POSKUSNO IZKOPAVANJE V MOKRIŠKI JAMI
M. BRODAR
V raziskovanju slovenskega paleolitika se močno čuti po treb a po 
novih n ajdbah na D olenjskem in G orenjskem , k je r so še velike praznine 
v m reži paleolitskih postaj. Zaradi bližnjega, v dobi poledenitev zalede­
nelega ozem lja b i zlasti postaje na G orenjskem lahko dale koristen p ri­
spevek tu d i h kronologiji. D a bi odpravila ta nedostatek, je A rheološka 
sek cija SAZU že leta 1951 organizirala poskusno izkopavanje v Z ijalk i 
pod Jam arskim vrhom p ri B egunjah (M. Brodar, 1951). K er je ak cija 
ostala brez uspeha, je bilo treb a m isliti na nov poskus. T okrat je b ila 
izb ran a M okriška jam a na M okrici, k i je že dolgo znana kot bogato 
n ah ajališče kosti jam skega medveda. N jena lega v neposredni bližini 
glacialnega področja in zlasti še n jen a velika višina ji d ajeta p ra v po­
seben poudarek. M orebitne n ajdbe bi im ele tak o j tu d i m ednarodni pom en, 
k e r je v preučevanju visokogorskega p aleo litik a še mnogo nerešenih 
vprašanj; k aterih rešitev pričakujem o od novih najdišč. Poskusno izko­
p av an je v začetku septem bra 1954 je izvedla A rheološka sekcija Slo­
venske ak ad em ije znanosti in um etnosti v L ju b ljan i. Streho delovni ekipi 
pa je v svoji lovski koči d ala U prava gojitvenih lovišč LRS, za k a r ji gre 
n ajlep ša zahvala.
Uvodni podatki
O d vseh vod, ki p ritek a jo iz K am niških ali Savinjskih Alp, je K am ­
niška B istrica zarezala svojo strugo najgloblje. O b n je j pridem o po do­
lini p ra v v osrčje osrednje gorske skupine. Ce grem o iz K am nika, se na 
levi stran i doline km alu vzdigne predhodnik visokih planin, K am niški 
v rh z višino 1248 m. Za n jim na severni stran i globoke stranske doline 
Korošice se p a vzdigujeta že v pravo alpsko višino K ošutna (1975 m) in 
M okrica (1853 m), ki se d a lje vežeta preko D olgih n jiv in K alškega g re­
bena z glavno verigo S avinjskih Alp.
M okriška jam a je na jugovzhodnem pobočju M okrice, k i pravzaprav 
že p re h a ja v pobočje Košutne. Jam a je v višini 1500 m (izm erjena višina 
znaša ca. 1495 m, k ar pa lahko zaradi m ajhne razlike in enostavnosti 
zaokrožim o na 1500m). To je skoraj 1000 m nad strugo Kam niške B istrice 
p ri podnožju M okrice pod B rusniki. K er leži za zahodnim robom globoke 
in široke pobočne doline, k i poteka od v rh a M okrice navzdol, je n jen 
vhod odprt proti severovzhodu, k a r je glede na sk o raj južno lego pobočja 
nekoliko presenetljivo.

Sl. 1. M okriška jam a z okolico. Izrez iz k a rte 1 : 25,000. L ju b ljan a ld in 2c.

Geološko je p o k rajin a precej enolična. K akor hitro zapustimo dolino, 
k je r smo srečali porfirje in oligocenske sedim ente, predvsem pa številne 
p riče pleistocenskih d o g ajan j, se znajdem o na zgornjetriadnem apnencu. 
T a se razteza daleč in široko naokrog, saj so skoraj vse K am niške A lpe 
zgrajene iz njega. Brez pričak o v an ja kake sprem em be se vzpenjam o proti 
jam i. Pobočje je gozdnato, a skalna podlaga že sili na dan. Vendar km alu 
opazimo nekaj novega. P ri vzponu po lovski poti se v višini okrog 900 m 
začno prikazovati veliki skalni bloki, ki pa niso iz prim arnega apnenca, 
am pak iz zdrobljenega apnenega grušča, sprijeteg a v brečo. Na precej 
tak ih blokov naletim o še do višine okrog 1200 m, k je r izginejo. N a tu ri- 
stovski poti, k i nas vodi proti vrhu b olj vzhodno od lovske poti, je breča 
m anj razvita. Opazili smo jo samo na enem m estu, k er za natančnejše 
opazovanje še ni bilo možnosti. Spom inja nas na d ruga n ahajališča po­
dobnih breč v Kam niških A lpah (nad Kam niško Bistrico in drugod), ki 
tudi še niso raziskana.
