LETO XXII. — številka 9
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka In Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar -* Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO  SOCIALISTIČNE Z
W
KRANJ,  sreda, 4. 2. 1970 Cena 50 pat
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od L januarja 1958 kot poltcdnik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltcdnik. in sicer ob sredah in sobotah
ZA GORENJSKO
Spored prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v Kranju
*• FEBRUAR, PETEK:
ob 17.30, na predvečer obletnice pesnikovega smrtnega dne, slovesnost ob grobu v Prešernovem gaju; pel bo moški zbor »France Prešeren«
°b 18. uri Finžgarjev večer — v počastitev bližajoče se 100-letnice pisateljevega rojstva — v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja na Titovem trgu 4/1; govoril bo Prof. dr. France Koblar, odlomke iz Finžgarjevih del bosta brala člana igralske družine Prešernovega glcda-Ušča
°b 19. uri, otvoritev literarno-zgodovinske razstave o delu in življenju pisatelja Frana S. Finžgarja ter o njegovem delu za Prešerna; razstava bo v galerijskih prostorih Prešernove hiše
ob 19.15, otvoritev likovne razstave v galerijskih prodorih Gorenjskega muzeja na Titovem trgu 4; razstavljala bosta akademska slikarja Milan Batista in Dušan Premrl
ob 20. uri, otvoritev likovne razstave na prostem (dvorišče baročne stavbe Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ul. 43); razstavljala bosta akademska slikarja Henrik Marchel in Vinko Tušek ter akademski kipar Marko Pogačnik
7. FEBRUAR, SOBOTA:
ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču prvič uprizorjena Luizc Pesjakove žaloigra »Prešcrin«; nastopili bodo člani igralske družine Prešernovega gledališča v režiji Marjana Beline
12. FEBRUAR, ČETRTEK:
ob 18.30 bo v dvorani Glasbene šole koncertni večer pianistke Ncve Merlak-Corrado iz Trsta ob 20. uri bo v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja, Titov trg 4/1, večer poezije Bojana Piska; njegove pesmi bo recitiral član SNG igralec Boris Kralj, spremljal pa ga bo kitarist prof. Stanko Prek
M. FEBRUAR, SOBOTA:
Pb 19. uri bo v dvorani Prešernovega gledališča koncert pevskega zbora »Zarja« iz Trbovelj ob 19.30 večer Prešernovih pesmi in gorenjske folklore v dvorani Zadružnega doma na Primskovem
Vpis posojila za modernizacijo železnic
Gorenjska — slabše od pričakovanj
Precej časa je že minilo, odkar so železničarji zaradi slabega stanja jugoslovanskih železnic razpisali vpis posojila za njihovo modernizacijo. Akcija, v katero naj bi se vključil kar se da širok krog občanov in gospodarskih ter drugih organizacij, bo končana 31. marca. Ne glede na to.da vpis še ni končan, smo se odločili, da pogledamo, kako se je Gorenjska odzvala pozivu železničarjev. Nemalo smo bili razočarani, ko smo izvedeli, da je Gorenjska, razen redkih izjem, skoraj oglu-šela za potrebe in želje železničarjev Tako ima naš zapis obenem tudi namen, da opozorimo, naj do konca marca pomagajo železnici vsaj tisti, ki jo iz dneva v dan uporabljajo, bodisi posamezniki ali gospodarske organizacije.
Kranjska železniška postaja vpisuje posojila za območje kranjske in tržiške občine. Scf postaje, Leon 2eleb-nik nam je naštel tiste delovne organizacije, ki so že vpisale posojilo: Iskra-elek-tromehanika, Iskra-nabava, Kmetijske zadruge Sloga, Cerklje in Naklo, Sava, Exo-term, Gorenjska kreditna banka, Projekt, Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Kurivo in Merkur. Poziv sta pismeno odklonili dve delovni organizaciji: Toso zaradi slabega materialnega po-
ložaja in Kokra zaradi investicij v gradnjo nove blagovne hiše. Ostale delovne organizacije pa še oklevajo, kljub obsežni dokumentaciji o potrebah železnice in pogostim obiskom predstavnikov železničarjev. Gospodarske organizacije bodo obiskali še enkrat. Prav tako so bili železničarji tudi na kranjski in tržiški občinski skupščini, kjer so se dogovorili, da bodo ustanovili posebne delovni odbore (pobuda sindikatov), ki bodo še enkrat potrkali na vrata delovnih organizacij in posameznikov, naj vpišejo vsaj najmanjšo vsoto za pomoč železnici.
Na področju obeh občin je vpisalo posojilo tudi 81 občanov, in sicer v skupni višini 85.000 dinarjev.
In splošna ocena za kranjsko in tržiško občino? Slaba. Predvidevanja ob začetku vpisa so se uresničila komaj 40-odstotno. Posebno slab je odziv delovnih organizacij, tudi tistih, ki imajo z Železnico pogoste poslovne stike. Tako v Tržiču na primer niti ena delovna organizacija še ni vpisala posojila. Pa tudi izgledov ni, da bi ga. Ker akcija še ni končana, obstoja še vedno upanje, da se bo še kdo odzval pozivu železnice, posebno zato, ker so obljubile izdatno pomoč tudi družbene in politične organizacije.
Na Jesenicah so posamezni-ki vpisali že 100.000 dinarjev posojila. Razen tega pa ša banka, gradbeno podjetje Sava, Bolnica, Gorenjka in ver-jetno hotel Pošta. Jeseniška občina je ena redkih, kjer poteka posojilo po pričakovanjih. Verjetno ima zasluge zato tudi posebno priporočilo občinske skupščine ter sindikalnega sveta.
V radovljiški občini je posojilo vpisalo 39 občanov, kar je za tako dolg rok izredno malo. Pomoč so obljubile tudi naslednje delovne organizacije: Veriga, trgovska podjetja Murka in Železnina, tovarna sukna Zapuže in Tapetništvo Radovljica. Kakšni bodo zneski, železničarjem še ni znano. Posojilo je edini že vpisal Elan, in sicer 10.000 dinarjev. Zato železničarji lahko upravičeno menijo, da gospodarske organizacije akcije železnice niso vzele preveč resno, prav tako pa niso razumele sklepov železničarskih samoupravnih organov. Njihovo razočaranje je upravičeno.
Tudi loški železničarji ne mislijo dosti drugače. Občani so sicer prispevali nekaj milijonov, med gospodarskimi organizacijami pa sta se prva odzvala Niko in Alples. Ostale organizacije le preveč obljubljajo, zato veliko prti čakujejo od posebnih odborov, ki naj bi poživili vpis posojila, ter od prizadevanj in podpore občinske skupščine, kar je že nekajkrat dokazala. Akcijo je treba še podpreti, pravijo loški železničarji, posebno zato, ker je vsak zaposleni na železnici že prispeval enomesečni osebni dohodek.
Torej, pomagajmo železni-ci! Ob slabem začetku je še vedno lahko dober konec.
J. Košnjek
s prve seje občinske konference SZDL v Radovljici — Foto: F. Perdan
V
soboto posebna rubrika
Glasa Snovanja
256767
Začrtali delo aktivov mladih komunistov
Pisali smo že, da se je v petek v Radovljici začel dvodnevni seminar za vodstva aktivov mladih komunistov na Gorenjskem. Na pobudo gorenjskih komitejev občinskih konferenc ZK ga je organiziral medobčinski svet ZK za Gorenjsko.
Sekretar medobčinskega sveta tovariš Stane Mešič nam je povedal, da je seminar uspel, saj so na njem Izmenjali nekatere Izkušnje In se hkrati dogovorili za delo aktivov mladih komunistov v gorenjskih občinah v prihodnje.
»Znano je, da so v gorenjskih občinah aktivi mladih komunistov obstajali že nekaj časa, vendar delo v njih ni prav zaživelo. Sedaj smo se dogovorili za nadaljnje naloge hi hkrati razjasnili nekatere  nejasnosti.   Pri tem
mislim na dogovor, da bodo aktivi mladih komunistov delali le pri komitejih občinskih konferenc, ne pa tudi v okviru organizacij ZK v delovnih organizacijah in na terenu v posameznih občinah. Prav tako aktivi mladih komunistov ne pomenijo nobene organizacijske novosti naše organizacije, marveč so le ena od oblik delovanja občinske organizacije ZK.«
V prihodnje je predviđeno, da bodo aktivi mladih komunistov v posameznih občinah pripravili več seminarjev oziroma pogovorov z mladimi komunisti in nekomunisti o različnih gospodarskih in drugih vprašanjih. Prav tako pa bo seminarje pripravil tudi medobčinski svet ZK za Gorenjsko, če bodo vodstva aktivov v občinah to želela.
A. 2.
GORENJSKA KREDITNA BANKA s svojimi poslovnimi enotami
razpisuje
za vlagatelje vezanih hranilni!* vlog in deviznih računov
veliko nagradno žrebanje
11. februarja 1970. v Kranju
1 avto zastava 850 5 šivalnih strojev 5 gramofonov 10 tranzistorjev 10 jušnih servisov 10 garnitur brisač 10 fenov
5 potovalk 10 likalnikov 10 odej
16 osebnih tehtnic 10 potovalnih
budilk 4 brivniki Iskra
Stanovanjski varčevalci pa bodo pravtako 11. februarja Izžrebali 20 denarnih nagrad, za nakup gradbenega materiala ali opreme po Izbiri.
VARČEVALCI, SE JE CAS!
Pohitite s svojimi privarčevanimi zneski v Gorenjsko kreditno banko.
Stanko Kajdiž: TIS, šole, ceste
V radovljiški občini so končani zbori volivcev, na katerih so razpravljali o letošnjem razvoju občine in o delitvi proračunskih sredstev. 11. februarja bosta oba zbora občinske skupščine dokončno razpravljala o obeh dokumentih. Pred nedavnim smo se o letošnjih predvidevanjih oziroma delitvi proračunskih sredstev pogovarjali s predsednikom skupščine Stankom Kajdižem.
»če primerjam letošnja proračunska predvidevanja z lanskimi, moram najprej povedati, da so izgledi za letos ugodnejši. Zaradi ugodnih lanskih gospodarskih rezultatov smo viške prenesli v letošnji proračun in bo ta za 7 do 8 odstotkov večji od lanskega. Približno za toliko pa sc bo lahko povečala tudi proračunska potrošnja. — Pd-sebej smo ob letošnjih predvidevanjih upoštevali potrebe Temeljne izobraževalne skupnosti. Ta bo imela letos 26 odstotkov več sredstev kot lani. Tako bo imela na voljo skoraj milijardo starih dinarjev, s čimer naj bi v prosveti uskladili osebne dohodke, del povečanih sredstev pa namenili za materialne izdatke.«
»Tovariš predsednik, znano je, da ste v občini pred veliko akcijo — izgradnjo novih šol. Ali bodo povečana sredstva TIS kaj zavrla gradnjo in kdaj nameravate začeti graditi šole?«
»Ob referendumu o gradnji šol smo obljubili, da bodo šole končane do 1974. leta. Takratni izračuni so kazali, da bomo za gradnjo in adaptacije porabili okrog 22 milijonov novih dinarjev. Ker pa so stroški od takrat pa do danes porasli, sedanji izračuni kažejo, da bo gradnja veljala okrog 30 milijonov. Zato
smo se odločili, da z gradnjo začnemo že letos. Tako mora biti adaptacija leške šole končana do jeseni, šole v Radovljici, Bohinjski Bistrici, Begunjah in na Bledu pa bodo zgrajene jeseni 1971. leta.
Načrti za šole bodo v kratkem gotovi, potem pa bomo takoj začeli zbirati ponudbe izvajalcev. Pri tem moram povedati, da so sredstva za gradnjo zagotovljena. Zbrana bodo do 1974. leta. Da pa bi šole končali prej, bomo skušali najti premostitveni kredit. In še pojasnilo, zakaj nameravamo z gradnjo pohiteti. Zato, ker gradbeni stroški iz leta v leto rastejo. Izkušnje nam namreč kažejo, da bi bile šole 1974. leta še za milijardo dražje.«
»Kako pa je letos z denarjem za ureditev cest?«
»Na pogovoru s predstavniki krajevnih skupnosti in drugih smo sklenili, da bodo lelos krajevne skupnosti dobile za okrog 10 odstotkov manj denarja kot lani. Zato pa bomo dobili okrog 100 milijonov starih dinarjev za ureditev nekaterih cest III. in IV. reda v občini. Razen tega nameravamo najeti 150 milijonov starih dinarjev kredita. Z okrog 250 milijoni pa bi po sedanjih cenah lahko uredili v občini od 12 do 15 kilometrov najpotrebnejših
V četrtek popoldne bo v Kranju seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. člani odbora bodo razpravljali o predlogih zborov volivcev o resoluciji in proračunu občine za letos.
O predlogu resolucije o razvoju gospodarstva ter politiki zbiranja in uporabe sredstev za splošno potrošnjo v kranjski občini letos pa bo v četrtek popoldne razpravljal na razširjeni seji komite občinske konference ZK. Razen tega bo o istih vprašanjih v četrtek razpravljala tudi posebna skupina občinskega sindikalnega sveta Kranj. A. 2.
Podpredsednik republiškega izvršnega sveta tovariš Vinko Hafner je minuli petek popoldne obiskal Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju. S predstavniki Podjetja se je pogovarjal o organizaciji in nalogah, o urbanizaciji v občini, višini in delitvi stanarine, porabi le-te za novo gradnjo stanovanj. Vinko Hafner se je za ta vprašanja zanimal posebno zato, ker se prav sedaj v naši republiki začenjajo širše razprave o bodočem sistemu stanovanjskega gospodarstva.
Po obisku na Podjetju ža stanovanjsko in komunalno gospodarstvo se je Vinko Hafner udeležil tudi strokovnega srečanja Gorenjske sekcije slovenskega zdravniškega društva.
A. 2.
RADOVLJICA
Radovljica, 3. februarja — V okviru politične šole, ki bo trajala šest tednov, in jo obiskuje prek 40 mladih članov ZK, kandidatov za sprejem v zvezo komunistov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij (šolo je pripravil komite občinske konference ZK) je danes popoldne o smeri, stremljenjih in problemih našega gospodarstva govoril tovariš Roman Albreht. Predavanja so se udeležili tudi sekretarji organizacij ZK, direktorji podjetij, poslanci in drugi. V četrtek popoldne bo tovariš Roman Albreht odgovorjal na vprašanja o tej temi. A. 2.
cest. Asfaltirali bomo predvsem krajše odseke. Kateri bodo to, se bomo dogovorili s krajevnimi skupnostmi. Razen tega bomo s pomočjo delovnih organizacij in občanov skušali popraviti oziroma urediti še nekatere mostove v občini. Za te bomo rabili okrog 90 milijonov starih dinarjev.«
»In nazadnje še beseda, dve o drugih uporabnikih proračuna?«
»Rekel sem že, da se bo proračunska potrošnja povečala poprečno za 7 do 8 odstotkov. Vendar smo se na podlagi dosedanjih ugotovitev in lanskih razprav o posameznih problemih dogovorili, da bomo znatneje povečali sredstva za oskrbnine (za 34 odstotkov), sredstva za kulturno-prosvetno dejavnost se bodo povečala za 26 odstotkov, za zdravstveno varstvo za 11, za telesno vzgojno dejavnost za 17 odstotkov, za komunalo nameravamo nameniti iz proračuna 122 milijonov S dinarjev več kot lani, 15 milijonov smo namenili za planinske domove in šport itd.«
A. žalar
Odlikovanji za Alojza Korošca
Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Tržiču je predsednik sveta Ivan Bergant izročil dvoje visokih odlikovanj Alojzu Korošcu, dolgoletnemu sindikalnemu delavcu. Na predlog republiškega sindikata gradbenih delavcev je Alojz Korošec sprejel spominsko plaketo zveze sindikatov Jugoslavije ter medaljo dela z zlatim vencem, s katero ga je odlikoval predsednik republike Tito.
KREDITNA
BANKA
Strokovno in družabno srečanje gorenjskih zdravnikov
Konec preteklega tedna so se v Kranju zbrali člani slovenskega  zdravniškega dru-
štva, podružnice za Gorenjsko, na strokovnem srečanju, ki mu je sledil tudi družabni
Posvetovanje o socialistični morali
Gorje pri Bledu, 3. februarja — Temeljna izobraževalna skupnost iz Radovljice je za vse prosvetne delavce iz občine pripravila enodnevno strokovno posvetovanje o teoretičnih in idejnih plateh predmeta Temelji socialistične morale. Na posvetovanju so se pogovarjali tudi o pomembnosti vzgojnega dela v
vseh razredih osnovne šole ter o podajanju predmeta Temelji socialistične morale v učno-vzgojnem delu. Na posvetovanju so predavali dr. Rus Vojan, pedagoška svetovalka Mija Artač in Franc Cuznar. Posvetovanja se je udeležilo okrog 140 prosvetnih delavcev iz radovljiške občine. A. 2.
del. Kljub velikemu številu vabljenih zdravnikov, se jih je srečanju odzvala le slaba četrtina. Med povabljenimi gosti pa so bili tudi podpredsednik republiške skupščine Vinko Hafner, podpredsednik občinske skupščine Kranj Janez Sušnik ter direktor komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Edgar Vončina.
O nekaterih posebnostih letošnje gripe, ki je na Gorenjskem zajela okoli 10 odstotkov prebivalstva, je v svojih referatih spregovorilo šest zdravnikov. O delovnih izkušnjah zdravnika splošne prakse pa je govoril dr. Hriber-nik.
In M.
Ljubno: Vas z lepim razgledom, ki ima tudi senčne strani
Voda, odcep, gasilska brizgalna
Vas Ljubno leži na meji med radovljiško in kranjsko občino. Prebivalci te vasi se radi pohvalijo, da se z njihove vasi vidi najdlje po Gorenjski. Ko smo jih pred nedavnim obiskali, smo se lahko sami prepričali. Seveda pa ima lep razgled včasih tudi »senčne« strani. Tako so nam potožili, da so dolgo časa imeli težave s pitno vodo, še danes pa nimajo urejenega odcepa na novi gorenjski cesti.
»Po dolgih prošnjah, ko smo že skoro obupali, smo vodo le dobili. Sedaj čakamo, kako bo z odcepom. Na občini v Radovljici nimajo nič proti. Nasprotno, tudi oni si prizadevajo, da bi nam v republiki dovolili odcep. Ce bodo naše prošnje in zahteve ugodno rešene, bomo tudi prebivalci prispevali denar za ureditev,« nam je povedal član krajevne skupnosti Alojz Cvenkelj.
Pred koncem minulega leta pa so v Ljubnem dobili tudi novo gasilsko brizgalno.
