitel mu je na pomoč. Ko je dowpel do njega, je oče že padel 11a tla in umiral. Bila je vsaka pomoč odveč.
DRAGINJA JE POVZROČILA DA JE OČE ODLOŽIL DETE.
Washington, D. C ^ I uompera, predsednik i, u tajnik "Ameriške de'i > racije" «ta izročil* tajniku justičnesa ^jJ protest, v katerem ' A,,«, lavska federacija je najvišje sodišče pr nju ustavnosti glede ^ ga zakona izreklo, da jT železniških Uslužbencev . skozi javne inteiW . Voditelji delavjy. p je sodišče zapustilo poSu dalo to nazadnjaško
SLABO STA NALEtjjj ŽENI, KI STA TOŽILI i,
Chicago, IU. - Mla Ziegler je tožila svojegi da je ne podpira. Sjn George je izpovedal, da nj soprogu pije -čez mero.
Margareta 0'Bourke jt, tako tožbo dvignil« proti m soprogu Cornelhisu. Soprog povedal, da njegova žena <k nar svojemu bratu, ki bi p viporabiti pri gospodinjstvu Sodnik Stelk je dejal: "Vi krivi, najbolj pa soprogi.} kaznujem vsako s $50 ^ globe in ju dam za lete parolo. SopiH>ga sta tu<ji ^ rolo, da popravita svoje pm ke."
Ohioago, IU. — 40letni Charles Navin je ustrelil svojo 20letno ze no Almo, aia to je pa proti sebi obrnil samokres in sprožil. Žena je liila na mestu mrtva, Navina ao pa prepeljali v bolnišnico, kjer je u mrl. Vse okolščine kažejo, da je bil Navin tako silno ljubosumen, da se mu je zmešalo.
Navin je bil natakar, ona je bila nastavljena v garderobi. Navin je kmalu pustil službo in nekaj <časa sta živela od tega, kar je zasluži-a žena.
Žena se je baje naveličala pre lranjevati svojega moža in hc je tajno odstranila. Nastanila se je na 1300 N. La Salle ulici in vlo žila je tožbo za ločitev.
Navin je iznašel, kje stanuje in obiskal jo je na stanovanju. Priče-e so padati ostre besede in ko je žena dejala, da se ne vrne k možu, je sledilo zadnje dejanje dra me.
Pred zadnjim dejanjem je šel Navin na sodišče in jc zahteval, da se jo t je povabi in prečita odstavek o zakonu iz sv. pisma.
V aijcgovemu žepu ao našli list, naslovljen na časnikarske poročevalce, v katerem jih prosi, naj lepo opišejo dvojni umor in |>oaljc-jo tucat iztisov 11a William Wa ena v Minneapolis.
TRIJE UBEŽNIKI IZ JEČE UBITI.
Evansville, Ind. — Ivy Browna I so aretirali, ker je odložil tri tec I ne starega ainčka pred domom ue kega bogatina. Brown je dejal, da i tuu je nemogoče skrt>eti za druži I no vsled neznosne draginje in ta ko je nesel otroka tje, kjer imu [ jo vsega dosti v hiši.
ZABOJ JAJC JE SLQŽIL MESTO DENARJA ZA POROfi-tvo.
Hutschinson, Kana. — Radi pre hitre vožnje so aretirali farmarja J. J. Pavkratza. Farmar ni ime denarja, da ga vplača kot poroš tvo, in zastavil je zaboj jajc kot poroštvo, da ae zanesljivo zglasi na policijskem sodišču.
ŽELEZNIŠKI RAVNATELJ PRIPOROČA, DA PRIDEJO ŽE LBZNI0E POD ZVEZNO 0BLA8T.
Waahington, D. 0. — Robert S Lawctt, predsednik uprave Union Pacific železnioe, je izjavil pret kongresnim odborom, da je naj boljše, čc takoj postanejo železni ce lastnina Združenih držav, ker je le ns ta način mogoče dobiti po trebni kapital za razvoj železniš kega omrežja.
NESREČNI GAZOLIN KOT NETIVO.
Birmingham, Ala. — Patrulja Serifovlh pomočnikov jc obkolilo David Overtona, morilca sodnika W. Thomas Lavvlerja iz Huntsvil-la iu šc dvs druga kaznenca izmed šestih, ki ao pobegnili iz o-krajne ječe, in jih ustrelila. Šti-rili ksuiencev še niso dobili.