Jam a leži p rav na m eji sklenjenega gozda. Posam ezna drevesa segajo 
še precej više, vendar im a p o k rajin a že p ra v visokogorski videz. Strm e 
in gole skalne stene, vmes tem ne zaplate ruš ja in svetla, s travo zarasla 
pobočja, k je r lahko vsak čas vidimo večjo ali m anjšo skupino gam sov — 
ta k je pogled iz jam e.
Zanimivo je, da M okriška jam a ni edina v tem okolišu. Y b ližn ji 
okolici je še več jam , previsov in razpok. S koraj se zdi, da smo na Krasu. 
Vse je pretrto in luknjasto. Smeri skladov n ik je r ne vidimo jasno. D alj 
časa trajajo če delovanje močnih gorotvornih sil je očitno. E rozijski sili 
tekoče vode nastanka jam e ne moremo pripisati. Jam skih sten sicer ne 
vidifno, k e r so obložene s sigastimi tvorbam i in zakrite s sedim enti, toda 
m orfološka oblika p o k rajin e govori proti takem u tolm ačenju. K lju b šte­
vilnim znam enjem tektonskega delovanja v okolici bi vendarle težko 
razložili nastanek jam e samo z njim . T ektonika je dala z razpokam i, 
prelom nicam i in d ro b ljen jem m ateriala le osnovo pronicajoči vodi, k i je 
kem ično slabo odporno kam enino ra ztap ljala in odnašala. V sekakor bo 
slika jasnejša, k ad ar bodo izkopavanja razgalila stene in po možnosti 
razk rila tudi dno.
Za opis jam e zadošča poleg tlorisa (priloga 1; posnetek je točen le 
v vhodnem delu do x = - j - 11,00. O d tu d alje zaradi pom an jk an ja časa 
natančna izm era ni bila nap rav ljen a, tem več le skica, ki v glavnem d aje 
vsaj približno podobo jam e) samo nek aj podatkov. Jam a je horizon­
talna. Dno je skoraj ravno, k er so višinske razlike v posam eznih delih 
jam e zelo m ajhne. Strop, k i se od vhoda polagom a spušča, pade p ri 
X = + 10,00 tako nizko, da m oram o skozi odprtino čepe ali po vseh štirih. 
To v elja za severni prehod. Južni je pa še n iž ji in se lahko zvlečemo 
skozi samo po trebuhu. Med obema prehodom a stoji živoskalni steber. 
Podoba je, da gre le za izrastek stropa, ki visi navzdol in je zdaj v spod­
njem delu zak rit s sedim enti te r tako vzbuja napačno predstavo stebra. 
O d tu n ap rej se strop toliko vzdigne, da lahko hodimo zravnano, z izjem o 
začetka stranskega hodnika ob severni steni in obrobnih predelov ob 
ju žn i steni. Ves sprednji del jam e do velikih podornih blokov je suh, 
k a p lja n je od stropa je neznatno. Le zadnji del je močno vlažen. Tudi 
v suhi vrem enski periodi smo opazovali precej izdatno k ap ljan je.

Zgodovinski podatki
M okriška jam a ni novo o dkritje. Že 1 . 1837 je slišal o n jej H. Frey er 
(1839, str. 117), tedanji kustos m uzeja v L ju b ljan i, in jo še istega leta 
obiskal. O pisal je svojo pot do nje in v kratk em tu d i jam o. O g rajen a je 
s kam nitim zidom, k er zaganja pastir čez noč ovce vanjo. Po stenah in 
stropu jam e je obilo sigastega mleka, k i p ri stisk an ju v pesti o d d aja vodo. 
Po njegovem m nenju n aj bi od tod izviralo ime jam e »Mokrica«. Zelo 
p o u d arja njeno važnost, češ da gre za drugo nahajališče kosti jam skega 
m edveda na K ranjskem , saj so bile do ta k ra t znane le iz Postojnske jam e.