»V Ljubnem so bili po vojni trije večji požari, v krajevni skupnosti pa jih je bilo kar šest. Naše društvo obstaja že od 1903. leta in vedno smo imeli pri gašenju težave z vodo. Zato smo zgradili 4 vodne rezervoarje, ki imajo skupaj 190 kubičnih metrov vode. Ko pa smo se oskrbeli z vodo, smo ugotovili, da si s staro brizgalno lahko bore malo pomagamo.«
Zato so kupili novo. Krajevna skupnost in občani so zbrali 700 tisoč starih dinarjev, 150 tisoč pa jim je dala tudi Zavarovalnica Sava.
»Sedaj pa si belimo glavo, kako bi dobili še preostali denar. Brizgalna je veljala namreč skoro dva milijona starih dinarjev. Res, da so nam nekatera podjetja obljubila, da nam bodo priskočila na pomoč, toda bojimo se, da ne bo ostalo zgolj pri ob-
Nova gasilska brizgalna. Ljubenski gasilci upajo, da jim bodo podjetia pomagala. — Foto: F. Perdan
ljubah,« je povedal Alojz Cvenkelj, ki je hkrati orodjar pri PGD Ljubno. % Ogledali smo si novo briz-0 galno in se prepričali, da % je bil nakup le-te res po-£ treben. Zato upamo, da O bodo podjetja držala ob-% ljubo in jim priskočila na 0 pomoč.
A. 2.
Izigrana dražba
Sredi januarja je senat okrožnega sodišča v Kranju obravnaval pravdno zadevo med tožečo stranko Skupščino občine Radovljica in toženo stranko hotel »Triglav« Bled oziroma njegovim pravnim naslednikom prometnim podjetjem »Ljubljana transport« iz Ljubljane ter Taler Sonjo, poročeno Gros, ki je na osnovi javne dražbe z dne 23. 6. 1968 in kupne pogodbe z dne 26. 6. 1968., od hotela »Triglav« oziroma od njegovega pravnega naslednika »Ljubljana transporta« iz Ljubljane odkupila poslovno stanovanjsko zgradbo »Zaka« na Bledu, Zupančičeva 16. Okrožno sodišče je ugotovilo, da je bila dražb« nična. Prav tako kupna pogodba med hotelom »Triglav« in Gros Sonjo, ki je stavbo v Zaki odkupila. Stavbo je želel odkupiti tudi Rcgatni center z Bleda.
Ker primeri prodaje družbenih objektov, ki so bili pridobljeni z nacionalizacijo, zasebnikom (za to gre tudi v tem primeru) niso redki, je prav, da primer Zake oziroma razveljavljene dražbe vsaj malo osvetlimo.
Manjše družbene poslovne stavbe se lahko prodajajo zasebnikom za opravljanje poklica, za katerega je poslovna stavba namenjena. V primeru poslovno stanovanjske stavbe v Zaki na Bledu so bili tako Blejčani kakor radovljiška občinska skupščina mnenja, ne glede na kakršne koli cenitve sodnih izvedencev, da je stavba vredna več, kot je bila prodana (82.000 dinarjev).
Razen tega je bila javna dražba 23. 6. 1968 omejena v bistvu le na Rcgatni center z Bleda ter zasebno gostilničarko Sonjo Gros. To pa iz naslednjih vzrokov: samo omenjeni stranki sta vedeli za razpis dražbe in predpisanega presledka med razpisom dražbe in samo dražbo skoraj ni bilo. Tako širša javnost ni mogla biti obveščena, ampak le obe stranki. S tem je bila kršena določba o prodaji družbenih stavb zasebnikom. Zato je sodišče samo dražbo in prodajno pogodbo med hotelom »Triglav« in Sonjo Gros razveljavilo. Po drugI strani pa je tudi res, da ni nobenih točnejših določb v samem zakonu o prometu z zemljišči in stavbami ter o načinu izvedbe dražbe. Smisel vsake dražbe pa je, da je o takih prodajah obveščena širša javnost in je zato treba tako dražbo izvesti tako, da je načelu javnosti zadoščeno.
Sodišče ni moglo drugače odločiti tudi iz tega razloga, da javnost očitno ni bila obveščena, in to na način, da bi lahko tudi interesenti iz družbenega sektorja prisostvovali dražbi, kjer imajo po predpisih prednost nakupa.
J. Košnjek
D va jsetletn ica sredi trdega dela in načrtov
Kolektiv jeseniške Železarne je v četrtek, 29. januarja, slavil dvajseto obletnico delavskega samoupravljanja
Kako velika je želja jeseniških železarjev, da dokončno izboljšajo svoj položaj, nam pove četrtkova seja delavskega sveta. Referat predsednika delavskega sveta Franca Kobentarja ob dvajsetletnici samoupravljanja v tem kolektivu je bila zadnja točka dnevnega reda. Preden so se ozrli na dvajset let dolgo prehojeno pot, so po dolgotrajni razpravi sprejeli finančni načrt za letošnje leto, poročilo o nagrajevanju in poročila posameznih strokovnih odborov. Delavski svet je na začetku zasedanja obravnaval tudi predlog disciplinskih organov, da se zaradi grobih kršitev delovnih dolžnosti izključijo iz kolekliva delavci Gašperlin, Taler in Oblak. Po razpravi nekaterih članov delavskega sveta in govorih obrambe je svet s tajnim glasovanjem odločil, da se Gašperlin in Taler izključita iz. kolektiva, Oblaku pa so izrekli javni opomin pred izključitvijo.
Letošnji finančni plan vsebuje ustvarjanje in delitev celotnega dohodka, ki naj bi letos po predvidevanjih znašal milijardo 23 milijonov 819 tisoč novih dinarjev. Zanimivo je to, da plan že upošteva
vse trenutne podražitve re-promateriala in tiste, ki v prihodnjem obdobju lahko nastopijo. Najbolj »grozeči« sta podražitev transportnih storitev, kar bi Železarno veljalo nadaljnjih 10 milijonov dinarjev in podražitev koksa za 17 odstotkov. Ta podražitev bi bila po mnenju jeseniških železarjev neupravičena in bodo v tem primeru protestirali pri pristojnih organih, ker bi jim to povzročilo nadaljnje težave, ki jih že sedaj ne manjka. Po besedah direktorja inž. Petra Kunca je letošnje leto tisto, ko ne bi smeli zavreči niti kilograma železa. Predložen finančni program je podprl tudi odbor za poslovno politiko in izvršni odbor sindikalne podružnice. V poročilu tega odbora piše, da se črne metalurgije ne da rešiti s kratkoročnimi krediti in visokimi obrestmi, temveč s spremenjenim sistemom. Kolektiv za trenutne težave ni kriv, kar dokazuje uspešno lansko poslovanje in predvideno letošnje.
Člani delavskega sveta so se odločili, da zaradi dejstva, ker visokostrokovni kadri v velikem številu odhajajo iz kolektiva (lani kar 12), uve-
dejo posebno stimulacijo za tiste strokovne kadre, ki bodo največ prispevali k razvoju in dvigu Železarne. Tudi zaradi tega, ker so ti ljudje veliko slabše plačani kot v podobnih podjetjih v državi in zato, ker bodo ti ljudje pri izpolnjevanju zastavljenega programa zares potrebni. Prav tako bodo dobili delavci poseben dodatek na delovna leta, seveda, če so bili vseskozi v Železarni.
Konec četrtkove seje delavskega sveta je pomenil referat predsednika delavskega sveta ob dvajseti obletnici delavskega samoupravljanja v Železarni. Orisal je prehojeno pot in dejal, da je spomin na ta dogodek plošča na upravni zgradbi, na kateri je zapisano: »Pod Titovim vodstvom smo 20. 8. 1950 izpolnili geslo Tovarne delavcem.« Na ta dan je namreč prvi predsednik delavskega sveta Srečko Jagodic simbolično prevzel od Franca Le-skoška-Lukc ključe tovarne. 24 delavcev, članov prvega delavskega sveta, danes Še vedno služi svoj vsakdanji kruh v Železarni.
J. Košnjek
Večfa odoovornost
do terenskih
ZM
Čeprav je bila na dnevnem redu tretje seje občinske konference zveze mladine v Kranju (minulo nedeljo) razprava o vlogi in nalogah zveze mladine na terenu ter krajevna samouprava in je bilo priloženo doka] obsežno gradivo o dejavnosti mladinskih klubov v občini, o ustanovitvi mestnega mladinskega kluba in občinskega centra mladinskih klubov, so bila po mnenju redakcijske komisije konference ta vprašanja na seji bolj izjemna.
Sklenili so, da bodo v občini ustanovili občinski center mladinskih klubov, ki bo kot strokovni organ pomagal mladinskim klubom na terenu, usklajeval in povezoval njihovo delo. Zavzeli so se tudi za ustanovitev mestnega mladinskega kluba in sklenili, da se to vprašanje vnese v srednjeročni plan razvoja kranjske občine.
Tako iz uvodne razprave sekretarja občinske organizacije ZM Karla Ceja, kot iz drugih razprav, je bilo moč ugotoviti, da je v prihodnje treba razvijati krajevno samoupravo in vlogo organizacije zveze mladine na terenu. Tako je predstavnik mladine iz Žabnice orisal vlogo organizacije SZDL na terenu in kritično ocenil slabo sodelovanje te krajevne organizacije z mladinsko organizacijo, čeprav sodeč po razprav drugih govornikov takšnih primerov v občini ni veliko, pa je na seji vseeno prevladovalo mnenje, da je v prihodnje treba razvijati sodelovanje med mladinsko in drugimi krajevnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi.
In kaj je bilo tisto, kar je seji dajalo še dodaten prizvok, ki je bil morda res malce odmaknjen od dnevnega reda, vendar pa je hkrati opozoril na naloge zveze mladine na terenu? — Mladi iz organizacije zveze mladine Vodovodni stolp so opozorili na izvajanje pred dvema letoma sprejetih sklepov. Iz njihove razprave je bilo moč razumeti, da se nekateri pomembni dogovori niso uresničili. Zato so opozorili na odgovornost do izvajanja le-teh. Razprava o tem vprašanju se na seji sicer nI razvila, vendar pa je opozorila na večjo skrb občinske organizacije ZM za delo aktivov na terenu. Težko bi sicer ugotovili, kdo je odgovoren za neizvajanje minulih sklepov. Prav gotovo pa je res, da bodo morali tako občinsko vodstvo zveze mladine kot terenski aktivi na tem področju narediti v prihodnje večji razvojni korak.
Na seji konference so nazadnje zaradi nekaterih novih nalog razrešili dosedanjega predsednika občinske konference ZM Staneta Boštjančiča, za novega predsednika pa izvolili Zvoneta Filipoviča. A. žaiar
Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Tržič
Pomembne naloge
Na sobotnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Tržiču so izvoljeni delegati iz tržiških delovnih organizacij dokaj zavzeto razpravljali o gospodarskem položaju v občini ter o konkretnih problemih delavcev v delovnih organizacijah ter o nalogah sindikata pri reševanju le-teh.
Bodoče naloge novega sindikalnega vodstva v zvc/.i s sedanjim položajem nekaterih gospodarskih organizacij so bile nakazane že v referatu predsednika občinskega sindikalnega sveta Ivana Bergan-ta, razprava pa je le še dopolnila okvirni program za delo sindikalnega sveta v novem mandatnem obdobju.
Delegati so se na občnem zboru zavzeli za to, da bi v skladu z gospodarskimi možnostmi delovne organizacije v Tržiču ne izplačevale osebnih dohodkov pod 50.000 starih din. V nekaterih delovnih organizacijah namreč prejemajo tudi po 30.000 starih din za redni delovni čas. Teh primerov jc sicer malo, vendar pa v Tržiču še vedno 3 odstotki delavcev prejemajo osebne dohodke pod 50.000 starih din.
Na zboru so nekateri delegati izrazili tudi dvom, da bodo vse delovne organizacije z aprilom letos lahko prešle na 42-urni delovnik, kot to predvideva zakon. Nekatere delovne organizacije so že sedaj v težavah, skrajšani delovni čas pa bi težave še povečal. Rešitev je le v spodbudi, investicijski spodbudi, ki
■ Devetmesečni obračun gospodarjenja
čeprav je minil že prvi letošnji mesec, pa vendar še nimamo kazalcev pogojev in uspehov poslovanja gospodarskih organizacij v preteklem letu. Celovito analizo gospodarjenja v letu 1969 bo namreč mogoče izdelati šele potem, ko bodo gospodarske organizacije sestavile svoje sklepne račune. Skratka — preden bomo imeli analizo celoletnega gospodarjenja, bo minilo še dva do tri mesece. Zato ne bo odveč, če nekoliko pogledamo uspehe gospodarjenja v prvih devetih mesecih preteklega leta.
Zbrani podatki kažejo, da so gorenjska podjetja v prvih devetih mesecih preteklega leta dosegla v poprečju podobne poslovne rezultate kakor so Jih poprečno dosegle vse jugoslovanske oziroma vse slovenske gospodarske organizacije. Nekateri elementi oziroma kategorije, ki nam dajejo sliko o poslovanju podjetij, imajo namreč povsem enake stopnje porasta. V primerjavi s prvimi devetimi  meseci  leta  1968  je v
ustreznem lanskoletnem razdobju porastel celotni dohodek vseh jugoslovanskih gospodarskih organizacij za 24 odstotkov, skupni celotni dohodek vseh slovenskih podjetij za 23 odstotkov in za prav toliko je bila večja tudi vsota celotnega dohodka samo gorenjskih gospodarskih organizacij. Vsota dohodka gospodarskih organizacij se je na vseh treh področno primerjanih enotah povečala v navedenih razdobjih povsem enako, in sicer za 21 odstotkov. Dosedanji ugotovitvi pa ne veljata za ostanek dohodka. Vsota ostanka dohodka vseh gospodarskih organizacij na Gorenjskem je bila v lanskem devetmesečnem razdobju celo za dva odstotka manjša kakor pa je bila v ustreznem razdobju leta 1968. Manjši ostanek dohodka gospodarskih organizacij sta v preteklem lanskem devetmesečnem razdobju imeli kranjska (za U odstotkov) In trži-ška občina (za 26 odstotkov).
Število zaposlenih se je pri nas na Gorenjskem v primer-
janih razdobjih povečalo za enak odstotek (za pet odstotkov) kakor se je povečalo število" zaposlenih v gospodarskih organizacijah celotnega jugoslovanskega gospodarskega prostora. Povečanje števila zaposlenih samo v slovenskih gospodarskih organizacijah pa je za en odstotek pod porastom števila zaposlenih v gorenjskih podjetjih.
Manjši porast celotnega dohodka kakor ga jc doseglo gorenjsko gospodarstvo kot celota, jc pristojna služba ugotovila v kmetijstvu, gozdarstvu, prometu in zvezah, obrti in stanovanjsko komunalni dejavnosti; večji pa v trgovini in gostinstvu, medtem ko je bil porast celotnega dohodka v industriji in gradbeništvu enak porastu celotnega dohodka gospodarstva kot celote. Glede porasta dohodka imamo podobno sliko, le da sta tu dejavnosti promet in zveze ter stanovanjsko komunalna dejavnost dosegli večji porast dohodka kakor pa ga je imelo gospodarstvo kot celota. ABC
bi omogočila modernejše poslovanje, v večji želji za tehnološko izboljšavo proizvodnje itd. Za vse to pa so seveda potrebni načrtni za modernizacijo, s katerimi pa v Tržiču razpolagajo le redke gospodarske organizacije. Vztrajanje na tradicijah, kot je kasneje poudaril kot gost tudi podpredsednik zveze sindikatov Slovenije Tone Tribu-šon, za Tržič ne bo dobro.
V razpravi je bila izražena tudi skrb zaradi naraščajoče nezainteresiranosti delavcev za družbeno in strokovno izobraževanje. Vzrok je morda v podatku, da je kar polovica zaposlenih v tržiški občini brez dokončane osemletke. Sindikat bi se moral
zavzeti, da bi vsi mlajši zaposleni dokončali osemletko. Še več — sindikat bi moral postati nosilec akcije za povečanje zanimanja za izobraževanje. Saj jc tržiška občina med zadnjimi tudi po številu študentov, med katerimi je tudi zelo malo štipendistov.
Na občnem zboru so tudi sklenili, naj bi sindikat v bodoče še budneje spremljal gospodarska gibanja v delovnih organizacijah, da ne bi prihajalo do prisilnih uprav, se zavzemal za zaposlovanje strokovnjakov v tržiškem gospodarstvu, ter končno organizacijsko tako utrdil svoje vrste, da bi bil kos vsem nelahkim nalogam v bodočem delu. L. M.
S prve seje občinske konference SZDL Radovljica
Razreševati vsa dogajanja v občini
»V cilju, da se SZDL še bolj kot doslej organizacijsko prilagodi in usposobi tako, da bo v njej in skozi njo delovni človek in samoupravljalec izražal svoje mišljenje ter kar najbolj intenzivno in prizadeto razpravljal o nadaljnjem razvoju družbenega samoupravljanja v občini, bo potrebno tudi v letu 1970 krepiti organiziranost in prodornost SZDL v vseh oblikah ...«
čeprav jc to osnovni moto letošnjega delovnega programa občinske konference SZDL Radovljica, ki so ga novoizvoljeni člani konference sprejeli v petek popoldne na prvem zasedanju, je bilo isto izhodišče občinske organizacije socialistične zveze ves čas moč zaznavati tudi med sejo. Da je občinska organizacija še do sedaj delovala na tej osnovi, je bilo moč razbrati tako iz referata predsednika Jošta Ro'ca kot iz razprave desetih govornikov, člani konference in drugi udeleženci so z različnimi primeri oziroma nerešenimi vprašanji v občini (kakor tudi zunaj nje) poudarili, da si mora socialistična zveza prizadevati, da bo učinkovito razreševala vsa dogajanja v občini.
Tako so govorili o kmetijstvu, gospodarstvu, izobraževanju, kulturi, turizmu, krajevni samoupravi oziroma delu krajevnih skupnosti, združevanju in drugem.
Ko so govorili o izobraževanju, so poudarili, da bodo do prihodnjega leta v občini zgrajene vse predvidene nove osnovne šole, za katere so se občani odločili na referendumu. Denar zanje je zagotovljen in bo zbran do 1974. leta. Za čimprejšnjo dograditev šol pa bodo v občini najeli premostitveni kredit. Posebej pa so pri tem opozorili, da bi v občini morali misliti tudi na kakšno srednjo šolo. Menili so, da bi tako hitreje izboljšali slab kadrovski sestav v nekaterih delovnih organizacijah in ustanovah.