Overton, ki je bil preje sodni piaur v okraju Madison, jc s po močjo drugih kaznencev razoboro lil stražo v okrajni ječi in potem ao pobegnili v avtomobilu. Takoj je bilo dano xnatnenje, da so kaz lienci ušli iu deset minut kaaneje ao jim ie sledili deputiji v dru gem svtomobihi.
Kaznenci ao jetnicarja La vender ja zaprli v kuhinjo hi mu vzeli ključe. Ječo so ubežni kaznenci zs pustili skozi vrata, ki so vodi ls v stranko ulieo. Po strsueki u-lici so beŠoli do Četrte ceste iu 21. ulice, kjer je nanje čsksl avtomo bil, v katerem so nadaljevali beg.
PROTI SMRTNI KAZNI
Savory, Kans. — Mrs. McKee je rabila gazolin kot netivo in na stala je eksplozija, pri kateri jo j sama dobila hude opekline. Njena malcnčka sta tako opečena, da bo eden umrPaa opečeninami.
STAVKOKAZI 80 IGRALI NEMIRE.
Philadelphia, Pa. - Kakšnih 300 zamorskih stavkokazev je iz-vašo rabuko z delavci, ki štrajka-jo v tovarni Franklin Sugar Refining kompanije. Dve osebi ata bili nevarno ubutreljeni, neki delavec je bil tako pretepen, da se je oneaveatil, kakšen tucat oseb je bilo pa ranjenih.
PETNAJSTLETNI DEČEK JE REŠIL ŽENO V REKI.
Jettenoo City, Mo. - Ooverner (iarilner je izjavil, de podpiše WhiUkerjevo zakonsko predlogo, ki odpravlja arartno kazen v dr-Žavi Missouri.
New York. N. Y. — 47letna mrs. Kllen Daffy je stala na pomolu Kast River ja,, ko je naenkrat iz-gubHa ravnotežje in padla v re-ko.
1 Stalni Krnest Febrich, ki je Um bliso igral košarno žogo, je akočil za njo v reko in jo kljub močnemu toku držal toliko čaaa nad vodo, ds je prišla pomoč.
KAJ SE DOGODI V SUfl DRŽAVI.
Topeka, Kana. - v Wichitij na kolodvoru Missouri Pacifc leznici stala dva vozova, naloi a pivom, ki sta bila na potu vi kro državo. Vsled velikega kh niškega prometa sta bila voai držana na kolodvoru. 'Mejtta «ta ^vozova stala na tiru, so pi žejne duše in ju izpraznile dol njega sodčka. Železniški uradi preiskujejo, prohibicionisti ska vajo z glavo in prijatelji pivu poredno smejejo.
PROHIBIOIONJ* KI K ANDOM PORAŽEN.
Madison, Wis. — Občinski t
tovalec Clyde A. GaRagherjt šestem občinskem volilnem oka ju dobil pri primarnih volitnlj 199 glasov. P. E. ENer je «1 537 glasov, Martin Lofteforffl pa 222. Oba ata bila' nasproti kandidata Gallagherja.
PREDLOGA PROTI DRAGIM JE BILA POKOPANA V Dt ŽAVNEM SENATU.
Albany, N. Y. — Državni vri
je s 33 glasovi proti 13 '»dklsl Gilehristovo predlogo, ki dajt* stu New York pravico, da kupil $1,000,000 živeža ob času drajN in ga prodaja sirouiuko« po raj ski ceni.
RAD BI IZVEDEL
za mojo prijateljico Mary Uri doma iz Metlike. Pred se je nahajala v West AUK « ko sem ji pisal leta 1914 iz Sprmf fields, III. Želim izvedeti ta V naslov .le z osebne prij««#J Prosim .cenjene čitatelje, ato H ve za njen naslov, da rai P • znani ali naj se mi ona s»roJj* javi, za kar bodem zelo hvilem Moj naslov je Louis Pintar, r.» Jox 447, Painesdalc, Mi(*
(March 23,2l*>
yyyyyyyyyyfW
NAROČITE SI VISK0 IN ^ xa velikonočne prazniki
od dobrouiianc tvrdke BREMAN A 0S000D i 12 Fullarton St., PitUbarfi R
Pišite po cenik, naroeHo* P in koverte za odgovor.
Pazite v tem listu na na« oglas v četrtkovi kdaj i. ^^
ROBERT W. UTH
architect lit I. La Sails«-. fjfl
kl j* Ud«l»l M^rt MJf1 ^
s. a. p. J. m ^JJJJSJI
vencem aa
atavbinakib nagi0».
■ TS!rfmku hm
TEL. MA DONU AOTTIN