Y istem zvezku om enja novo najdišče tudi F. Hochenwart (1839, 
str. 112) v članku o fosilnih kosteh na K ranjskem . Zdi se mu, da je samo 
vesoljni potop lahko prinesel kosti v jam o in se čudi, zakaj so v n je j 
samo m edvedji ostanki. D a bi m edvedje v jam i živeli in bi se bili utopili 
v vesoljnem potopu, se m u ne zdi verjetno, k er je bilo kosti trik ra t toliko, 
kot bi živih medvedov našlo v n je j prostora. Izraža tudi upanje, da bo 
F reyerju uspelo sestaviti za m uzejske zbirke zelo popoln m edvedji 
skelet, katerega razen v P arizu še n ik je r nim ajo.
Znani naš prirodoslovec župnik S. Robič (1877, str. 268 in 276) je 
poročal o svojem obisku »M okriške jam e« v Novicah leta 1877. Tudi on 
om enja ograjeno lopo in popiše jam o nekoliko obširneje kot F r e y e r. 
Našel je obilo kosti jam skega medveda, med drugim tu d i njegovo lobanjo, 
razen tega pa še glavo divjega prašiča. Obe sta b ili p rav dobro o h ra ­
njeni. N aslednji odstavek je tako zanim iv, da n a j spregovori Robič 
sam. »Ko ti velikanski lo b ajn i eno za drugo v roki su k aje ogledujem , so 
se m i čudne m isli v glavi budile. In k a j neki sem m islil? M islil sem: k je 
so tisti časi, ko so se te pošasti po svetu k latile po tam nih gozdih naše 
m ile domovine! Pa še n ek aj sem prem išljeval, k a r ne povem in si ne 
upam zapisati, da se varuhom našega m uzeja ne zamerim.«
Spomnimo se, da je b il g o rn ji odstavek napisan leta 1877. O d o d k ritja 
neandertalskega človeka je poteklo že 21 let, od izdaje slovite Dar­
win o v e k n jig e pa 18 let. To je bilo v času, ko si je v zahodni E vropi 
že zmagovito u tirala pot ne samo splošna razvojna teo rija, am pak posebej 
tudi n au k o naravnem razv o ju človeka. D a je tudi Robič kot razgledan 
prirodoslovec, k i se je za vse zanim al, poznal te ideje, je b olj kot v er­
jetno. Iz citiranega odstavka moremo dom nevati, d a je mislil na n ek d a­
n jeg a »predpotopnega« človeka, ki je v jam i živel in za svojo prehrano 
p o b ijal živali. Če si tega ni upal napisati, n a jb rž ni vzrok zam era p ri 
v aru h ih m uzeja, am pak se je bolj b al svojih cerkvenih predstojnikov, 
saj je dovolj znano, k ako je katoliška cerkev gledala na nove id eje in 
kak šn e posledice bi si bil lahko nakopal na glavo s takim i izjavam i. Kaže 
pa ta odstavek, kako n apreden je bil Robič.
T ik pred zadnjo vojno om enja M okriško jam o S. Brodar (1938, 
str. 166; J. Bayer, 1929, str. 97) k ot posebno važno najdišče jam skega 
m edveda. P ri obisku jam e je našel v prekopanem m aterialu v zadnjem 
d elu n ek aj prim erov oglajenih kostnih odlomkov, k i se ujem ajo s p rim i­
tivno kostno kulturo. P rep ričan je, da bi izkopavanje prineslo še d ru g e 
važne ugotovitve.

V ečkrat je obiskal jam o že p re d zadnjo vojno dr. E. C e v c. K opal 
sicer ni, v endar je m arljiv o zb iral kosti, k i so ležale razm etane po jam i 
še od p re jšn jih izkopavanj. Uspelo m u je , d a je m ed d robnim i o d b itk i 
našel res lep p rim erek prim itivne kostne k u ltu re, k i ga bom o še om enili 
poleg n ajd b našega izkopavanja. Za podatke in p rep u stitev pred m eta se 
dr. Cevcu p rav lepo zahvaljujem .
Sl. 2. M okriška jam a p red začetkom izkopavanj. 