Zanimivo pa je bile na konferenci tudi vprašanje o različnih integracijah radovljiških podjetij zunaj občine. Vprašanje se je glasilo, če radovljiška občina nima od tega le izgube. Predsednik občinske skupščine je podrobno pojasnil politiko združevanja v občini. Dejal Jc, da hitrejši razvoj nekaterih panog v občini, predvsem turizma, zahteva tudi hitrejši razvoj drugih področij in se občina zato ne more zapirati v svoje meje. Pri tem pa je posebej orisal priključitev KZ Jelovica h KŽK Kranj in dejal, da občsna ni imela nič proti združitvi, vendar pa je bila po mnenju mnogih prehitra in je ostalo zato nekaj nerešenih vprašani, o katerih bo občina še razpravljala. — »Nasploh nimamo nič proti različnim oblikam združevanja, vendar pa menim, da le-te ne morejo potekati mimo razprav v skupščini,« je delal tovariš Kajdiž.
Ena od konkretnih nalog, ki se je izoblikovala na konferenci in jo bodo morali naibrž vnesti v letošnli delovni program, je bila vloga krajevnih skupnosti. Mnogi so menili, da bi morala vodstva krajevnih skupnosti voliti podobno kot odbornike občinske skupščine. S tem ne bi dali le večji pomen krajevnim skupnostim v občini, marveč povečali tudi odgovornost članov svetov za delo oziroma uresničevanje delovnih programov krajevnih skupnosti.
Kot smo že pisali so na seji izvolili tudi izvršni odbor In druge organe konference. Za predsednika konference fn sekretarja Izvršnega odbora pa so ponovno izvolili Jošta Roka in Janeza Varla. A. ž.
Cepljenje proti gripi
Zdravstveni dom Kranj obvešča upokojence, kronične bolnike, kmete in njihove svojce ter vse ostale, da bo cepljenje proti gripi v Zdravstvenem domu Kranj v soboto, dne 7. 2. 1970 od 7. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Cena za dvakratno cepljenje je 13,10 din, kateri znesek je potrebno pri prvem cepljenju plačati.
Datum drugega cepljenja bo objavljen pozneje.
Posebni pozivi za cepljenje ne bodo poslani.
Zdravstveni dom Kranj
Gasilci Verige bodo dobili nov avto
Upravni odbor
Hotela Grad Podvin
Podvin pošta Radovljica
razglaša
prosta delovna mesta za:
1. recepcioner-ko
2. kontrolorja — blagajničarko
3. natakarje — servirke
4. kuharice
5. nočnega vratarja
POGOJI:
pod 1. absolvent hotelske ali srednje ekonomske šole z znanjem nemščine in strojepisja.
pod 2. absolventka gostinske šole. Prednost imajo kandidatke s prakso.
pod 3. KV natakar ali servirka — gostinska šola
pod 4. KV kuhar-ica — gostinska šola
pod 5. lahko upokojenec z znanjem tujega jezika (nemščina).
Pod točko 1, 2, 3 in 4 je zaposlitev stalna. Pod točko 5 zaposlitev za določen čas od 1. 4. 1970 dalje.
Samska stanovanja zagotovljena. Poskusna doba 30 dni.
Ponudbe pošljite na naslov: HOTEL GRAD PODVIN,
Podvin, p. Radovljica.
Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
Pred 33 leti so v Verigi v Lescah ustanovili gasilsko društvo. V začetku so bili »borci proti ognju« v težkem položaju,, saj niso imeli potrebne opreme. Zaman so jo iskali, saj niso nikjer našli pravega razumevanja, čeprav je društvo v Verigi edino v Lescah in mora v primeru požara posredovati tudi v okoliških vaseh. Do nedavnega jc bila njihova največja želja, da bi dobili nov, moderen gasilski avto s potrebno opremo.
Lani se je obrnilo na bolje. Direktor tovarne inž. Golcu so razložili svoje težave in želje. Razumel jih je. 21. mar-ca lani je sklical sestanek direktorjev vseh gospodarskih in drugih organizacij, ki delujejo na območju Lesc. Razen direktorja Verige so se ga
udeležili direktorji podjetja TIO, Murke, Almirc, Žita, Vina Kranj, Mesarskega podjetja iz Radovljice, občinske gasilske zveze in z Bleda, Zavarovalnice Sava iz Kranja, ho-leta Turist iz Lesc in Gorcnj-kc. Sklenili so, da s skupnimi močmi omogočijo nakup novega orodnega gasilskega avtomobila, ki jc v samih Lescah in okolici resnično potreben. Veljal bo 85.000 dinarjev.
Pred dnevi se jc v našem uredništvu oglasil poveljnik industrijskega gasilskega društva v Verigi, Jože Tonejc. »Prek vašega lista bi se rad zahvalil vsem,« je dejal, ki so prispevali sredstva in omogočili, da bomo imeli že marca nov avto. Posebno se zahvaljujem našemu direktorju Inž. Golcu, direktorju za-
85-letnica PGD Bled
Prostovoljno gasilsko društvo Bled praznuje letos 85. obletnico delovanja. Društvo ima 53 članov, med njimi pa je 34 udarnikov in 7 pionirjev. Minuli teden so imeli Člani društva občni zbor, kjer so se dogovorili, da bodo le-
tos obnovili gasilski dom. Tako bodo zamenjali garaž.na vrata, povečali stolp za šest metrov in namestili ha vrh stolpa novo in močnejšo sireno. Za pomoč so zaprosili tudi nekatera podjetja.
M. Iludovernik
Skromen obisk na zboru volivcev
Minuli četrtek je bil v Gorjah zbor volivcev. Čeprav so bili na dnevnem redu letošnji j proračun  občine   in  naloge j krajevne skupnosti, se je od 1555 prebivalcev te krajevne i skupnosti udeležilo zbora volivcev lc 30 občanov.
Sekretar izvršnega odbora občinske   konference SZDL
Seja turističnega društva na Beli
Včeraj (torek) zvečer je bila v družbenih prostorih na Beli 5. redna seja tamkajšnjega turističnega društva. Na njej so razen uresničevanja sklepov zadnje seje govorili tudi o prihodnji organizaciji dela društva. Prav tako so spregovorili o programu predavanj, ki jih bo organiziralo društvo. Zaradi pomembnosti se je seje udeležil tudi predstavnik Gorenjske turistične zveze iz Kranja. -jk
Radovljica Janez Vari je volivce seznanil z nekaterimi letošnjimi komunalnimi deli v občini in drugih izdatkih proračuna. Tako je predvideno postopno asfaltiranje cest IV. reda na gorjanskem območju, obnovitev ceste III. reda Rečica—Gorje—Zatrnik. Razen tega bodo na Zatrniku postavili v prihodnje več vlečnic in bo zato to področje postalo nekakšen rekreacijski center za prebivalce Bleda in okoliških krajev.
Upravitelj šole Gorje Jože Bohinc je volivce tudi seznanil, da bodo v začetku februarja začeli s preurejanjem stare šolske stavbe v Gorjah. Preuredili jo bodo v varstveno ustanovo. Vsa dela pa bodo veljala Okrog 22 milijonov starih dinarjev.
Na zboru volivcev so govorili tudi o nekaterih letošnjih nalogah krajevne skupnosti in predlagali, da bi sedež turističnega društva Gorje iz Vintgarja prenesli v središče Gori j. Menili so, da bi društvo potem laže skrbelo za hitrejši turistični razvoj v krajevni skupnosti.
J. Ambrožič
varovalnicc Sava iz Kranja Ivanu Hrovatinu, saj je Zavarovalnica prispevala večji znesek, kot ga je prvotno obljubila, že vnaprej pa se zahvaljujem v imenu vseh članov društva Merkurju iz Kranja za obljubljeno pomoč. V Verigi imamo močno in izvež-bano gasilsko četo. Sposobni bomo, da prevzamemo nase odgovornost, ki bo z nabavo novega avtomobila še večja. Kadar bo potrebno, bomo na voljo in upam, da bomo svoj posel uspešno opravile.«
J. Košnjek
SENTA
skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, telefon 22-053
vam nudi:
ajdovo, rženo in koruzno mpko ter posebno moko za krofe, testenine bačvan-ka, vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni.
Na osnovi 48. člena Statuta Centra za socialno delo Kranj
razpisuje
naslednja delovna mesta:
1. delovno mesto SOCIALNEGA DELAVCA
2. delovno mesto HONORARNEGA RAČUNOVODJE
Pogoji:
1. moški — višja šola za socialne delavce z opravljeno diplomo, nekajletno delo z neprilagojeno mladino, zaželeno je, da ima kandidat tudi kakšno predhodno kvalifikacijo.
2. praktično znanje v knjigovodstvu. Zaželeno je, da nima nobene zaposlitve.
Stanovanja ni na razpolago.
Pismene vloge je treba poslati do 19/2-1970 na Center za socLlno delo Kranj.
r  *   wnrnrlaia fin Id ffihniaria
m I
•* CENENI
'S
umu i
Zadnji
TRGOVINA
iTiometter
■FE.PlACH-NEBEN   OER KIPCHE
BOROVLJE-PRi CERKVI
V Radovljici in v Gorjah
Ive Šubic in Stane Jarm
V mali graščinski dvorani v Radovljici ter v avli osnovne šole Gorje sta se predstavila javnosti umetnika IVE ŠUBIC ter STANE JARM. Medtem ko sta razstavljala v Radovljici decembra lani in do polovice letošnjega januarja, imajo njuno razstavo odprto v Gorjah še do vključno 3. februarja. — Umetnika sta v zgornjem delu Gorenjske že znana, saj sta pred leti razstavljala v festivalni dvorani na Bledu, medtem ko ju poznajo tudi v drugih krajih Gorenjske zlasti v Kranju, škofji Loki in na Jesenicah.
Akademski slikar IVE ŠU-BIC s svojim slikarskim opusom predstavlja nekaj značilno svojskega ter enkratno izpovednega v slovenskem in jugoslovanskem likovnem življenju. Pri tem mislimo na njegov izrazni stil kot tudi na tematski obseg upodobitev ter ustvarjalnih zasnov.
Najbolj celovito upodobljen je tisti del slikarjevega ustvarjalnega opusa, ki razglablja o vojni, o narodnoosvobodilnem boju, o boju proti nasilju in tegobam, o grozljivostih in človeških tragedijah, ki jih povzroča vojna, o viharju in smrti. Pri vseh teh dejanjih in nehanjih je vedno prisoten človek v vsej svoji ustvarjalni veličini in skrivnostnem poslanstvu, človek kot bojevnik za sveto . in pravično stvar. Njegova aktivna vloga v tem boju se nam razodeva kot vzvišeno poslanstvo.   Kurir, Jezdec,
vendar je nekako zastrta v dejanje grozljivega absurda, smrti, ognja in groma, hrepenenja in tegobe (Tragedija pri MUHU, Obisk, itd.). Ta dela so resnično življenjsko doživeta in prav tako pretresljivo umetniško in prepričljivo upodobljena, zato učinkujejo zelo dramatično in presenečajo z monumen-talnostjo. Človek ni vedno v ospredju, v prvem planu je dogajanje, ki ga povzročijo temne in človeku sovražne sile (Obisk, Pri Muhu). Poražen se umika grozljivemu nočnemu požaru, da bi ube-žal smrti in nasilju; primer za to so nam silhuete človeških postav v temnih sivo rjavih tonih. Drugod pa je spet v ospredju človek, ko opravlja svoje poslanstvo v boju, bodisi da odhaja ves veličasten in skrivnosten nad temno dolino, ali jaha na konju, počiva v koloni ali sam, ves samcat in osamljen med veličastno bariero gozdnih debel. Ta dela močno simbolizirajo slikarjevo temeljno idejo o veličini boja, o odgovornosti človeka pred ljudstvom, obenem pa nam razodevajo njegove notranje boje, duševne krize in dvome ter osamljenost.
Slikar dodobra pozna človeka, kmeta, delavca ali borca, saj je živel in se bojeval tudi sam, in je tudi še sedaj sredi življenja in med ljudmi. Razodeva se nam kot dober opazovalec in odličen poznavalec kmečkega človeka, njegovih  tegob  in trpkosti
S kamniške gimnazije
Na kamniški gimnaziji je bilo ob koncu polletja 221 učencev (lani 223), od tega samo dva ponavljalca. Iz kamniške občine je dve tretjini učencev, iz domžalske pa ena tretjina. Deklet je na gimnaziji 136, fantov pa 85. Vozačev z avtobusi in kolesi je več kot tretjina. Od ocenjenih dijakov jih je izdelalo 158 ali 71 in pol odstotka. Lani je bil rezultat 74%, kar gre na račun prvih razredov. Lani sta bila namreč prva razreda najboljša na gimnaziji, letos pa med najslabšimi. Poraslo pa je število odličnih in prav dobrih dijakov. Od skupnega števila uspešnih dijakov jih je bilo 15 odličnih (lani 11), 51 prav dobrih (lani 47), 82 dobrih (lani 92) in 10 zadostnih (lani 16). Najboljša sta Ha. in Ilb. razred, ki imata po 80 % uspeha. Med nezadostnimi dijaki jih ima skoraj polovica samo po eno slabo oceno, ki jo bodo ob večjem prizadevanju prav fehko popravili. Letos je manjši odstotek zamujenih ur šolskega pouka, srednja ocena uspeha pa je enaka lanski in znaša 3,3.
Na gimnaziji se tudi letos težave s pomanjkanjem prostorov niso zmanjšale. Vsi razredi so do skrajnosti izkoriščeni in ves dan zasedeni. Urnik je težko sestaviti, da bi kolikor toliko ustrezal vozačem in Kamničanom. Pomanjkanje prostora je tudi velika ovira, da bi se bolj razmahnili krožki, ki so jih organizirali iz nekaterih predmetov.
Učenci tretjih razredov so od polletnega odmora žrtvovali en teden za delo v proizvodnji, drugi teden pa je že padel v čas začetka pouka v drugem polletju. Največ dijakov so sprejeli na delo tovarne Svilanit, Stol, Titan, Svit in podjetje Kamnik. Za smučarski tečaj na Veliki planini se je prijavilo 45 učencev, žal pa je moral tečaj zaradi pomanjkanja snega od-pasti. *
V novembru so bili roditeljski sestanki za vsak razred posebej. Starši so se udeležili sestankov v velikem številu. V drugi polovici februarja pa bo skupen roditeljski sestanek.
življenja ter vsakdanjih nevšečnosti. Podaja ga v vsej njegovi realistični podobi, vendar z značilno poenostavljeno robato in okorno obliko. Kakor je trdo in težko življenje, ki kroji človekovo notranjo podobo in misel-'nost, takšna je tudi zunanja oblika, trdo zgrajena, stopnjevano poudarjena, okorno izoblikovana in hoteno naivna. (Primeri: Kmet, Rudar, Žena s petelinom, Mož.) Zunanja stilizacija figur ter likov ima svoj velik pomen in adekvaten izraz v človekovi duševnosti. Svojstven način slikanja pri šubicu ni nikdar brez neke vsebinske teže ali namere. Slikar vedno dobro ve, kaj hoče in se dobro zaveda svojega ravnanja.
Pa še to: pri šubicu je vedno v ospredju njegova značilna pokrajina, v kateri spoznamo njegovo rodno Poljansko dolino. Človek in dolina s hribi in griči, grapami in potoki sta mu prirasla k srcu in sta mu v vsem ustvarjalnem zagonu najpo-sliišnejše ter najbolj hvaležno izrazno sredstvo. Intimno domačnost oblikujejo tudi drugi elementi in sredstva, da tako ostaja slikar domač, vezan na določeno okolje in ljudi. Pri tem ga pa navdihuje tudi izročilo ustvarjalcev Poljanske doline, slikarjev in pripovednikov, ki so zrasli in se izpovedovali na tak ali drugačen način v isti Poljanski dolini kot bo verjetno še dolgo snoval ter tvorno oblikoval Ive šubic. To mu tudi prav iz srca želimo.
STANE JARM se predstavlja skupaj s Šubicem kot akademski kipar s plastikami iz lesa. Upodablja zlasti človekov obraz. V tem svojem delu in upodabljanju je pravi mojster, saj njegovi obrazi niso samo formalne likovne podobe, temveč hoče s slehernim likom izpovedati neko notranje čustvo, razpoloženje, izraz nekega notranjega doživljanja. V tem pa zelo uspeva, saj so nekateri liki tako močno ekspresivni, da pretresejo (Vdova itd.). To niso nikoli obrazi posameznikov, marveč le simbolizirajo tragiko sodobnega človeka, ki se izgublja v brezimni množici.
Kipar Stane Jarm upodablja v les zelo različne podobe in like, različne po izraznosti, po obliki in velikosti. Živi in dela kot likovni pedagog v Kočevju. Razstavljal pa je že zelo veliko po Sloveniji in posebej še na Gorenjskem. Za svoja dela je prejel že več nagrad.
Oba umetnika, slikar kot kipar imata tudi marsikaj skupnega, zato gotovo ni naključje, da se tudi hkrati predstavljata javnosti, želimo jima še veliko ustvarjalne vneme in uspehov pri delu.
J. Bohinc
10 let plodnega dela šenčurskega okteta
V avli osnovne šole Šenčur je bila minulo nedeljo popoldan lepa slovesnost, posvečena desetletnici šenčurskega okteta, ld deluje v okviru tamkajšnjega DPD Svoboda Šenčur. O pomenu in uspehih te pevske skupine je govoril predsednik DPD Svoboda ing. Jože Mohar, akademski slikar Milan Batista pa je oktetu izročil pismeno priznanje, ki ga je oktetu podelila zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine Kranj. Slovesnosti in dveurnemu samostojnemu koncertu so prisostvovali tudi številni drugI kulturni in prosvetni delavci iz Kranja ter iz sosednjih društev.
Koncert je zelo posrečeno dopolnjevala sedemnajstletna humoristka Angelca Cuder-man iz Šenčurja. Rečemo lahko, da je prireditev izredno uspela, zlasti jcer so tokrat prvič nastopili tudi solisti — kar pet jih je bilo. Oktet bo sedaj odšel na gostovanje po okoliških krajih, saj je pri nas že precej znan. Večkrat smo ga lahko slišali peti tudi prek radia Ljubljana in na raznih proslavah. -an
Ta prvi letošnji koncert šenčurskega okteta je popolnoma uspel. Poslušalci — bilo jih je okrog 200 — so nastopajoče pevce za devetnajst pesmi nagradili z burnim aplavzom. Sploh je repertoar, ki ga obvladajo, zelo bogat, saj imajo naštudiranih celo vrsto narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Oktet že vseh deset let uspešno vodi Janko Golob iz Šenčurja. Za svoje nesebično delo je bil deležen še posebne zahvale.
V petih letih 50 nastopov v zamejstvu
Stiki DPD Svoboda Tone čufar Jesenice z zamejstvom trajajo že več kakor desetletje. Njihove kulturne skupine so v tem obdobju imele letno največ 16 nastopov predvsem v koprski pokrajini, na Tržaškem, Goriškem, Beneški Sloveniji in celotni videmski pokrajini ter na Koroškem. Vsako leto pa so tudi po nekajkrat gostovale zamejske skupine na Jesenicah. Največji odstotek k tem stikom je prispeval ansambel narodnih plesov in pesmi poleg pevskega zbora in likovne sekcije DOLIK.
V zadnjih petih letih so imeli v Italiji 40 nastopov, ki se jih je ogledalo 73.530 ljudi, ali poprečno en nastop 1840 v Avstriji sedem nastopov s 4740 obiskovalci ali poprečno 680 obiskovalcev na nastopu. V tem času so na Jesenicah trikrat gostovale zamejske kulturne skupine. Ob vseh teh številnih dogovorih za nastope so kulturni delavci Svobode in zamejstva med seboj izmenjali številna mnenja in utrjevali stike. Na nastopih so doživljali prave manifestacije prijateljstva in dobrih sosedskih odnosov.
Tretjina teh nastopov je bila na območjih, kjer živi na-
ša narodnostna skupina, drugi nastopi pa v krajih z italijanskim oziroma avstrijskim življem, na katere pa so tudi iz oddaljenejših krajev prihajali naši rojaki, ki živijo onstran meje. Morda je najbolj zanimivo to, da jeseniški Svobodaši za to svoje zelo pomembno kulturno poslanstvo v zamejstvu niso prejemali nobenega posebnega denarja, temveč so z dohodki od nastopov po naročilu krili stroške nastopov za rojake v zamejstvu.
Kultura je prav gotovo pomemben ambasador pri utrjevanju miru in dobrih sosedskih odnosov ter stikov z raznimi narodnostnimi skupinami v zamejstvu in tem prizadevanjem je jeseniška Svoboda dodala pomemben, vendar premalo zapažen delež. Njihovi nastopi so tudi v krajih od 3000 do 10.000 prebivalcev in ne samo v večjih krajih, vendar pa obiski na-njihovih nastopih potrjujejo "njihovo pomembno poslanstvo, kajti nemalokrat se je zgodilo, da se je na nastopu zbralo več gledalcev in poslušalcev kakor je bilo prebivalcev v kraju. To je morda celo več kakor nastop v napol zasedeni velemestni dvorani.
RADOVLJICA — V počastitev slovenskega kulturnega praznika, obletnice smrti pesnika Franceta Prešerna, je delavska univerza Radovljica pripravila literarni večer poezije Srečka Kosovela. Predstavo si bodo Radovljičani lahko ogledali v petek, 6. februarja ali v soboto, 7. februarja, obakrat ob 20. uri, in sicer v dvorani radovljiške graščine. Izvajalci nameravajo občinstvu predstaviti poezijo, ki jo že poznamo, in pesmi, ki so bile prvič objavljene pred dvema letoma. Te pesmi prikazujejo Kosovela v povsem novi luči.
Na literarnem večeru nastopajo: recitator j i Maruša Avguštin, Bernarda Mrakov, Slavica česnik, Franci Černe in Miran Kenda, pianist Peter škerjanc ter Niko Rupel. Sceno je pripravil Bojan Čebul j, prireditev pa zrežiral Miran Kenda. Vstopnice po 5 N din interesenti lahko dobijo tudi v predprodaji na delavski univerzi, tel. 70-265. - Ig
r
Med kopanjem temeljev za novi bazen, ki pa bržkone Se dolgo ne bo zgrajen, so Topllčarjevi naleteli na lesene ostanke nekdanjega škofovskega kopališča In na nosf.Jr.c tramove kabin, postavljenih med »vladavino« dunajske rudniške družbe. —■ Foto: F. Perdan
Od nekdanjega termalnega kopališča v Kopačnici pri Gorenji vasi so ostale samo ilovnate kotanje, po katerih se plazijo žabe 1— Bosta lastnik in občinska uprava našla skupen jezik ter toplemu vrelcu povrnila nekdanji sloves?
Ste že slišali za' vas Kopačnico v Poljanski dolini in za izvit mlačne, zdravilne vode, ki tamkaj prihaja na dan? No, starejši prebivalci okoliških naselij, pa tudi nekateri Ločani, vrelec dobro poznajo, saj je bil nekdaj priljubljen cilj nedeljskih izletov. Celo tujci, Avstrijci in Italijani, so kraj radi obiskovali. Privlačila sta jih pokrit, 16 kvadratnih metrov velik bazen in sončna, z mladim drevjem porasla okolica. Kdor ne verjame, da jc bil vrelec zares znan, naj Pogleda v kakšen porumencl zemljevid Škofje Loke in okolice. Ampak resnično samo v poru-menclega, kajti na novejših bi ga zaman iskali. Bazena — in z njim vred zauimr.nja turistov ~" ni več, Podlegel je zobu časa ter leta l?jl zgrmcl vase. Danes se med njegovimi razvalinami služijo krastače. Prija Jim toplota, ki jo širi okrcR sebe voda, prija nič manj kot pred dobrimi šestslo leti freisinškim škofom. Da, že nekdanji leški oblastniki so poznali izvir v Kopačnici. Ogradili so ga, zajezili in pokrili ter prihajali vanj mehčat svoje gosposke kosti. Toda med škofi in žabami jc preteklo precej časa, marsikaj se je zgodilo vmes in bolje bo, da gremo lepo po vrsti, po kronološkem redu, kot temu učeno pravijo.
»REZERVIRANO ZA PLEMIČE«
Kopačnica leži ob cesti Hotavlje — Cerkno — Gorica. Leta povezuje Gorenjsko s Primorsko in je bila pred zadnjo vojno strateško ena najpomembnejših prometnih žil. Zgraditi so jo inženirji dunajske Rudniške zadruge, industrijske družbe, ki jc sredi 19. stoletja tod postavila topilnico bakra. Am- . Pak o njej kaj več pozneje. I Bolj nas namreč zanima zgodovina   vrelca. Domnevamo lahko, da ga je »odkril« pred- ! nik škofa Leopolda, znanega Po svoji tragični smrti v va- J lovih narasle Sore (leta 1381). Kdo ve kakšni opravki so 1 mogotca prignali pod kopa- j sto  Osojnico. Morda  si  je i ogledoval posest ali pa kre- 1 nil na lov. A saj vzrok niti I ni pomemben. Važno je le, da so mu pokazali izvir in da je bilo visočanstvo navdušeno. •
Potlej so stvari stekle. Škof je ukazal ob jami, i/ katare curlja voda, izkopati 35 kvadratnih metrov velik in dober meter globok bazen ter postaviti leseno lopo. Kopališče, prvo pokrito termalno kopališče daleč naokrog, kajpak ni smel uporabljati kdorsigabodi. Samo freisin-ški gospod, mestni glavar in razni plemiški gostje so imeli vstop vanj.
Škofove toplice sta varovala dva kmeta, Pazila sta, da jih ne bi kdo zažgal, skrbela za pravilen dotok in odtok vode ter ogrevala kabine. Glavar ju je zato oprostil vseh dajatev.
Skoraj petsto let so se plemiči hodili namakat v Kopačnico. šele leta 1803, ko je cesar s posebno listino frei-sinški rodbini odvzel vse pravice do škofjeloške posesti in jo spremenil v državno last, je okoliško prebivalstvo
lahko prestopilo prag kopališča.
ODKRITJE AVSTRIJSKIH
INŽENIRJEV
menili smo že Rudniško zadrugo, dunajsko industrijsko družbo, katere strokovnjaki so kmalu po »nacionalizaciji« loškega gospodstva pri Podplečah odkrili bogata nahajališča bakrove rude. In kjer je rudnik, mora biti tudi topilnica. Najprimernejše mesto zanjo bo v Kopačnici, so menili strokovnjaki. Rečeno, storjeno. Avstrijska vlada je zadrugi odstopila celotno dolino z gozdovi in travniki vred. Zlasti so fužinarjem prišli prav bogati gozdovi. Premoga namreč ni bilo, zato je gigantske peči ogreval kar les, ki so ga nasekali po bližnjih pobočjih. Toda drevja je sčasoma zmanjkalo, topilnica je ugasnila in čeprav
rudnik še zdaleč ni izčrpan, so morali prenehati kopati. Zemljo je družba razprodala med kmete, naprave pa od-montirala in prepeljala drugam. Edino gole, malone do zadnjega grma oskubljene vzpetine in zvožena cesta so pričale, da sta tu še pred nedavnim vladala ropot strojev in rezek zven sekir.
In topli vrelec? Raziskovanje termalne vode je bilo menda nekakšna postranska dejavnost avstrijskih strokovnjakov. Natančno so preson-dirali teren ter nazadnje ugotovili, da gre za dva različna izvira, ki se v globini 70 metrov združujeta in pritečeta iz odprtine kot cn sam studenec. Toplejši od njiju ima kar 36 stopinj Celzija. Skušali so ga prestreči in speljati v bazen, vendar jc zaradi pritiska cevi razneslo.
Drugo kar so dognali, jc, da letni časi ter vremenske razmere ne vplivajo na pretok in temperaturo vrelca. Slednja jc pozimi in poleti enaka — 22 stopinj Celzija .
Nasploh Rudniška zadruga ni zanemarjala kopališča. Obnavljali so ga, razširjali, poglobili in lopo stalno ogrevali, tako da sc jc bilo moč kopali tudi sredi najhujšega mraza.
MILIJONI ODTEKAJO V NIC
oplice z bližnjimi njivami, travniki in rudniškim poslopjem vred jo od dunajske družbe odkupil kmet Kristan, praded sedanjega lastnika. Ljudje so mu kmalu začeli praviti Topličar. Mozak je bil podjeten, blizu bazena si je postavu gostilno in začel krčmariti. Dobra kuhinja in vrelec sta storila svoje, nikdar mu ni zmanjkalo gostov. Tako je šlo vse do lela 1917, ko so Nemci iz neznanega vzroka bazen in ograde požgali. Po vojni je lastnik oboje obnovil.
V tridesetih letih sta Škof-ja Loka ter okolica doživljali pravi turistični razcvet. Vedno več tujcev jc prihajalo in malone vsi so obiskali Kopačnico. Topliear jc medtem kopališče moderniziral in pozidal. On in njegova »kad«, velika samo 16 kvadratnih metrov, sta postala znana celo \ onkraj državnih meja. Izka-| zalo sc jc namreč, da voda I vsebuje tudi žveplene prime-i si, ki zdravijo razne kožne bolezni. Zvedeli smo za pri-' mer neke ženske, domačinke, obolele za garjami. Zdravniki ji niso znali več pomagati, I pa jc poskusila še zadnje — j Topličarjevo vodo. Po tednu ' dni konanja je bila njena ko-| ža čista in gladka kot nikdar , prej.
J    Potem se je začela druga i svetovna   vojna.   Nemci so I Kristanu tokrat požgali gostilno. Bazen jc sicer ostal j nedotaknjen,  vendar ga po osvoboditvi ni nihče popravljal. Lastnik si je raje sezidal nov dom in zanj potrošil sleherni odvečni dinar. Vlaga in vročina  sta  ta čas kajpak . pošleno načeli kopališče. Leta
1951 so nosilni tramovi ter kamnita obloga popustili in vsa reč je razpadla. Do danes toplic še niso obnovili. Milijoni v obliki curka tople vode odtekajo v nič. Izgubljajo se med travo in ne bo jih moč dobiti nazaj.
EPILOG ' V
Zakaj?«    smo vprašali Antona Kristana, krnela in gostilničarja, sedanjega gospodarja posesti, kjer leži (bivše) kopališče.
»Zakaj? O, saj bi rad postavil novega, ampak nekateri tam na občini mi mečejo polena pod noge. Pravijo, da ne smem delati po svoje, da si moram omisliti posebsn načrt za 2000 novih din, čeprav že imam enega. Narisal ga je inž. arh. Tone Mtofcar in predvideva izgradnjo 6X5 metrov velikega bctonsLBgB bazena. Osebno bi želel narediti še večjegti, takšnega l po* vršino 83 kvadratnih metrov in meter in pol globoke^. E a-soma bi nape5j*al tudi c i-tralno kurjavo, Izdelal kabine, kupil steklen ntrop, uve "il sobe v gostilni in drugo. Začeli smo že z zr. - SJskiml 11, sedaj pa se zdi, da ne bo nič iz tega. Veste, star tsrik že, dovolj imam s";*"\~ 1 °;i zdaj ko sin odhaja k v ' «.-kom, resno premiši j-jje-n, ali ne bi zaprl celo gosti:;::.';
Hoteli smo slišati še đrUg \ občinsko plat resnice. Načelnik oddelka za gospodi;rs!vo Irena Mlakar nam je pove t-la, da so o usodi tferrnaln a vrelca v Kopačnici že \ •'" o razmišljali, vendar za zdaj ne najdejo rešitve.
»Lastnik stvari jern'je pre-več preprosto in not?, r .•i-meti, da bazen ni niti enostavna niti pečeni zadeva. Treba ga je graditi zzlo skrbno, upoštevajoč kako* vost terena in sestav vode, sicer bo čez leto, dve r^rno-kal. Sanitarna inšpekcija kot osnovo zahteva učinkovito čistilne naprave, stranišča, kabl* ne itd. Najpreprostejša izvedba bi veljala vsaj 500 tisoč novih din. Kar je bilo dobro včasih, danes namreč nikakor ne ustreza. Pripravljeni smo Kristanu finančno pomagati, saj bi kopališče pomenilo veliko pridobitev za razvoj turizma, ampak o kakšnem sodelovanju noče nič slišati. Stvar je zato c.N i-čala in trenutno res nI irrjle. dov, da bi kaj kmalu n ršli rešitev.«
Škofja Loka sc pospeš no pripravlja na tisočletnico svojega rojstva. Mesto pod Lub-nikom in obe dolini bodo dobili vrsto novih turistično-športnih objektov. Zal kaže, da bazen v Kopačnici nc bo med njimi. Škoda. Celo danes izvir obišče kopica domačinov in tujcev, ki jim je nekdanje kopališče ostalo v lepem spominu. Razočarani so; saj ne morejo razumeti, kako da je bilo pred zadnjo vojno, v pionirskih časih turizma, za izvir bolje poskrbljeno kot dobrih trideset let kasneje.
I. Guzcij i
Preobremenjene gospodinje
Z anketo so ugotovili, da poročeni Nemci doma niso ravno nagnjeni h gospodinjskemu delu. Izredno majhen odstotek mož pomaga ženi pri gospodinjskih opravkih. Anketa je pokazala, da si le vsak tretji zakonski mož sam čisti čevlje. V gospodinjstvih, ki imajo stroje za pomivanje posode, se ukvarja s tem delom le en odstotek mož. Za gospodinjstva brez teh strojev ni podatkov. V vseh anketiranih gospodinjstvih je bilo le osem odstotkov mož, ki so kdaj pa kdaj voljni vključiti stroj za pranje perila. Sedem odstotkov mož pomaga ženam pri pospravljanju stanovanja, samo trije odstotki mož pa si hočejo sami skuhati kavo. Posteljo pa si pripravi pred spanjem spet samo trije odstotki mož. V zaključku ankete je trditev, da nemške ženske še nikoli niso delale toliko kot sedaj, saj jih najmanj dvajset odstotkov hodi še v službo.
Pred svetovno razstavo
Cez nekaj tednov se bo v Osaki na Japonskem odprla prva svetovna razstava na azijskih tleh. Japonci so se za obisk gostov, pričakujejo jih okoli 50 milijonov z vsega sveta, dobro pripravili. Zaradi znane japonske natančnosti ter obilice denarja naj bi ta razstava presegla vse dosedanje. Razstava z imenom Napredek in ubranost človeštva naj ne bi bila le kraj za spoznavanje dosežkov vsega sveta, temveč tudi kraj, kjer bi svet spoznal Japonsko z njenimi običaji in sedanjim načinom življenja.
V bližini Osake so za to priložnost zgradili veliko hotelov, obiskovalcem svetovne razstave pa bo gostitelj omogočil tudi bivanje pri japonskih družinah, kar je za marsikaterega tujca pravo doživetje.
Na svetovni razstavi bo dvajset elektronskih računalnikov dajalo informacije obiskovalcem v več jezikih, pet elektronskih računalnikov pa bo skrbelo za izgubljene otroke. Obiskovalci se bodo lahko vozili po razstavi na tekočih trakovih in po enotirni železnici.
Število uživalcev mamil narašča
Direktor neke nevvvorške klinike za rehabilitacijo mladoletnih uživalcev mamil je izjavil, da je lani umrlo v Nevv Yorku zaradi uživanja heroina 224 mladoletnikov. Med njimi jih je bilo 55 mlajših od 16 let. Lani je bilo v New Yorku 45.000 uživalcev mamil, računajo pa da bo letos število naraslo na 100.000.
Pametno, ni kaj reči!
V mnogih bankah po svetu imajo v zidu odprtine, da lahko stranke izven delovnega časa tja oddajo denar. V nekem angleškem mestecu pa se je poleg take odprtine nekega dne pojavil zabojček z napisom, naj stranke ne uporabljajo tisti dan odprtin v zidu, ker so menda pokvarjene, pač pa naj denar oddajo v zabojček. Zaupljivi Angleži so tako tudi naredili na veselje malopridnežev, ki so kasneje odnesli zabojček z izkupičkom.
Odškodnina za častni strel
Občinski svet francoske vasi Marchiennes je hotel dostojno počastiti spomin svojega velikega sina Napoleonovega generala Corbaneauja. Na generalovo rojstno hišo so z velikimi svečanostmi namestili spominsko ploščo. Da bi bila svečanost še bolj slovesna, so iz skladišča privlekli star možnarski top iz leta 1700. Stari top pa ni hotel povsem ubogati in je po nerodnosti oddal častni strel v neposredno bližino praznujočega občinstva. Med množico je bil tudi 82-letni član občinskega sveta dr. Baude, ki je bil nekoliko naglušen. Gromki častni strel iz starinskega topa pa je poskrbel, da je bil doktor še ob ves ostali sluh. Sodišče, na katerega se je stari zdravnik obrnil, mu jc prisodilo pet tisoč frankov odškodnine.
Pomembnost m a rele ni h koščic
Ce dekleta in mlajše žene muči glavobol, ki zajema pol glave, je to navadno migrena. Slabo jim je, pred enim očesom se blešči, nobeno običajno sredstvo za glavobol pa bolečin ne prežene.
Krive so žile, ki se širijo ali ožijo. Snovi, ki aktivirajo ožilje, kot na primer kofein, so edino sredstvo, ki ublaži bolečine. Ce pa še to ne pomaga, ostane le še to, da migrena v poznejših letih navadno premine.