Pogled od severa
V zgodovinskih podatkih ni n ik je r govora o izkopavanjih. D ejstvo 
pa je , da je zad n ji del jam e že prekopan. Iz razgovorov z dom ačini sem 
izvedel, d a se je v jam i že v ečk rat kopalo. Kdo vse je k o p al in k d a j, ni 
mogoče reči. K er pa om enja H. Frey er (1839, str. 118) velike m nožine 
kosti jam skega m edveda pod gruščem jam sk ih tal in k e r F. Hochen- 
w a r t (1839, str. 116) poroča, da n am erava H. F r e y e r iz znatne m nožine 
kosti, k i jih je n ab ral p ri dveh obiskih v jam i, sestav iti za lju b lja n sk i 
m uzej okostje jam skega m edveda, je zelo verjetno, da je F r e y e r v 
zadnjem jam skem odseku tudi kopal. T udi Robič (1877, str. 276) je b il 
d v a k ra t v jam i in vsaj prvič odnesel obilo kosti. V glavnem so jam o 
izkoriščali pred p rv o svetovno vojno. K osti so šle na vse strani, b a je so 
jih p ro d a ja li tu d i v Zagreb. Vsi so iskali predvsem m edvedje lo b an je 
in zobe, zlasti velike podočnjake. Po vsem videzu je b il večji d el zad­
njeg a dela jam e že prekopan. Ves vhodni p ro sto r in do v elik ih podorov

M itja B rodar: Poskusno izkopavanje v Mokriški jami
TLORIS

tu d i n o tra n ji p ro sto r (glej prilogo 1) sta p a ostala še nedotaknjena. E dina 
izjem a je m alo obsežna in ne zelo globoka jam a ob severni steni p ri 
vhodu, k i jo je zadel tudi naš poskusni izkop. Kopači so se om ejili na 
zad n ji del jam e v erjetn o zato, k e r so tam prvotno ležale kosti k a r n a 
površini in so b ili m n en ja, da je najdišče om ejeno le na ta prostor. 
Mogoče je sp re d n ji del tudi nekoliko zaščitila v poročilih v ečk rat om e­
n je n a ovčja staja. D om ačini p rav ijo , da je bil ves m aterial m nogokrat 
prem etan in se je v sa k ik ra t k a j našlo. Vsa pripovedovanja so si pa 
edina v tem , d a k o p an je n ik d a r ni šlo v večje globine. D anes so tla na 
p rek o p an ih m estih sk o ra j ravna. Če b i b il kdo n ap rav il večje izkope 
in s tem tu d i nasipe, b i se tla težko spet toliko izravnala.
D om ačini im en u jejo jam o večinom a »M edvedja jam a« in le včasih 
tu d i »M okriška jam a«. Im e M edvedja ja m a je p rav gotovo nastalo šele 
zarad i številnih n ajd b m ed v ed jih kosti. K ot p rv i jo je F r e y e r (1839, 
str. 118) im enoval »M okrica«, v endar je to n a jb rž zam enjava z imenom 
gore. F. K o s (1939, str. 31) jo im en u je »M okriška zijalka«. K je je slišal 
to ime, nam ni znano. M enimo, d a je p rav o prvotno ime »M okriška jam a«, 
k a k o r jo im enuje Robič (1877, str. 268).
Metoda izkopavanja
Poskusno izk o p av an je je večinom a nekoliko tv eg an a stvar. U pošte­
v ati je treb a, d a so p red prvim izkopavanjem neznani vsi podatki, k i b i 
om ogočili pravilno m esto sonde, njeno velikost in način izkopavanja, k i 
je odvisen n. pr. od debeline sedim entov, fertiln ih in sterilnih, od oblike 
ja m sk ih sten, globine skalnega dna, velikih podorov, debeline in trd o te 
sigastih sk o rij itd. V elikost sonde je v p rim eri s celotno površino jam e 
n av ad n o p ra v neznatna. Čim m an jša je , tem laže je zgrešiti k u ltu rn e 
ostanke, k i n a jv e č k ra t niso raztresen i po vsej jam i. P rev elik a sonda pa 
spet ne u streza nam enu so n d iran ja in lahko povzroča n ep rijetn o sti p ri 
m orebitnem poznejšem sistem atičnem izkopavanju, k e r so v izkopani 
sondi p ro fili uničeni.