Novejše raziskave so pokazale, da se pri migreni ne spremenijo samo žile, pač pa nastanejo prav tako motnje v oskrbi možganov s kisikom. Novi kombinirani preparat proti migreni ima v sebi tudi pangramsko kislino, ki so jo leta 1951 pridobili i/ mareličnih koščic, imenujejo pa jo še vitamin B 15. Dokazano je, da ta vitamin izboljša oskrbo možganov s kisikom.
»Ali pa ne bo vaš uslužbenec zdaj sumil, da ste si stvar izmislili?«
»Ne verjamem, vsekakor pa moram biti vseeno previden. Upam pa, da bo že Elza pazila na to.«
»Ali veste, da ste zdaj sami vtaknili glavo v zanko?«
»Tako strašna pa stvar spet ni. Kolikor mi je znano, za-starijo taki delikti v treh letih in me zaradi tega ne morejo kazensko preganjati. Ali ne morete razumeti, Mr. Mason, da sem moral nekaj izmisliti, kar sem lahko navedel kot vzrok izsiljevanja Bin-neya Dcnhama. Saj bi sicer časnikarji kaj slutili, začeli bi vohljati okrog moje žene in njene preteklosti! Pri tem bi bila tista nemarna zadeva z zavarovalnico nedvomno prišla na dan. Tako pa sem zabrisal sledove in nihče ne bo nikoli prišel na misel, začeti preiskovati preteklost moje žene.«
»Upajmo, da bo res tako!«
»Mr. Mason, mislim, da vem, kdo je umoril Denha-ma.«
»Kdo pa?«
»Spomnili se boste, da je vohljala po motelu neka ženska, ki pravzaprav ni imela tam kaj iskati. Ustvaril sem si o tem svojo sliko. Dcn-ham Je bil izsiljevalec. Nekdo si je dejal, da je edino na ta način mogoče otresti se ga za vselej, če ga umori. Da bi pa to lahko izvedel, ne da bi vzbudil sum zase, je moral počakati, dokler ni Denham začel izsiljevati koga drugega. Potem se pač ni moglo nič več ponesrečiti, kajti po vsem videzu je umor zagrešila zadnja žrtev.«
»Dalje!«
»Premišljal sem torej, da je tista ženska bodisi Dcnhama zasledovala, bodisi na kak drug način zvedela, da namerava spet nekoga izsiljevati. Po tem takem je tudi izvedela, da ima mene v precepu in mu je sledila v motel. Ko je prejel potem od mene denar, ga je umorila.«
»Glej, glej! In to je storila z vašim revolverjem?«
»Čakajte! To šele sledi! Kot rečeno, sem si vse lepo zamislil.«
»No, prav! In kako ste si zadevo zamislili dalje?«
»Očitno ji je bilo nemogoče slediti meni in Gcraldinl Corning v motel. Očitno je Geraldina Corning skrbno pazila na to, da se nihče ni peljal za nama in dalje sem btl vendar jaz tisti, ki je izbiral motele, potem ko se je Geraldina Corning prepričala, da nama nihče ne sledi. Dejala mi je, da lahko izberem motel po mili volji, kar sem tudi storil.«
»Do zdaj zveni vse. kar ste povedal!, precej verjetno.«
»Dobro! Zdaj pa dalje! ŽeU-■ka je torej vedela, da namerava Pff*tha*n nri:lsnltl novo žrtev ob zid. Začela je tedaj
izsiljevalca zasledovati. Peljal se je v motel po denar. Ko se je vrnil in vnovčil čeke, je definitivno vedela, da se mu je izsiljevanje posrečilo. Binnev Denham se je še enkrat odpeljal v motel, da bi obvestil Geraldino Corning o svojem uspehu. Geraldina se je nato odpeljala, tedaj pa je nastopil pravi trenutek za tisto žensko. Najbrž se je že prej skrila nekje v motelu. Seveda ni mogla tega storiti kjerkoli v stavbi, temveč je morala poskušati, če je kak sosednji    bungalov odprt. Prav slučajno Elza bungalov št. 12 ni zaklenila, ker ni imela s seboj nobene prtljage, ženska je torej smuknila v Elzln bungalov in ostala tam na preži. KonenO je morala ustreliti Denhama s svojim lastnim revolverjem. Nato se je ogledala po dvojnem bungalovu in našla mene na postelji   v   trdnem spanju. Verjetno jc ugotovila da sem pod    vplivom uspavalnega sredstva.   Moja  aktovka je ležala na tleh. Seveda je začela razmišljati, kdo sem in zakaj ležim oblečen na postelji in spim. Preiskala je mojo  aktovko, na notranji njeni strani je videla ščitek z mojim imenom, našla pa jc tudi revolver. Ostalo ni težko uganiti. Pobrala je revolver in ga tako skrila, da ga nihče ni mogel najti, ali pa ga je vzela s seboj in tako podtaknila umor meni.« »To je že mogoče!« »Zaradi tega bi vas prosil, Mason, storite vse, kar se le da, da boste našli to žensko. Ce jo namreč najdemo in se polastimo tudi pravega orožja, s katerim jc bil Denham ustreljen, potem bodo strokovnjaki s pomočjo balistike lahko dognali, da je bil umor izvršen s tistim orožjem. Potem bomo tudi lahko ugotovili, kam je skrila moj revolver. Ali se vam ne zdi to jasno? Ta ženska, ki jo je lastnik motela videl priti iz bungalova št. 12, je ključna figura vse zadeve. Kot zdaj slišim, ste poslali Elzo nazaj v bungalov, da bi tam zbrala prstne odtise. Zdi se torej, da sva oba enakih misli. Elza mi je rekla, da je našia dvoje ali troje posebno jasnih prstnih   odtisov   te ženske. Posebno dobra sta tista dva, ki ju je odkrila na steklenem gumbu vrat.«
»Seveda pa je velika večina odtisov Elzinih.«
»Da, da, to vem,« je dejal Bedford nestrpno. Nekaj pa vseeno nI njenih. Elza se tistega gumba pri. vratih sploh nI dotaknila. Nobenega dvoma ni, da je odtisa pustila na gumbu tista ženska. In lastnik motela Je slučajno celo govoril z njo. Vide', jo jc priti iz bungalova in jo vprašal, kaj tam išče. V njem imamo torej važno pričo. Mnogo mi je na tem, da pošljete še enkrat svoje ljudi
k njemu ter ga prosite, naj vam še enkrat prav natančno opiše žensko. Poleg tega pa imate še njene prstne odtise. Človek božji, Mason, pograbite zadevo vendar od te strani! Tu smo prav gotovo na pravi sledi!«
»Seveda, seveda, saj razumem, kaj mislite.«
»Gromska strela, Mason, saj imam vendar denar! Stroški zame ne igrajo vloge. Ce treba, zbobnajte skupaj vse privatne detektive iz vsega mesta! Važno je samo, da najdete tisto žensko. Samo to je odločilno!«
»Recimo pa, da je Denhama ustrelila vendarle z vašim revolverjem. Kaj pa potem?«
»To je toliko kot nemogoče! Zasledovala je Denhama, sledila mu je v motel in po glavi ji je blodilo samo eno, ustreliti ga. Saj najbrž ni mislila, zadaviti ga z golimi rokami.«
»Preden pa nadaljujemo z raziskavami po vaših ugibanjih, bi vendar rad bil popolnoma na jasnem, da Denham ni bil umorjen z vašim revolverjem. Da bi pa lahko to dokazali, potrebujemo ali revolver sam ali pa vsaj nekaj izstrelkov, ki so bili izstreljeni iz njega. Ali ste kdaj vežball doma in streljali v tarčo ali drevo?«
»Oh, mislite na krogle, ki so bile izstreljene ob taki priliki?«
»Da.«
»Toda ne morem se domisliti, da bi bil sploh kdaj streljal s tistim revolverjem.«
»Kako dolgo pa ga sploh imate?«
»Pet aH šest let.«
»Saj ste si vendar dali izstavili orožni list, ko ste ga kupili?«
»Ne vem več. Pravzaprav pa domnevam, da je bilo tako.«
»Veste kaj«, je dejal Mason, »jaz imam v mislih še eno sled. Toda, prosim vas, povem jo prav zaupno.«
»In na koga torej mislite?«
»Na plavolasko, ki je bila z vami v motelu.«
»Kako pa ste prišli na to misel?«
»Imela je možnost pa tudi vzrok streljati na Denhaina. Ce mislimo logično, pride pravzaprav ona v prvi vrsti vpoštev za umor.«
»Toda Mason, kaj pa vendar mislite! Dekletec je bilo čisto ljubko. Imela jih je sicer debelo za ušesi, umoriti koga pa ni bila eposobna.«
»Od kod pa veste to?«
»Ker sem bil z njo ves dan. Resno je sklenila, da bo naredila konec te vrste življenju.«
»Saj (o bi bil še en moment za sumnjo. Zamislite si, da je povedala Denhamu o svojem sklepu poboljšati se. Denham pa s tem najbrž ni bil zadovoljen in ji je grozil. Vedel je o nji dovolj, da bi jo bil lahko naznanil, ko je sklenila, da mu ne bo več na vo'jo. In tako ji jc preostala še edina pot...«
Razcestja
MIHA KLINAR (MESTA, CESTE « IN RAZCESTJA)
IV. DEL
»Seveda, nje ne! Zato pa pošilja tuje otroke,« se zasmeje Stefi in nato oponaša govor farov-ske kuharice: »Pojdi k Uršičevi in mi kupi to in Jp, pa za sam božji rop ne povej, kdo te pošilja.«
Toda materi ni do smeha.
Naslednji dan se ustavi pred hišo karabin jer-ski avtomobil.
»Karabinjerji?« se spogledajo ljudje v trgovinici.
In če so! Niso prvič, ni štefi zaradi prihoda »arabinjerjev prav nič presenečena. Kupili bodo *aJ in Šli, si misli. Toda.karabinenrji vprašujejo P° njej.
»Stephania Federle?«
»Si,« pritrdi v italijanščini Štefi in nato vpraša, kaj bi radi.
Z njima mora. Na komando v Kobarid. Tako jim je ukazal poveljnik, pripovedujeta.
Zakaj, bi štefi rada vedela.
Tega karabinerja ne vesta, samo z vljudno kretnjo (vljudno zaradi njene lepote, po kateri se Italijana paseta z očmi) jo povabita v avtomobil.
»Ne bojte sc, mama,« štefi miri mater, ki sluti v tem dogodku župnikovo roko. »Ne bojte Se' še nocoj se vrnem.«
In res je Štefi zvečer že doma. V Kobarid so Jo klicali, da bi ji kot tajnici socialistične stranke *a goriško okrožje sporočili, da je oblast prepovedala socialistični shod v Kobaridu.
»Torej je župnik le dosegel svoje,« si govori...
Dan pred Rožnico preseneti Štefi učitelj Žagar s svojim prihodom.
»Ne zamerite, da vas nadlegujem,« se ji opravičuje. »Do Srebrniča bi moral, a ne utegnem. Toda njegovo knjigo imam in sami veste, koliko Srebrniču ta knjiga pomeni. Poslal bi mu jo po pošti, a na pošti se lahko taka knjiga izgubi in človek se lahko zanese samo še na človeka, o katerem ve, da knjige nc bo malomarno zavrgel, marveč jo bo zanesljivo izročil lastniku. In tak Človek ste vi.«
»Ce ni drugega, bom knjigo shranila in jo izročila sodrugu Srebrniču ob najinem prvem srečanju. Kdaj bo to, natančno ne vem. Jutri prav gotovo ne. Shod jc prepovedan, Srebrniča ne bo ...«
»No, prav zaradi tega sem tu. Ko bi bil shod, bi svojo vrnitev na Koroško odložil še za dan ali dva, saj bi se s Srebrničem še o marsičem rad pogovoril, šele od nekega povratnika iz Rusije, ki dela zdaj na Žagi, sem zvedel, da je Srebrnič že tiste dni, ko so se Slovenci vključevali v bolj-ševiško rdečo vojsko, na neki konferenci bivših ujetnikov, takrat že rdečearmejcev predlagal, naj konferenca sprejme sklep o pravici Trsta in Slovenskega Primorja ter Istre do samoodločbe in razveljavitev mešetarskega londonskega pakta, za katerega so slovenski rdeči vojaki v Rusiji že vedeli, saj jc boljševiška vlada objavila vse tajne dokumente carske vlade in z njimi pokazala na imperialistično, ne pa na osvobodilno bistvo minule vojne . ..«
»O tem vam ni mogel pripovedovati nihče drug kakor moj brat Jakob Uršič,« ve štefi za ta dogodek, čeprav je Jakob redkobeseden in vsaj v njeni navzočnosti do politike malodane brezbrižen.
»Ja, Jakob Uršič. On mi je pripovedoval. Pa mi ni povedal, da je brat tajnice socialističnega društva za Kobariško ... Sicer pa bi mi o svojih prizadevanjih za domačo deželo Srebrnič lahko sam povedal. In prav tako kaj več o svojih srečanjih z Leninom, piscem te, zelo zanimive in poučne knjige, ki me je rešila dvomov in mi pokazala pot. Zdaj \em, v katero smer naj krenem in kako naj se varujem lastnih in tujih zmot... Povejte Srebrniču, da sem mu od vseh knjig, ki mi jih je kdajkoli posodil, za tole najbolj hvaležen.«
»Sporočila mu bom,« obljublja štefi.
»Res škoda, da mi je ponovno srečanje s Srebrničem preprečila prepoved socialističnega shoda, čeprav je ta prepoved za socialiste večja usluga, kakor če bi bil shod dovoljen .. .«
»Usluga?« Štefi očitajoče pogleda učitelja.
»Da, usluga,« vztraja učitelj pri svojem. »Samo ljudem prisluhnile, kaj govorijo. Nič več ni slišati, da oblast ščiti socialiste, ker so za Italijo. Ta oblast nasprotuje socialistom, torej so socialisti zares proti njej! Tako govore sedaj. Mislim, da nc bom slab pretok, če rečem, da se vaši stranki že v bližnji prihodnosti obeta množičnost prav s strani Slovencev. Socialisti, mislim tudi italijanske in socialiste drugih narodov, so doslej edini, ki nam priznavajo narodnost in pravico samoodločbe.«
»To je res,« pritrjuje Štefi, obenem pa mora dati učitelju prav tudi v tem, da je prepoved socialističnega shoda v Kobaridu morda res usluga, ki so jo nehote storili tisti, ki so terjali od italijanskih oblasti, naj shod prepovedo.
»Ce sem ob prihodu še nihal med nacionalizmom in socializmom, zdaj nc niham več. Že zaradi tega je bilo prav, da sem prišel. Z jasnimi pogledi v prihodnost se bom jutri vračal čez Krn in Bogatin.«
»Ce Krn in Bogatin?«
»Da, čez Krn. Ne bom sam. V Kredi me čaka prijatelj, pesnik Jože Lovrenčič. Z njim pojdem. Morda se za dan ustaviva v taboru dijakov...
»O,« vzklikne Štefi.
»Da, pri dijakih iz Idrije, če so še tam.« »So. Seveda so,« pritrjuje Stefi. »Tudi moj sin je med njimi.«
»Vaš sin?« jo pogleda učitelj. »Moj sin!«
»No, potem mu boni lahko sporočil vaše pozdrave. Samo njegovo ime mi povejte,« potegne učitelj iz žepa notes in svinčnik.
»Slavko. Slavko mu je ime. Slavko Federle.«
»Slavko Federle,« zapiše učitelj, potem pa vpraša, koliko je fant star, saj je zadnjič ob prihodu videl med dijaki že zrele fante, pa tudi nekaj dečkov.
»Moj je še deček. Dvanajst let mu bo novembra.«
Janko Rogelj — Kovačev s Primskovega (1)
Prvi slovenski šofer
V septembru lani je Glas objavil moj dopis »Kovačevi z Ja-vornika« Mesec dni pozneje sem dobil pismo iz Amerike. Pisal mi je janko Rogelj. Sprašuje, od kod poznam njegovega *trica Boštjana, ki se je priženil h Kovačevim na Javornlk. Ker Rogelj ni vedel mojega naslova, je pismo poslal uredništvu Glasa, od koder so mi ga poslali v Cačak.
Današnja letalska pošta ze-|"1 hitro prenaša pisma. Približno 14 dni jc potrebno, da JobiS odgovor iz Amerike. Z ankom Robljem sva si zače-,u dopis
sovati in v kratkem opisala drug drugemu svoje življenje. Pri tem sva ugoto-vila, da sva oba v približno Cl}akcm času študirala v Kra-n'u- Lijaki z vasi so morali pi't;d vstopom v gimnazijo ^»kovati najprej 3. in 4. raz-rod ljudske šole v Kranju, da So se učili nemški jezik, šele Potem so jih sprejeli v tfttmazijo. Janko Rogelj je 0J mene sicer 3 leta mlajši, *0u-a tudi njega je v ljudski .°ii učil učitelj Vilko Rus. To Je bil sicer strog, a zelo do-b°r učitelj. Kranjčani so ga .elo cenili, posebno še, ker ?e bil dolgo vrsto let
51
v Čitalnici.
pevo-Na gimna-
Pa je obema, Roglju in
meni, ostal najbolj v spominu profesor Maks Pirnat.
Oba, Roglja in mene, je pregnala s kranjske gimnazije politika. Jaz sem odšel iz Kranja leta 1911, dve leti pozneje pa je Janko odšel v Ameriko. Po odhodu i/. Kranja nisva nikdar več živela v domačem kraju. Janko je ves čas preživel v Ameriki, jaz pa v raznih krajih Slovenije, zadnjih 27 let pa v Srbiji.
Vzrok mojega odhoda z gimnazije je bil v tem, ker so moji domači zvedeli, da sem član svobodomiselnih krožkov na gimnaziji, kar pa so mi prepovedali. Zavoljo takšnega pritiska nisem imel več volje do studiranja, posebno še, ker so mi doma rekli: »Ce ne misliš biti gospod, lahko šolo takoj pustiš!« In tako sem — kot so
takrat rekli — šolo na klin obesil in odšel v službo v Izolo. Ta je bila takrat povsem italijansko mesto.
Zgoraj omenjeni svobodomiselni krožki so se posebno razširili v času aneksijske krize leta 1908, ko se je mladina začela zanimati za razmere med južnimi slovanskimi narodi. Zanimivo jc, da besede »jugoslovanski« takrat še niso poznali; začeli so jo rabiti pozneje.