P ri sondi, k i jo enostavno kopljem o navpično navzdol, so tu d i težave 
z m aterialom , lzm etavam o ga na vse štiri stran i okrog sonde. Če ga je 
preveč, ga je tre b a odm etavati d alje. Po končanem izkopavanju se po­
sta v lja v p rašan je, ali n aj sondo zasujem o ali ne. Če jo zasujem o, k a r je 
b o lje, k e r s tem preprečim o p o sip an je stran sk ih sten, nas to p ri bodočih 
izk o p av an jih prisili, d a se še en k ra t u k v arjam o z že pregledanim m ate­
rialom . K er v sondi n a jv e č k ra t ni mogoče d elati navpičnih stran sk ih sten, 
se p o v ršin a sonde z globino h itro m anjša. Zato je p ri norm alni velikosti 
6 m 2 že v globini okrog 3 m n a d a ljn je p ro d ira n je v globino nemogoče. 
P rev e lik a začetna površina sonde pa zahteva izkop precej večje k u b atu re.
Z arad i vsega navedenega smo se odločili za drugo m ožnost sondiranja, 
to je za fro n ta ln i odkop s pobočja p ri vhodu v jam o.
P red začetkom izk o p av an ja smo vhodni del jam e točno izm erili in 
vse važne to čk e označili z m inijem na stropu in stenah. K ot m ersko 
osnovo smo si izb rali dosledni ko o rd in atn i sistem. T ako odpade p ri dolo­
č a n ju m esta n ajd b ali profilov vsako opisovanje. V saka točka v p rostoru

je označena s trem i oznakam i x, y in z. Za profile, k i so pravokotni na 
eno od koordinatnih osi, zadošča samo ena oznaka. Za druge lege p ro ­
filov bi bili potrebni dve oznaki, toda taki profili navadno ne p rih a ja jo 
v poštev. Od vhoda v no tran jo st jam e, to je v njeni podolžni sm eri, 
poteka x os. Vsak x nam to rej pove, ali je točka izven jam e (— x) ali 
p ri vhodu ali pa nekje v notranjosti (+ x ) . D oloča torej njeno m esto v 
vzdolžni smeri. D ruga os y stoji na vzdolžni x osi pravokotno in nam 
vsak y pove, koliko je točka oddaljena na desno ali na levo stran od 
vzdolžne osi ( + y ali — y). T re tja os z je kot običajno navpična in pove 
razd aljo poljubne točke od ravnine, ki jo določata osi x in y (navzgor + z> 
navzdol — z). T retja oznaka nam to rej ne pove, v k ateri globini pod 
prvotno površino jam skih tal je točka, am pak njeno globino pod neko 
idealno ravnino. Ker so tudi profili snem ani na isti način, ima površina 
tu d i svojo, lahko bi rekli absolutno globino (višino). R azlika ali vsota teh 
dveh absolutnih mer vedno določa relativno globino točke.
Prednost dosledne izvedbe koordinatne m etode je nedvoum nost, h itro 
delo, točni rezultati in vsestranska uporabnost. Seveda je za tako izm ero 
potreben instrum ent. K ratek opis m etode je b il potreben za razum evanje 
označb v tekstu in prilogah, ker so nekoliko drugačne, kot smo doslej 
navajeni.
Izhodišče koordinatnega sistema smo si izbrali na vrhu nasipnega 
stožca pred vhodom v jam o. Skozi n jo potekajočo x os označujeta na 
jam skem stropu kroga s piko, in sicer pri x = + 5,00 (ker se šele tu spusti 
strop dovolj nizko) in x = + 11,00. Z dvema točkam a je os popolnom a 
določena. Z označenimi m etri je fiksirana tu d i n jen a razdelitev in s tem 
tu d i izhodiščna točka. Os y smo označili šele p ri x = + 2,00, k je r se 
jam sk i steni prim erno zožita. Označena je na obeh straneh z navpično 
črto. Višine so zaznam ovane na več m estih z vodoravnim i črtam i, k i so 
jim pripisane ustrezne vrednosti.
K opati smo začeli na pobočju pred jam o p ri x = — 4,00, in sicer med 
y = 0,00 in y = + 3,00. Dno ja rk a smo si izb rali p ri z = — 3,00, toda p ri 
delu smo zašli še nekoliko globlje. V označeni širini in globini smo nato 
p ro d ira li od m etra do m etra n ap rej v jam o. P rv i prečni profil smo posneli 
p ri x = — 2,00, od tu d alje pa pri vsakem m etru. D a je bilo to mogoče, 
smo uporabili v ertikalni način izkopavanja. V sak dolžinski m eter po­
sebej pa je bil izkopan na horizontalni način. Ta kom binacija, k i o d stra­
n ju je slabe strani ene in druge m etode ter zd ru žu je dobre lastnosti obeh, 
se n ajv ečk rat prav dobro obnese in smo jo zato uporabili tudi to k rat. 
Z aradi zelo sip,kega m ateriala ni bilo mogoče obdržati stranskih sten 
navpičnih. Im eli smo p recej dodatnega dela z odstranjevanjem p o ru ­
šenega m ateriala. D rugih težav posipanje ni povzročilo, k er so sipke 
plasti k sreči sterilne. Z gornji sipki grušči se p ro ti notranjosti jam e hitro 
tan jšajo , tako da so bile p ri koncu ja rk a razm ere že mnogo boljše k a k o r 
v začetku. Zato je upati, da bolj v n o tran jo sti jam e teh težav ne bo več. 
D a bi po možnosti dognali debelino sedim entov, smo na koncu ja rk a 
n ap rav ili še m anjšo v ertik aln o sondo (glej prilogi 1 in 2). K ljub p re ­
cejšn ji globini, 4 m pod površjem , ki smo jo tak o dosegli, še vedno nismo 
p rišli do skalnatega dna jam e. Sedim enti se še n ad a lju jejo v globino.

Opis plasti in poskus njihove časovne opredelitve
Y ilustracijo opisu n aj služi slika 3 in priloga 2, k je r so plasti ozna­
čene z istimi številkam i.
(1) P rva plast zgoraj je k akor običajno humus. N jegova debelina ni 
p ra v znatna. N a pobočju pred jam o znaša le okrog 30 cm, n a vrhu ne-
Sl. 3. Profil X = + 5 ,0 0 . D esno zgoraj so plasti od starejšeg a izkopa uničene.
Nad humusom se vidi izkopani m aterial. Opis plasti je v tekstu
koliko več, potem pa p ro ti jam i naglo pade. C isti hum us se neha že d ober 
m eter za začetkom jam sk eg a stropa. O d tu d alje p rih a ja na površje že 
spodnji grušč (2), ki je pa pomešan s humusom.
(2) Pod humusom se začenjajo apnenčevi grušči. Plast je pred jam o 
zelo debela. Y začetku jam e se h itro stanjša in p reh aja v površinsko 
plast, k er se pomeša s hum usom . P red vhodom, k je r je hum us še čist, je 
m eja ostra in tudi grušč popolnom a čist. P last je rjave, nekoliko rd eč­
k a ste barve. Grušč je sred n je velik, ima ostre robove in na njem ni 
opaziti korozije. Je p re c e j enotne velikosti in so v njem večji kosi p rav

redki. G linastih prim esi ni in so m ed posam eznimi kam ni prazni prostori. 
Z aradi tega je ta plast silno sipka in je d elala p ri izkopavanju precej 
težav. V ečkrat na dan smo m orali čistiti m aterial, k i se je posul iz obeh 
podolžnih profilov.
(3) Plast je mnogo b olj drobnogruščasta k ak o r zgornja. Tudi za to 
je značilna zelo enakom erna zrnatost. Plast je razm erom a tenka, saj 
znaša njen a debelina povprečno le okrog 25 cm. V nasprotju z zgornjo 
p lastjo vsebuje nekaj več glinastih prim esi. N jen a barva je tem nosiva. 
G linastih prim esi še ni toliko, da bi zapolnile vse vmesne prostore m ed 
posam eznim i kam ni. Vsa plast je zelo vlažna, ponekod prav m okra, in jo 
glina toliko veže, da ni preveč sipka. Že takoj, ko smo jo p ri izkopavanju 
zadeli, smo našli v n je j tudi koščke lesnega oglja. Sledili smo jim do 
ca. X = -j- 1,50, k je r tudi plast postane neizrazita. O glje je razstreseno 
predvsem na zgornji m eji plasti in ga je največ m ed x = — 1,00 in x = — 0,00. 