Napredni dijaki kranjske gimnazije so imeli večkrat na skrivaj sestanke, ker je bila javna propaganda za jugoslovanske brate prepovedana. Takratna avstrijska vlada jo je imela za veleizdajo. Politične razmere v Sloveniji so bile takrat zelo žalostne. Avstro-ogrska monarhija in prodirajoči germanizem sta tlačila naš narod in malo je manjkalo, da ga nista popolnoma zadušila. Med edinima obstoječima političnima strankama — klerikalci in liberalci — je vladalo takšno nasprotje in sovraštvo, da si listi, kdor tega ni doživel, sploh predstavljati nc more. Ta boj sc jc prenesel tudi v gimnazijo, čeprav je bilo vsakršno politično delo med mladino strogo prepovedano. Kljub temu pa so se napredni dijaki zbirali na skrivaj. Ti sestanki so bili večkrat v
tc/.ko pristopni strugi Kokre, blizu rojstne hiše Janka Roglja. To je zvedelo vodstvo gimnazije in začeli so z disciplinsko preiskavo. Več dijakov jc bilo obsojenih na dijaški zapor, imenovan »kar ccr«. Ta zapor so morali presedeti v prostem času, največkrat ob nedeljah. Med kaznovanimi jc bil tudi Janko Rogelj. Nekateri, za Avstrijo vneti profesorji, so začeli razen tega trdo pritiskati kaznovane dijake, jim dajati slabe ocene, da bi jih na ta način pregnali z gimnazije. To jc vzelo našemu Janku veselje do nadaljnjega šolanja in odločil se je, da bo dal gimnaziji slovo, čeprav jc bil že v 4. razredu.
Ostal je doma, pri očetu v kovačnici, kjer se je naučil raznih kovaških del. Celo konje je že sam podkoval. Odločil se je za obrtniški poklic. Imel je izredno veliko veselje za poklic mehanika in šoferja. Takrat so se namreč pojavili prvi avtomobili. Lastnik valjčnega mlina v Kranju Vinko Majdič jc imel že takrat avtomobil in tudi poklicnega šoferja, doma s Češke. Naš Janko se jc seznanil s šoferjem in se zato odločil, da bo postal šofer. Prosil jc očeta, da mu je dal potreben denar za pot in šolanje.
V začetku leta 1912 je obiskoval trimesečni šoferski tečaj v Pardubicah na Češkem. Tako se jc usposobil za enega prvih slovenskih šoferjev.
Ko se je vrnil domov, je nadaljeval delo pri očetu v kovačnici. Poleti leta 1913 se je udeležil prve avtomobilske dirke po slovenskih cestah, in sicer skupaj z Demetrom, sinom mlinarja Majdiča, kot pomožni šofer. Start in cilj te dirke sta bila v Celovcu. Dirkali so po tehle: cestah Celovec — Jezersko — Kranj — Trojane — Celje — Novo mesto — Ljubljana — školja Loka — Cerkno — Trbiž — Beljak — Celovec.
France Kozjek (Prihodnjič naprej)
in ljt'pcilc^
(Nadaljevanje)
Tiste dni sem bil imenovan za komandirja kurirske postaje, ki je bila v hribu nad umetnim jezerom v Završnici. Za novega komandirja kurirske postaje G-14 v Dragi pa jc bil imenovan Ciril Stular iz Palovč. To je majhna vas pod cesto med Begunjami in Tržičem.
V Dragi skoraj nikoli ni bilo nemških zased. Brezskrbno smo hodili na zvezo, saj vse do januarja 1945. leta iz kurirske postaje v Dragi ni padel nihče od kurirjev. Omeniti pa moram hajko na kurirje poleti 1944. leta. Takrat je nekdo" vodil 50 Nemcev iz Begunj prek Dobrče. Sli so po stezi skozi Pasje peči in sc po pobočju Dobrče spusti, li IT Drago. V dolino so prišli blizu sedanjega gostišča. Po tej poti Nemci nc bi znali, če jih ne bi vodil domačin ali pa ujeti partizan. Nemci so šli na pot že ponoči, tako da so v Drago prišli zgodaj'zjutraj. Tistega jutra smo bili kurir.'
ji na redni zvezi. Tetka me jc osebno obvestila, da so šli Nemci v gore. Ko sc vrnem v kurirsko karavlo, ukažem naj nihče ne govori. Umaknili smo se v skale in z daljnogledom opazovali Nemce. Iz Begunj je po dolini Drage šel star mož. Bil je Bucek z Blejske Dobrave. Blizu pokopališča talcev so ga brez razloga ustrelili. Mož Nemcev verjetno sploh ni videl, ker so bili na drugi strani potoka skriti v grmovju. Na začetku Begunj so streljali na Resmanovcga Lojza iz Zapuž, ki jc kljub temu, da je bil ranjen, pobegnil.«
Tako je ondan pripovedoval Tilen, ki je dobro poznal razmere okrog Begunj. Zanimivo je, da se je kurirska postaja G-14 poleti 1944. leta za nekaj časa preselila v gozd blizu Dvorske vasi, to je v ravnino. Od tam so se kurirji preselili v Jamerski vrh nad Drago, kjer so bili do prvega snega. Zaradi sledov so se premaknili v gozd na drugi strani Drage. Od tod so jih Nemci pregnali: O tej decembrski hajki na kurirje pa rai je pripovedoval Franc Hrovat iz Begunj:
»Aprila 1944. leta sem vstopil v Kokrški odred. V tisti bataljon, ki mu je poveljeval
Planine. Bil sem nemški vojaški dezerter. S seboj v partizane sem prinesel puško mavzerico in nekaj streliva. V bataljonu sem bil puško-mitraljezcc vse do premestitve na kurirsko postajo G-14. Spominjam se, da so bili v tej kurirski postaji naslednji tovariši: Ciril Stular, komandir, doma iz Palovč; Beštrov Ciril iz Dobrega polja pri Brezjah; Anton Avsenck in Franc Reš iz Gorice pri Radovljici; Jože Klinar iz Dvorske vasi, Pavel Bizjak iz Zapuž in Merteljnov Jože iz Dvorske vasi. Kuharica je bila Finkova Minka iz Lesc. Pošto smo dobivali od sv. Ane pod Ljubeljem prek Dobrče v Drago in s Potoške planine, kjer smo.pošto izmenjali s kurirji z Javorniškcga rovta.
3. decembra 1944. lota jc snežilo, in deževalo, kar je močno oviralo gibanje kurirjev po skritih in nevarnih ■poteh'.'Tisto noč sem bil na zvezi s kurirji z Jelovice. Sestali smo se bli/u železniškega predora v Globokem. Z menoj jc bil tudi Simnov Mirko Z Gorice pri Radovljici. Premočen od dežja in snega, sem se po naporni hoji takoj slckel in odpravil spat. Smrčal sem vse do poldneva, ko me je zbudila kuharica Minka. V bivaku jc močno dišalo po obilnih dobrotah, ki nam jih je pripravila kuharica. V karavli je bila namreč majhna svečanost; proslavljali smo moj god. Kuharica je za kosilo pripravila pečenko, prazen krompir in solato. Tega kosila nc bom nikdar pozabil. Ko me je kuharica zbudila, so mi kurirji povedali, da sta dva kurirja na opazovalnici, ker so v bližini Nemci. Kurirja z opazovalnice sla se vračala na kosilo v bivak. Tedaj so ju opaziti Nemci in začeli nanju streljati. Nekdo jc zakričal, da so sto metrov nad našim bivakom Nemci, ki sc nam v strelcih približujejo. Nevarnost jc bila očitna. Nikoli nismo zvedeli, kako so nas Nemci odkrili. Umnknili smo sc in razkropili po gozdu. S seboj smo ponesli samo orožje in pošlo. Vse drugo smo pustili v karavli. Kuharica je praznih rok zbežala iz bivaka. Nemci so porušili naš bivak, to je brunarico, ki je bila pokrita z ruševjem, požgali pa so tudi smučarsko kočo, oziroma tisto kočo, kjer je danes gostišče v Dragi. Nc vem, kaj so si mislili Nemci, ko so v naši brunarici dobili izdatno kosilo. Pečenko, pripravljeno za dvanajst kurirjev, so pojedli Nemci. Tako smo proslavljali moje godovanje. Namesto pečenke smo bili lačni in oropani vsega, kar smo imeli. Brez oblek, odej, brez strehe nad glavo smo tuhtali, kje in kako naj si uredimo novo bivališče za zimo, da bomo lahko redno opravljali svoje delo. Kuharica je ostala brez vseh loncev, mi pa brez žlic in drugega jedilnega pribora.
(Se nadaljuje)
I/. Kronik«' kokrški'.sa
1
I I
i
i
i
1 1
Ena prvih akcij, ki je zelo odjeknila v okolici, je bil napad skupine skojevcev I. bataljona, 8. septembra 1944.
Tega dne je šest skojevcev odšlo iz I. bataljona, ki je tedaj taboril v skalah nad Drago pri Begunjah. Po pripravljenem načrtu so se zvečer po šesti uri spustili v Žirovnico oziroma na Selo ter v gostilno Osvald. Tam je vsak dan med 18. in 19. uro večerjalo šest policistov. Od njih so hoteli dobiti predvsem orožje. Ko so se spustili s pobočja v ravnino, jih je varovala za vsak primer težka strojnica Hat, pri kateri je bil sam namestnik odrednega komandanta Jože Rebolj—Planine. Oglede, v gostilni je opravila Jelka Miklavžina, sekretarka Skoja, ki je po sporočilu pričakovala skupino zunaj vasi.
Policisti so ravno - povečerja!!, ko so nenadoma vstopili trije skojevci in zahtevali od njih naj dvignejo roke. Toda takrat sb nekateri policisti že imeli v rokah avtomate. S tem se je vse začelo odvijati drugače, kakor je bilo zamišljeno. Partizani so takoj podrli tri policiste, izmed katerih je bil eden mrtev. Nenadoma je zaropotalo iz kuhinje in zgrudil se je ranjeni Dane Korošec. Dobil js dva strela v pr3i in tudi v nogo ter roko je bil ranjen. V pomoč mu je priskočil Makaro in France. Odnesla sta ga na cesto in naprej. Takoj nato je bil ranjen še Jože. Tako je ostal v prostoru samo še Ivo Porenta—Vojko. Ko se je sklonil, da bi padlemu policistu odvzel orožje, so se med vrati pojavili trije Nemci in eden izmed njih je navalil na sedemnajstletnega Vojka, da bi prijel živega. Medtem pa je Vojko uspel prazen okvir v brzostrelki zamenjati s polnim in tako je napadalca obstrelil. Tedaj sta se ga lotila preostala dva policista ha ga obdelala s puškinimi kopiti. Vojko je obležal tam kakor mrtev. Ko se je prebudil, v gostilni ni bilo nikogar, razen mrtvega in ranjenega policista. Napol živ se je potem izvlekel iz gostilne in sc brez orožja — brzostrelko sta mu vzela policista — vrnil v bataljon.
Ranjeni Dane pa si sam ni mogel pomagati. Napol živega je potem dobila Jelka, ki ga je reševala tako, da ga je nekaj časa celo nosila. Zaradi tveganja In požrtvovalnosti je bila potem pohvaljena pred vsem odredom.
Kljub vsemu je pri tem padel 1 policist, dva sta podlegla pozneje, eden pa je bil ranjen.
Ta akcija ni uspela po načrtu zato, ker so mladinci prišli malce prepozno, in sicer takrat, ko je de! policistov že povc-erjal In so v trenutku vstopa partizanov imeli orožje ravno v rokah. Tako nI prišlo do predvidenega presenečenja, po'eg tega pa so bili v kuhinji ,re trije policisti, na kar tudi partizani niso računali. Zato so bili iz te skupine ranjeni kar trije, eden Izmed njih huje.
Prav tisti dan je Kokrški odred poslal Zahodno-Koroškemu odredu 45 novincev, kar Je bila za majhno partizansko enoto na Koroškem izdatna pomoč.
Prav tako je tega dne Kokrški odred poslal Komandi vojnega področja za Gorenjsko 23 oboroženih in le 10 neoborože-nlh tovarišev. Tedaj so namreč ustanavljali vojaška zaledna poveljstva tudi na Gorenjskem.
že naslednji dan, to je 9. septembra, je oddelek minerske čete spet še! na progo. Med Lescami in Žirovnico jo jc miniral tako, da je bila potem, ko je na mino zavozil tovorni vlak, porušena v dolžini 30 metrov. To je bila tako obsežna minerska akcija, da .1« bila lokomOtfva mc*no poškodovana, ubit je bil nemški stražar, promet pa Je stal več ur.
Cez nekaj dni — 13. septembra —- je prišla 1. četa I. bataljona v zgornjesavsko dolino, četa je napadla sovražnikovo postojanko na Dovjem. Toda med približevanjem k vasi, so partizani naleteli na nemško zasedo. Vnel se je kratek spopad, zaradi česar so se partizani morali umakniti. Ko se se ponovno zbrali, so spet jurišali na' Nemce. Zdaj so jih vrgli s položajev in jih nagnali v postojanko. Nemci so pustili tam tudi nekaj orožja, toda medtem je prispela nemška pomoč In orožja nI bUo mogoče zapleniti. Nemci so imeli enega pMdlega, na partizanski strani pa ni bilo izgub.
Ta ipin so partizani Kokrškega odreda izvedli še eno akcijo. Del H. bataljona Je .pri Zadrugi na cesti med Kranjem ki Tržičem napadel nemški tovorni avto, na katerem je bilo pet vojakov. Za nJim je vozilo todl motorno kolo. Bila pa je nenavadno gosta megla in napadalci niso megli dobro meriti. Zato šoferja obeh vozil nista Lila zadeta in odpeljala sta naprej. Kljub temu pa je bilo zadetih nekaj vojakov. Vendar tudi v tej akciji ni bilo mogoče zapleniti orožja.
Nasledili drui — to jc 14. 8. — je oddelek I. bataljona, ki je bil na nekajdnevnem bojnem pohodu v zgornjesavski dolini izvedel še en napad. Skupaj z minersko četo so minirali progo med postajama Dovje—Mojstrana—Ilrušica. Miniranje je uspelo. Porušili so 80 metrov tračnic in s tem je bil promet ustavljen za ves dan.
Ta dan sta bili šc dve akciji, ki sta ju tudi izvedli skupini I. bataljona.
Prvi oddelek je odšel na železniško progo. Med Lescami in Žirovnico Jc porušil progo v dolžini 30 melrov. Tako so spet ustavili promet za nekaj ur.
Glavnina I. bataljona pa Je ta večer odšla v Tržič. Namen tega pohoda je bil, da bi iz tovarne Peko odnesli večjo količino čevljev. V Tržič so prišli tako spretno, da pri tem ni bik) nobenega streljanja. Zato je akcija uspela. Iz tovarne so odnesli 800 parov čevljev.
Naslednji dan so domobranci hoteli zasledovali partizane, a ker pri tem niso imeli vspohov, so se znesli nad nočnim čuvajem, ki so ga ubili v Debevčevem kamnolomu (Marija Aijančič, str. 37 — muzej Tr?ič).
Ć2Z tri dni — 17. 9. — je del II. bataljona, ki se je trenutno zadrževal pod St.oržičem, odšel v napad na vlak. Zasedel Je teren ob železniški progi pri StrahinjU bPiZii Mafdega in čakal na vlak, ki je pripeljal iz Tržiča. Njegov namen Je bil napasti v'?k ter mobilizirati delavec, ki so se zvečer HOZfJl z dela. Sredi čakanja, pa je bila zaseda MnadeOM napadena, kar je bila poafedlca tadajUtna. Totem so Nemci in domobranci Stzabmj obkolili, kar je preprečilo napad na vlak.
Presenečenje jc v prvih trenutkih prineslo napadalcem toffito prednosti, da so partizani prepozno spreleli boj, potem pa so se prebili pod Storžič.
Na pnrt-zr.nski strani ni Mo iz^ub, umik pa j z bil potreben zaradi neugodnega terena in preme5r4?^a sovražnika. Pole™ te^n je b'!o v b"ž'<ni več postojank. Poročilo nnva'o. da je bflo v tem spopadu ranjenih nekaj sovražnikovih vojakov.
Oddelek 1. čete I. batalfmo, ki se Js še vedno zadrževal v ZrornjesavsI-I dolini* je tam nndaHeval z akcijami. 29. septemb* ra je napadel sovražnikovo posadko * Martu'Jfctt Ta ss je zadrževan v hoCettf Kcn — 7iaj B&k. C§ Je bi'o kal žrtev, ted:»j r.i b*'o nogoče UTOtovM. VaSnejS* od te;-a pa je b<!o, da se le Mff«' ttaffc lud» v t-?', M (mre ',"Tr>svev'v""''-il kol Mngo^e* In odtrgani delini zn^enjal čutiti ogroženega.
G9
Gabriele Seyfert tudi letos nima konkurence. Njena živahnost Ih brezhibno drsanje ogrejeta slehernega ljubitelja drsanja. Verjetno pa je zanjo to zadnja sezona med amaterji
_ „ 59 letih
Danes se je začelo v Leningradu evropsko prvenstvo v umetnem drsanju — Tekmovanje bo 5 dni prenašala naša TV
V Sovjetski zvezi — danes vodilni evropski drsalni sili "4 sta bili doslej "samo dve evropski prvenstvi v umetnostnem drsanju' Leta 1965 je bilo v Moskvi, pred 59 leti Pa v mestu na Nevi v takratnem Petrburgu, današnjem Leningradu, v mestu, kjer sta doma po vsem svetu znana romantika ledu Belousova-Protopopov. Sovjetska zveza računa na dve od štirih zlatih medalj.
Vsako prvenstvo prinaša Presenečenje, zadovoljstvo in razočaranje. Drsanje ni izjema in morda so tu razočaranja še grenkejša kot v drugih športih. Tu ni metra in Ure, ki bi nepristransko in nezmotljivo razvrščala tekmovalce. Tu odločajo ljudje z vsemi svojimi, slabostmi in vilinami.
n.      "S    '■ m   fe Ki'
LEDENA UMETNIKA MED GLEDALCI
Ko sia se bivša svetovna Prvaka Marika Kilius in Hans
Jurgen Baumler ljubila in drsala, sta morala Belousova in Protopopov potrpežljiv) čakati, kdaj bosta Nemca odšla in izpraznila najvišjo stopnico. Potem je prišel njun čas. Tudi ona dva sta se ljubila in drsala, za nekatere na ledu kar preveč očitno. Zdaj odhajata tudi onadva. V Leningradu ne bosta več nastopila. Baumler je naredil prav, ko se je nepremagan umaknil s svojo Mariko. Toda bil je premalo bogat, da bi jo obdržal zase tudi v privat-nenvživljenju. Speljal mu jo je bogat Nemec, ki ji je ponudil vse, tudi zlate pipe v kopalnici. Oleg Protopopov je doživel dva poraza po nekajletnem kraljestvu na ledeni plošči. Protopopova pa sta kot kaže našla drugo srečo v zakonskem življenju.
BONN IN BERLIN TUDI NA LEDU
Zahodni Nemci so zadnjo zlato medaljo videli na prsih
svojega drsalca leta 1964 v Grenoblu. Obesili so jo paru Kilius-Baumler. Neprikrito tekmovanje nemških športnikov iz obeh Nemci j, ki ga lahko opazujemo na vseh prvenstvih, je vroče tudi na ledu. Zahodnonemška drsalna zveza poskuša na vse načine dohiteti razdaljo, ki jo zdaj loči od uspehov nemških športnikov drsalcev z druge strani meje. Toda tudi letos ne kaže, da bi" sc kaj premaknilo. V Garmisch-Parten-kirehnu še vedno niso uspeli vzgojiti drsalca, sposobnega za uspešne nastope na evropskem prvenstvu. Na drugi strani pa prihajajo Vzhodni Nemci v Leningrad z močno reprezentanco, ki jo vodi Gabriele Sevfert, skorajda zanesljiva zmagovalka in evropska prvakinja.
MED PROFESIONALCE
Ce so prvi koraki na ledu v večini primerov želja ambicioznih mamic, je nastop na evropskem prvenstvu že vse kaj drugega. Tu je treba pokazati kar največ, da bi se [ izpolnila davna želja priti j med profesionalce. Biti prva drsalka ameriške revije Holi-dav on ice ali vsaj Dunajske revije. Ce ne prvo ne drugo, pa vsaj zasilni izhod — z.bori-stka v eni izmed omenjenih revij. Zaslužki v zborih so majhni in tam ni nihče dolgo. Za solista pa so potrebne zmage in še bolje, če so dosežene večkrat in zaporedoma. Danes ni več možnosti, da bi kdo bil Sonja Henie in pobral kar 11 zlatih na evropskih in svetovnih prvenstvih, zatorej vsaj enkrat. Honorar za pogodbo je večji pa tudi plača. Hapa Maškova pa je dokazala, da kljub navideznemu polomu lahko uspeš. Seveda so za to potrebne druge sposobnosti. V Garmisch-Par-tenkirehnu lani jo je premagala Seyfertova, v Coloradu Springsu mesec dni kasneje na svetovnem' prvenstvu Je odstopila, pa kljub temu danes nastopa v Ameriki kot prva dama revije.
KAKO DRSAMO PRI NAS
Jugoslavija, še bolje Slovenija, slovi v svetu kot izredno sposoben organizator, lahko bi rekel celo zgleden. Še posebno lepe besede so udeleženci našli za evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, ki je bilo v Ljubljani leta 1967. Večkrat sem slišal ob spodrsljajih tujih organizatorjev vzdihe ali pripombe tistih, ki so bili pri nas: »V Ljubljani se kaj takega ni zgodilo!«
Ce za druge športe to ne velja v taki meri, pa prav gotovo velja za umetnostno drsanje, da v organizaciji nosimo zastavo, v športu, za katerega organiziramo prvenstvo, pa nimamo prave vloge.
Naš drsalni, šport je v največji meri prepuščen družinskim proračunom in zato se ni čuditi, da nima večjih uspehov.  Nedavno končano
državno prvenstvo v Ljubljani je tudi pokazalo, da je zelo klavrna tudi množičnost tega športa pri nas in ne samo kvaliteta. Na prvenstvu, kjer so tekmovali v treh disciplinah, je nastopilo vsega skupaj šest tekmovalcev!
Pogosto v svetu prirejajo prireditve na visokem nivoju v tistih športih, kjer so dosegli visoko kvaliteto in jim manjka samo še večja mednarodna afirmacija. Domačim športnikom hočejo tako omogočiti najboljše možnosti za uspešen nastop: domač teren in podpora publike.
Letos spet organiziramo svetovno prvenstvo v umet-
nostnem drsanju v Ljubljani, na katerem ne samo, da ne bomo imeli nobenih možnosti za vidnejšo uvrstitev, ampak bo naše zastopstvo več kot minimalno. -
S tem seveda ne želim reči, da se odpovejmo organizaciji velikih prireditev v dvorani Tivoli, ampak da bi bilo po tem, kar smo ugotovili, prav, da bi se za organizacijo bolj zanimale tudi turistične in trgovske organizacije. Njim je, vsaj v tem primeru, dolgoročna investicija za uveljavitev naše dežele in njenega glavnega mesta bolj v korist kot športnikom.
M. Trefalt
Ljubitelji športa!
SVETOVNO PRVENSTVO
V UMETNOSTNEM DRSANJU
ki bo od 2. 3. do 8. 3.1970
V LJUBLJANI in
ŠESTO SVETOVNO PRVENSTVO KOŠARKE
ki bo od 16. S. do 24. 5. 1970 TUDI V LJUBLJANI
Na voljo vam bodo vstopnice za svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju ter kompleti vstopnic za vse finalne tekme svetovnega prvenstva v košarki kakor tudi posamezne vstopnice za vse tekme.
Vsa pojasnila dobite v turističnem oddelku Creine Kranj, Koroška cesta 4 ali po tel. 21-022
GLASBILA
GRAMOFONSKE PLOŠČE vseh vrst
HERGETH
KLAGENFURT - CELOVEC, Burggasse 23
LJUBLJANA
KONFEKCIJA
PRODAJALNA KRANJ,
KOROŠKA CESTA 12 (pri restavraciji Park)
Cenjeni potrošniki, pravkar smo zopet prejeli večjo količino konfekcije po znižanih cenah Izkoristite izredni 30- do 60-odstotni popust pri nakupu
MOŠKIH OBLEK IN SRAJC
ŽENSKIH PLAŠCEV IN KOSTIMOV
Velika izbira razne konfekcije, pletenin in perila
Metrsko blaga
za ženske plašče, ženske in moške obleke po tovarniško znižanih cenah!
PRODAJAMO TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT
Tekstilna tovarna SUKNO Zapuže, Begunje
razglaša
PROSTA DELOVNA MESTA:
1. prodajnega referenta
Pogoj: višja komercialna šola ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, tekstilne ali trgovske smeri z nekajletno prakso v prodaji. Poskusno delo 6 mesecev.
2. tehnologa
Pogoj: končana tekstilna fakulteta II. stopnje ali absolvent tekstilne fakultete. Poskusno delo 6 mesecev, medtem ko za kandidata brez prakse pripravniški status do enega leta.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili splošno kadrovski službi podjetja v roku 15 dni od objave.
DEŽURNI VETERINARJI V FEBRUARJU 1970:
od 6. 2. do 13. 2. Rus Jože, Cerklje, tel 73-115; od 13. 2. do 20. 2. Vehovec Srečko, Kranj, Stošičeva 3, tel. 21-070; od 20.2. do 27. 2. Bedina Anton, Kranj-Ko-krica, tel. 23-518; od 27. 2. do 6. 3. Rus Jože, Cerklje tel. 73-115
Obrtno podjetje Inštalacije škofja Loka
razpisuje
prosto delovno mesto kvalificiranega ali polkvalifici-ranega
livarja
Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. Razpis velja 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta.
ALPE ADRIA
Radovljica
Domača in zabavna glasba, avtomatizirano kegljišče in ostali igralni avtomati.
PRIREJA VSAKO SOBOTO IN NEDELJO PLES
OB 20. URI
Dancing bar v Kranjski gori, Hotel pri Mlinu odprt vsak dan od 23. ure naprej.
Vabljeni!
Drugi teden zimske razprodaje še cenejši
Žensko perilo Ženske nogavice Stezniki
Moško perilo Moške nogavice Moške obleke Plašči Suknjiči Hlače
Otroške obleke in oprema
za dojenčke — zelo poceni
Smučarske hlače
Vetrovke — znižane cene
Ženska konfekcija Obleke Kostimi Plašči
Kopalne obleke (zimska cena) 129 oŠ
Krzneni plašči (poletna cena) od 980 oŠ
Se 1000 puloverjev
— merino, lambsvvool, schetland
za ženske in moške po zelo znižanih cenah
Scharsehon
V I L L A C H M A
KLAGENFURT ^AtOS^P
SREDA — 4. februarja 1970
Prodam
Prodam DIVAN in kombinirano OMARO. Naslov v oglasnem oddelku 443
Prodam 12 let starega KO-NJA. Cuderman, Bašelj 5, Preddvor 455
Ugodno prodam trajnožare-čo PEC kiiperbusch, OSOVILO in VOZIČEK za obžago-vanje lesa in MOPED T-12. Galičič, Stara Loka 49, Skof-ja Loka 456
Prodam dva PRAŠIČA, težka po 150 kg. Sp. Bitnje 19, Zabnica 457
Prodam PRAŠIČA za zakol. Cerklje 45 458
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja in ELEKTROMOTOR 5 KM. Naslov v oglasnem oddelku
459
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Šenčurju. Poizvc sc Šenčur 90 460
Poceni prodam zelo dobro °hranjen krznen PLAŠČ. Informacije na telefon 23-135 Kranj 461
Prodam tri PRAŠIČE za zakol. Oman Janez, Sr. Bitnje 6. Žabnica 462
Prodam dobro ohranjeno trivrstno HARMONIKO. Groharjevo naselje, blok 4, škof-ja Loka 463
Prodam POSTELJO z vložki in POSTELJNO OMARICO ter dobro ohranjen šivalni STROJ veritas. Korošec, Rečeva 14, Kranj 464
Prodam od 150 do 170 kg težkega PRAŠIČA. Mavčiče 41, Medvode 465
Prodam tri bele PRAŠIČE, težke od 60 do 70 kg. Hrastjc 22 466
Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA in lepa ZIMSKA JABOLKA. Okroglo 6, Naklo
467
Poceni prodam zimska JABOLKA. Ljubno 4, Podnart 468
Prodam PRAŠIČA za zakol. Srcdnja Bela 6, Preddvor
469
Ugodno prodam novo TELEVIZIJO z garancijo. Grab-če 7, Zg. Gorje 470
, KUPIM ali vzamem v najem manjše ali večje POSESTVO. Odkupim tudi samo oel posestva. Sedanji lastniki lahko ostanejo po dogovoru °° smrti na posestvu. Ponud-oddati pod »ugoden dogovor« 410 Kupim rabljeno OMARO za °hleko. Bergel j, Kajuhova 14, Kranj 471
.Jagodno prodam ŠKODO *W0MB, letnik 1968. Rezervni
Kupim ohranjen FIAT 750 od 1965 leta dalje. Naslov v oglasnem oddelku 472
Ugodno prodam dobro ohranjen avtomobil VVART-BURG 1000. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure. Stipsić Gli-šo, Nazorjeva 12, Kranj 473
Stanovanja
Blizu Koprivnika (dostop z avtom) prodam staro HIŠICO. Zraven je že gradbeni material. Naslov v oglasnem oddelku 474
Oddam VIKEND z osmimi ležišči pri žičnici Španov vrh. Telefon 23-274 Kranj 475
'> zimska oprema,*možnost
Zaposlitve
Sprejmem VAJENCE za clektrostroko. Bidovec Franc, Kranj, Jurčičeva 2 476
MIZARSKEGA POMOČNIKA, zdravega, sprejmem takoj. Plača 2000 din mesečno. Škof Anton, Dolnicc 31, Šentvid 477
Iščem vajenca ali delavca za priučitev. Peklaj Pavel, ključavničarstvo, škofja Loka, Jegorovo 33 425
del
^i   ■ —.*orwci vzj.Mi.iiia, iuuaiu^i
Pačila s čekom. Kranj, Luz-naTJeva 17 - telefon 22-515
prodam   PRIKOLICO za "sebni avto. Peklaj, Puštal 11 au telefon 85-166, škofja Loka 415
PUSTNO VESELICO s plesom v kulturnem domu na KOKRICI. Maske zaželjene in nagrajene. Igrajo VESELI TRGOVCI 480
GOSTILNA ZARJA TRBO-JE vas vabi na veselo PUSTO-VANJE v nedeljo, 8. februarja. Za razvedrilo in ples igrajo VESELI DOBREPOLJCI iz Dolenjske. Vabljeni 481
KUD PREŽIHOV VORANC ZALOG pri Cerkljah priredi v nedeljo, 8. 2. 1970, ob 15. uri veliko PUSTNO ZABAVO. Za začetek bo igra enodejan-ka Na letovišču. Zabaval vas bo domači ansambel VESELI TRGOVCI. Maske zažcl<-ie 482
Izgubljeno USNJENO ROKAVICO od kina Centra do zdravstvenega doma Kranj vrnite prosim proti nagradi. Valjavčeva 13, stanovanje 2. Kranj i 478
POTOKLUB JANEZ PU-HAR KRANJ začne z novim FOTO TEČAJEM. Prijave v prostorih fotokluba delavski dom, vhod 6, vsak torek od 19. do 20. ure 241
OBREZUJEM in CEPIM vse vrste sadnega drevja. Ber-toncelj Vinko, Zg. Dobrava 4, p. Kamna Gorica 479
GASILSKO DRUŠTVO KO KRICA priredi v soboto dne, 7. 2. 1970, ob 20. uri in v torek  dne  10.  2.  ob  20. uri
Kolektiv restavracije na Ljubelju
prireja v soboto, 7. februarja,
veliko tradicionalno
pustno zabavo
z začetkom ob 20. url.
Rezervacija  30  din (ljubeljski   pustni prigrizek, krofi in aperitiv.) Maske   dobrodošle. Igra
znani Tržiški kvintet. Na pustni torek na svidenje v restavraciji
KOMPAS HOTEL
Izdaja tn tiska CP »Gorenjski tiska Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-833 21-850; uprava lista, ma-looglasna In naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki Imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov   ne objavljamo
Zahvala
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tašče
Angele Antolič,
roj. šumi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti. ji darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Martinka in sin Jože z družinama ter drugo sorodstvo
Kranj CENTER
4. februarja amer. barv. film LISJAK ob 16, 18. in 20. uri
5. februarja amer. barv. film LISJAK ob 16., 18. in 20. uri
6. februarja amer. barv. film OPERACIJA LISBONA
ob 16. in 20. uri, premiera zap. nem. barv. CS filma ZAOBLJUBA INKA ob 20. uri
Kranj STORZIC
4. februarja italij. barv. film TRIJE PLAVI PANTERJI ob 16, 18. in 20. uri
5. februarja italij.-španski barv. CS film CEZAR BOR-G1A ob 16, 18. in 20. uri
6. februarja amer. barv. CS lil m INŠPEKTOR MADIGAN ob 16. uri, amer. barv. film LISJAK ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
5. februarja Italij. barv. film TRIJE PLAVI PANTERJI ob 17.30 in 19.30
6. februarja amer. barv. VV film PO SLEDOVIH VELIKE KARAVANE ob 17.30 in 19.30
Jesenice RADIO
4. februarja angl.-l i anc.-ital. barvni CS film TI SI NA VRSTI, DA UMREŠ
5. februarja špan.-italijanski barv. CS film V SENCI ZOR, ROA
6. februarja amer. film HEROJI FORT APACHA
Jesenice PLAVŽ
4. februarja špan.-italijanski barv. CS film V SENCI ZOR-ROA
5. -6.  februarja jug. film HOROSKOP
Dovje-Mojstrana 5. februarja liane. barv. CS film VRV IN SAMOKRES
Javornik DELAVSKI DOM
4. februarja jug. film HOROSKOP ob 19. uri
Bled
4. februarja nemški barv. film KAPETAN VIHAR ob 17. in 20. uri
5. februarja amer. barv. film JAMES BOND 007 ob 17. in 20. uri
6. februarja amer. barv. film JAMES BOND 007 ob 17. in 20. uri
Radovljica
4. februarja amer. barv. film TAJNA VOJNA HAR-RYA FRIGGA ob 18. in 20. uri
5. februarja angl.-ameriški barv. film MORILEC BREZ ODGOVORNOSTI ob 20. uri
6. februarja franc. barv. film ŠEHEREZADA ob 20. uri
Škofja Loka SORA
4. februarja amer. barv. film GROFICA IZ HONG-KONGA ob 18. in 20. uri
5. februarja franc. barv. W film EROT1SSIMO ob 20. uri
6. februarja franc. barv. VV film EROTISSIMO ob 18. in 20. uri
Tradicionalno maškarado
V RESTAVRACIJI PARK KRANJ
DNE 7. in 10. 2. 1970 PRIREJA KOLEKTIV
Nagrada mask. Rezervacije s pustnim menijem 30 din, oziroma samo rezervacija 10 din.
Po pustnih dneh od 11. 2. dalje pripravlja teden ribjih jedi.
VLJUDNO VABLJENI«
ČASOPISNO PODJETJE GORENJSKI TISK DE TISKARNA KRANJ
razglaša licitacijo
ZA PRODAJO OSEBNEGA AVTOMOBILA RENAULT 4 L
ki bo 10. februarja 1970 od 12. do 13. ure.
Ogled osebnega avtomobila je možen od 9. db 10. ure Isti dan.
Licitacija bo na dvorišču Gorenjskega tiska, Ulica Moše Pij ade — (nasproti sodišča)
Koljenovic umrl
V nedeljo, 1. februarja, je v ljubljanski bolnišnici umrl zaradi poškodb dobljenih v pretepu z nožem   Husein Koljenovic,
star 24 let. Koljenoviča je 18. januarja v gostilni Zlata riba v Kranju z nožem zabodel Radojica Djerko-vić iz Kranja.
Smrtna nesreča v gorah
V ponedeljek, 2. februarja, dopoldne se je v bližini Coj-zove koče na Grintovcu smrtno ponesrečila Boženka Hra-šak, stara 23 let, iz Zagreba. Hrašakova je plezala še s tremi zagrebškimi plezalci, ven-
dar ni bila navezana. V ledeni steni ji je spodrsnilo, tako da je padla okoli 300 metrov globoko. Ekipi gorskih reševalcev iz Kamnika in Kranja sta našli Hrašakovo zvečer, vendar jc bila že mrtva.
Zahvala
Ob smrti našega dragega moža in očeta
Franca Šparovca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, upokojencem, gasilcem, pevcem ter zastopnikom Iskre in Peko, vaščanom iz Zg. Dupelj in Za-drage ter vsem, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje in se z venci in cvetjem poslovili od pokojnega. Posebna zahvala dr. Novaku za lajšanje bolečin v času bolezni, g. župniku za spremstvo na zadnji poti in tov. Toniju za ganljive besede ob odprtem grobu v imenu gasilskega društva. Vsem še enkrat hvala.
žalujoči: žena Urška, sin Jože in hčerka Zofka
Duplje, 29. januarja 1970
Zahvala
Ob bridki izgubi naše drage sestre in tete
Anice Cegnar
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam ustno in pismeno izrazili sožalja, darovali cvetje ter pokoj nico spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala.
Žalujoči
Kranj, 29. januarja 1970
Voznica spremenila izjavo
Ko je za posledicami nesreče, ki se je pripetila v četrtek, 29. januarja, med Kranjem in Brnikom, Avgust Kern iz Kranja v soboto, 31. januarja, umrl v ljubljanski bolnišnici, je voznica Rezka Šmid iz Tržiča spremenila izjavo. Povedala je, da ni bila za volanom tisti trenutek, ko se je pripetila nesreča. Avtomobil je vozil Karel Klavžar iz Kranja, šofer pri Sap Ljubljana. Za sedaj še ni znano, zakaj je šmidova bila pripravljena prevzeti vso odgovornost za nesrečo in je vse do smrti Avgusta Kcrna v bolnišnici vztrajala na izjavi, ki jo je dala po nesreči prometni milici.
Komisija za delovna razmerja TRIGLAV KONFEKCIJE
Kranj, Savska 34
razglaša
prosto delovno mesto
FINOMEHANIKA ŠIVALNIH STROJEV
za nedoločen čas.
Pogoji: KV finomehanik šivalnih strojev, praksa zaželena.
Nastop službe jc možen takoj.
Razglas velja do zasedbe delovnega mesta.
Zahvala
Ob nenadni tragični izgubi našega nadvse ljubega dobrega moža in zlatega atka
Rudija Hočevarja
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem in ostalim, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami v srcu tiho žalovali. Prisrčna hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti in mu darovali vence. Iskrena hvala za nagovor g. župniku in njegovim sodelavcem ter za njihovo denarno pomoč, enako sindr-podr. KOP Kranj. Prisrčna hvala tudi vsem mojim sodelavcem, ki so mi nenehno stali ob strani in veliko dobrega storili, enako tudi za pismeno sožalje.
Neutolažljivi še prosimo srčnega tihega sožalja, ki nam bo v pomoč v naših težkih dneh — v našem nadaljnjem življenju. ,
Neutolažljivi: žena Marinka, hčerkici Darinki, Ivanki in sinko Rudi ter sorodniki
Bukovica, Utik, Domžale, Jesenice, Zapoge, Dornice, Ljubljana, Voklo, Svet-je, Kofeina, 1. februarja 1970
Nesreče v zadnjih dnefl
V soboto, 31. januarja, dopoldne je voznica osebnega avlf mobila Danica Radotič iz Zagreba zaradi neprimerne hitro*' na mokri cesti in zaradi zanašanja avtomobila zapeljala s c' ste pri Drulovki, kjer se je avtomobil prevrnil. V nesreči i* bil sopotnik Duško Veselinovič težje ranjen. Škode na avl* tomobilu je za 10.000 din.
V nedeljo dopoldne se je na cesti prvega reda pri odcep| za Škofjeloško cesto pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljj vanja prednosti. Voznica Renata Požeg iz Munchna jc vozi'1 iz Kranja proti Ljubljani, ko je iz Škofjeloške ceste v kr$ šče pripeljal voznik osebnega avtomobila Stane Bašclj iz V sokega in voznici Požcgovi zaprl pot. Pri trčenju vozil ni t>! nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je za 9000 din.
V soboto zvečer Je na cesti prvega reda pri Jeprci vozni osebnega avtomobila Viktor Bizant iz Ljubljane ustavil avtj mobil, ker je pred seboj na cesti zagledal avtomobil, ki ■'. stal počez čez cesto. Za Bizantovim avtomobilom je pripelj1 voznik Jurij Zalar z Golnika in ker ni mogel pravočasno us|j viti, je trčil v Blzantov avtomobil. Ranjen ni bil nihče, ško<> na avtomobilih pa je za 8000 din.
Na cesti prvega reda pri železniškem nadvozu na Drulovi' se je zaradi neprimerne hitrosti na zasneženi in spolzki cesf v soboto zvečer prevrnil osebni avtomobil, ki ga je vozil Iv^ Marsič iz Ljubljane. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode & avtomobilu pa je za 10.000 din.
Na cesti tretjega reda med žičnico Krvavec in Cerklje »f se v nedeljo, 1. februarja, pripetili dve prometni nesre«1 Okoli pete ure popoldne je najprej voznica osebnega avtomf bila Angela Jamnik iz Ljubljane v ovinku zaradi zaviranja 11 zasneženi cesti čelno trčila v nasproti vozeči osebni avtom' bil, ki ga je vozil Vinko Poličar iz Kranja. Pri trčenju 1 nastalo za okoli 8000 din škode.
V nedeljo se jc na cesti prvega reda pri Drulovki pripetila» ena težja prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Rl doli Srimšek iz Ljubljane je pri nadvozu »Druiovka« prehitel dva osebna avtomobila. Na poledeneli cesti pa ga je začelo $ našati v levo, tako da se je prevrnil po nasipu s ceste. V 0* sreči se je huje ranila sopotnica Radmila Maričcvič iz grada, škode na avtomobilu je za 7000 din.
Le uro kasneje se je na isti cesti pripetila prometna nezgf da zaradi poledenele ceste in neprimerne hitrosti. Zaradi y( rižnega trčenja je bilo poškodovanih pet osebnih avtomobil med njimi trije z italijansko registracijo, škode je za \9& din.
V nedeljo, 1. februarja, popoldne se je na cesti prvega red? pri Drulovki pripetila huda prometna nesreča. Zaradi nep1? merne hitrosti na poledeneli cesti je začelo zanašati oseb11 avtomobil, ki ga je vozila Blaženka Arnič iz Ljubljane. Av^ mobil je vrglo na levo stran ceste, kjer se je prevračal *f kakih 68 metrov. Pri tem je padel iz vozila Blaž Arnič, voz^ čin oče. Med prevračanjem ga je avtomobil zadel. Poškodb so bile tako hude, da je Blaž Arnič med prevozom v bolnic co umrl. škode na avtomobilu je za 10.000 din.
V nedeljo popoldne se je na cesti prvega reda v Gozdu Pr' petila prometna nezgoda, ker voznik osebnega avtomobila lv 'Klešnik iz Ljubljane njj pravočasno nakazal spremembo sm«f j Zavijal Je na stransko cesto v trenutku, ko ga je prehitev* voznik osebnega avtomobila Miloš Medja iz Ljubljane. ?( trč.enju je bila sopotnica Romana Medja laže ranjena. Na v<r zilih pa je bilo za 6000 din škode.
Na Kosovelovi cesti v Radovljici se je v nedeljo okoli dv3 naj ste ure pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanj prednosti. Voznik osebnega avtomobila Jakob Smolcj s nice pri Bledu je v križišču Kosovelove in Ljubljanske ces*
zavijal v levo na parkirni prostor. Med zavijanjem pa jc » sproti pripeljal osebni avtomobil, voznik Edvard Kerpan 1 Ljubljane. Pri trčenju vozil ni bil nihče ranjen, škode & vozilih pa je za 8000 din.
V nedeljo se je pripetila prometna nezgoda na cesti Če<r tega reda med Šenčurjem in Voklim. Marija Žirovnik, sta1* 76 let, je hodila pravilno po levi Stranj ceste, ko ji je ^ sproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc JekoV^ z Luže pri Šenčurju, žirovnlkova se je nenadoma odločila, ^ bo šla na drugo stran ceste, tako da voznik na poledenc
cesti nI mogel pravočasno ustaviti. Pri trčenju se Je žirovi*
J'
kova huje ranila in so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnic0'
L. M-
Klemen Kobal
15. na svetu
V avstrijskem Gosauu je bilo minulo nedeljo končano tretje odprto prvenstvo Evrope za mladince v nordijskih smučarskih disciplinah. Več kot 300 udeležencev iz 18 držav Evrope in Kanade se je v treh dneh pomerilo za naslove prvakov Evrope. Največ uspeha so imeli pripadniki Norveške in NDR. Naše zastopstvo je v solo skokih doseglo doslej največji uspeh na teh prvenstvih, hkrati pa je to tudi največji uspeh mladinskega skakalnega športa Jugoslavije nasploh. Na odlično 7. mesto se je uvrstil Danilo Pudgar, Kranjčan Klemen Kobal pa je zasedel tudi visoko mesto — 15. To je nedvomno velik napredek mladega kranjskega skakalca, zlasti če primerjamo njegovo uvrstitev na lanskem evropskem prvenstvu, ko je bil na švedskem 31. Kot ekipa se je Jugoslavija odlično uveljavila in je na letošnjem prvenstvu predstavljala 4. najboljšo ekipo na svetu.
Naši tekači pa so nasprotno precej razočarali. Zadovoljila sta edinole Jelene in šimnic, ki sta se uvrstila v drugo tretjino najboljših mladih tekačev sveta. Edini naš predstavnik v klasični kombinaciji Srečo Grosat se je uvrstil na 32. mesto, če bi vsaj malo bolje tekel kot je sicer, bi se nedvomno lahko precej višje uvrstil. Hkrati pa to ni neuspeh, saj je bil ta mladi kranjski kombinatorec hkrati najmlajši udeleženec tretjega evropskega prvenstva v klasični disciplini. Glede na mladost in prizadevnost lahko od njega na prihodnjih prvenstvih, kjer bo nastopil lahko še dvakrat, precej več pričakujemo.
J. JAVORNIK
Smučarski tečaj na Starem vrhu
Pelkova in prof. Križ-
Maks Jelene — udeleženec letošnjega odprtega evropskega Prvenstva v klasičnih disciplinah
Šah
Trije v vodstvu
po dveh kolih šahovskega Prvenstva Kranja so v sodstvu kar trije igralci s po »verna zmagama.
Rezultati 1. kolo: Zbil : Matjašic 0:1, Rebolj : Sire J1. Strman : Marko 0:1, Fi-Ser : Zaplotnik 0:1, Ivanovič
: Požar 0:1, Valjavec : Koko-tovič 0:1.
II. kolo: Matjašič : Koko-tovič 0:1, Požar : Valjavec 0:1, Marko : Flšer 1:0, Sire : Strman 1:0, Zbil : Rebolj 1:0, Zaplotnik : Ivanovič — odloženo.
Vrstni red po prvih dveh kolih Je naslednji: KokotoviČ, Marko in Sire po 2 točki. Zbil, Valjavec, Požar, Zaplotnik in Matjašič po 1 točko itd. F. Štagar
šolsko športno društvo »Janez Peternclj« na gimnaziji v Škof j i Loki jc letos že enajstič organiziralo za svoje člane-dijakc enotedenski smučarski tečaj na Starem vrhu nad škofjo Loko. Zanimanje za le tečaje je na omenjeni šoli vsako leto veliko. Polovico stroškov za vsakega udeleženca je krilo šolsko športno društvo, del sredstev pa je prispevala gimnazija, nekaj sredstev pa so zbrali dijaki pri gospodarskih organizacijah. Najbolj se je izkazala Kmetijska zadruga škofja Loka. Tudi udeleženci sami so z raznimi akcijami zbrali nekaj denarja, da so lahko tudi letos organizirali omenjene tečaje.
Letošnjega tečaja sc jc udeležilo do sedaj rekordno število dijakov — četrtino vseh na gimnaziji. Največ jih je bilo iz prvih in drugih razredov. Poleg dijakov se je tečaja udeležilo tudi nekaj profesorjev. Vodji tečaja sta bila
prof. nar.
Ob zaključku tečaja pa so priredili tekmovanje po posameznih kvalitetnih skupinah. Omeniti pa velja tudi, da je letos opravljalo izpit za nove smučarske učitelje 5 dijakov škofjeloške gimnazije. Smučarski tečaj dijakov škofje-
loške gimnazije je v celoti uspel, mladi smučarji so si pridobili mnogo novega znanja, poškodb skoraj ni bilo in kar jc najvažnejše, dijaki so se odpočili, naužili svežega zraka in tako so spet pripravljeni za šolske obveznosti. I. Kržišnik
Prvenstvo SRS v namiznem tenisu za mladince
Triglavu tretje mesto
Avla osnovne šole Simon Jenko v Kranju je bila v soboto in nedeljo prizorišče slovenskega mladinskega prvenstva v namiznem tenisu. Kranjčani so gostili dvanajst najboljših ekip, ki so nastopile v dveh skupinah. Prvo mesto je po dvoletnem premoru ponovno pripadlo ekipi ljubljanske Olimpije, medtem ko je domači Triglav zasedel odlično tretje mesto. Kranjčani so bili najboljši v svoji skupini v predtekmova-
Jeseničani po pričakovanju prvaki
Pred dnevi je bilo končano letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu. Tudi letos so bili Jeseničani veliki favoriti pred pričetkom tekmovanja in so sc napovedi strokovnjakov povsem uresničile. Ekipa Jesenic je letos s precejšnjo prednostjo že štirinajstič zapored osvojila naslov državnega prvaka. Čeprav so Jeseničani izgubili v prvenstvenih tekmovanjih kar pet točk, so vseeno zmagali ob koncu z naskokom 6 točk prednosti.
Kranjska gora je zasedla četrto mesto, kar je tudi nedvomno realna uvrstitev. Najboljši strelec letošnjega prvenstva je bil Jeseničan Viki Tišler, ki je dosegel skupaj 34 golov.
Končna lestvica:
Jesenice	20	17	1	2	200: 46	33
OHmpija	20	14	1	5	151: 52	29
Medveščak	20	13	2	5	121: 67	28
Kr. gora	20	5	0	15	60:140	10
Partizan	20	4	2	14	51:177	10
Slavlja	20	3	2	15	46:147	8
Od nedelje do nedelje
HOKEJ NA LEDU — Na letošnjem mladinskem prvenstvu Jugoslavije je naslov državnega prvaka osvojila ekipa Jesenic in tako dodala k naslovu članskega prvaka še en pomemben uspeh. Najboljši strelec prvenstva je bil tudi Jeseničan Sašo Košir.
SMUČARSKI SKOKI — Na letošnjem republiškem prvenstvu pionirjev, ki je bilo v Velenju, so imeli največ uspeha mladi skakalci iz 21rov in Žirovnice. Prvak pri mlajših pionirjih je postal Burjak (Alpina-Žlrl), pri starejših pa Boris Cuznar (Jesenice). Prvenstvo je bilo na 15 metrski skakalnici, vendar si nI niti en tekmovalec priboril ustreznega kvalitetnega razreda, ker ni nihče skočil na tekmi vsaj 17 metrov, kot to predpisuje pravilnik o kategorizaciji tekmovalcev.
Komisija za skoke jc sklenila, da bo na bližnjem svetovnem prvenstvu v Visokih Tatrah zastopalo Jugoslavijo 6 tekmovalcev. Državno vrsto bodo sestavljali: Ludvik Zaje, Marjan Mesec, Peter štefančič, Janez Jur-man, Drago Pudgar in Branko Dolhar.
ROKOMET — V nadaljevanju odprtega zimskega prvenstva Slovenije so v dvorani Tivoli odigrali minulo nedeljo že sidmo kolo. Ekipa Kranja je dosegla dve zmagi. Rezultata: Kranj : Slovenj Gradec 16:12 (9:7), Kranj : Medvode 14:9 (6:4).
nju, kjer so s 5:3 premagali lanskega prvaka, ekipo Sobote. V finalnem delu tekmovanja so tesno izgubili z Mariborom s 5:3, kasnejši zmagovalec, ekipa Olimpije, pa jih je odpravila s 5:1.
Najboljši igralec tekmovanja je bil Ljubljančan U. Rak. Pri domači ekipi je prikazal najboljšo igro Stare, ki je izgubil samo en dvoboj. Poleg prve ekipe sta na tekmovanju sodelovali tudi ekipa Triglav II in Kranj.
Končni vrstni red: 1. OHmpija (Ljubljana), 2. Maribor, 3. Triglav L, 7. Triglav II., 11. Kranj. M. K.
Skakalnica v Dupljah podrta
V torek, 27. januarja, so neznanci podrli komaj tri leta staro 30-metrsko skakalnico v Dupljah, ki je imela 12 metrov umetnega zaletišča. Neznanci so bruna ter nosilce posekali ter vse skupaj odpeljali. Pionirji in mladinci Partizana iz Dupelj so za zgraditev omenjene skakalnice vložili več kot 500 prostovoljnih delovnih ur. Z novo skakalnico sc je tudi dvignilo število pionirjev-skakalcev, ki so v teh treh letih veliko napredovali. Imeli so ugodne možnosti za trening in tekmovanje, zdaj pa jc padla temna senca na društvo in je vprašanje, kako bo z nadaljnjim razvojem te priljubljene zimske discipline v Partizanu v Dupljah. Nekateri najboljši se bodo morali vključiti v druge sosedne klube, če bodo hoteli nadaljevati s treningi in nastopi in doseči še večje uspehe.
J. Kuhar
Brivsko frizerski salon Kranj razglaša prosto delovno mesto
vajenca
ZA PEDIKERSKO STROKO
Sprejmemo tudi frizerko, ki se je pripravi jena priučiti pedikerske stroke.
Poizkusno delo 1 mesec Ponudbe sprejemacSS do
15. 2. 1970
G L. A S
SREDA — 4. februarja 1970-
Najmlajši nagrajenec 9-letnl Rado Repe Iz Lesc — šele v 2. razred hodi — je prišel po smučke z mavcem na nogi. Berglji sta dokazovali, da njegov prispevek 'Zlomil sem nogo' ni bil izmišljen. — Foto: F. Perdan
Kdo se ne bi smejal, presneto?! Taklhle dllc, vezi in palic nima vsak. — Na sliki od leve proti desni: Marko Oblak (os. š. Gorenja vas), Jerneja Vrhunc (os. i. Železniki), Rado Repe (os. š. Gorje pri Bledu), Borut Kokelj (os. š. Lesce), Jože Kern (os. š. Simon Jenko, Kranj)', in Anton Burjek (os. š. Žiri). — Foto: F. Perdan
Elanove smuči
za šest Glasovih
nagrajencev
			m JiMP	
				
				
Pionirji so si ogledali tudi tovarno. Večina je tokrat prvič videla, kako pravzaprav delajo smuči. — Foto: F. Perdan
»Naprej pionirji! Izberite si, kar vas je volja!« so ljubeznivi mojstri povabili naše izbrance. Osupla gručica šolarjev in njih spremljevalcev se sprva ni znašla. Toliko smuči na kupu, kot smo jih minulo soboto dopoldan uzrli v skladišču tovarne Elan, pač zlepa ne vidiš. Potlej so učenci začeli izbirati. Pri tem jim je pomagal tovarniški strokovnjak. Foto: F. Perdan