Tu smo našli tudi m ajhen nedoločljiv ostrorobat odlomek kosti, k i je pa 
ostal edini v vsej plasti.
(4) Stratigrafsko na istem m estu k ak o r plast 3, to je pod p lastjo 2, 
je tu d i plast 4, k i je svetlosiva, sk o raj bela in drobtinčaste konsistence. 
V sebuje nek aj p rav drobnega grušča, a v glavnem jo tvori m okasto- 
drobtinčasta masa. Med profilom a x = -f- 4,00 in x — -j- 5,00 postane v 
zgornjem delu ponekod rdečkaste b arve in dobi videz preperele sige. Na 
tem m estu smo našli v plasti precej velik kos n ajb rž od stropa odpadle 
sige, vendar samo enega. O oglju ali k ak ršn ih k o li drugih n ajd b ah ni bilo 
nobenega sledu, plast je popolnom a sterilna.
(5) P last skoraj čistega grušča, k i je zelo podobna plasti 2. N i p a 
toliko sipka, k er je grušč bolj kom paktno naložen. T udi po velikosti 
grušča se v glavnem ujem a s plastjo 2. G rušč je sred n je debel, le m ed 
x = 0,00 in x = + 2,00 je nek aj drobnejši. V njem je le malo večjih 
kam nov. G linastih prim esi ni. Plast je rjav o rd ečk aste barve, le v obm očju 
drobnejšega grušča je b o lj rum enkasta. V splošnem je bolj rdeča kot 
p last 2, m ed profilom a x — -j- 3,00 in x = -j- 5,00 dobi ponekod p ra v iz ra ­
zito rdečo barvo. Do x = + 3,00 je bila popolnom a sterilna, od tu do 
x = -f-4,00 pa je vsebovala nek aj nedoločljivih drobcev kosti. Sele m ed 
x = + 4,00 in x = + 5,00 smo našli v n je j n e k a j kosti in zob jam skega 
m edveda te r kočnik volka (C a n is l u p u s L.).
(6—8) To je p rav a m edvedja plast, k akor smo jo im enovali p ri izko­
p av an ju . V začetku je b ila vsa še enotna in ni dopuščala razdelitve na 
posam ezne plasti. Že p ri prvem kon tak tu z n jo so se začele prikazovati 
kosti jam skega m edveda v velikem številu. Je sred n je debelo gruščasta 
in vsebuje tudi več večjih skal. Med gruščem je precej gline. Vsa plast 
je zelo vlažna. G lina je m astna in precej tem na; od tod izvira sk o raj 
tem nosiva b arv a plasti.
(6) P ri 'kopanju od p ro fila x = + 1,00 n a p re j se je začela m edvedja 
p last počasi diferencirati. N jen zgornji del j e p o stajal vedno b o lj zelen­
k ast in v naslednjem p ro filu (x = -j- 2,00) je bilo že p ra v jasno videti 
sam ostojno zeleno plast. T udi p ri n ad aljn jem izkopavanju je bila zaradi 
m očne zelene b arv e vedno jasno om ejena navzgor in navzdol. S estavlja 
jo grušč srednje velikosti. Spredaj je glinasta in močno vlažna, p ro ti 
n o tran jo sti jam e pa p o staja bolj suha.

(7 in 8) Ti dve plasti sta si zelo podobni. O be sta srednjedebelo gru- 
ščasti s precejšnjo prim esjo rdeče ilovice. G rušč p a ni enotne velikosti, 
am pak je v njem poleg drobnih kam nov tudi precej večjih skal. V tem 
rdečem kom pleksu je bilo tu d i več velikih podornih blokov (največji 
ca. 1,5 m 3 ). V splošnem lahko rečemo, da je v zgornji plasti, to je v 7., 
nekoliko m anj glinastih prim esi. T udi b arv a je bolj rjavkastordeča. 
Y plasti 8 pa je glinasta prim es m očnejša, tak o da so ponekod k ar gnezda 
rdeče ilovice in je b arv a b o lj izrazito rdeča. Od om enjenih podornih 
blokov nobeden ni segel v narisani podolžni profil (priloga 2) in jih zato 
v n jem ni videti. So v globini okrog z = — 2,50.
Zelo prostorsko om ejeni so vložki 7’, 7” in 8’. P ri snem anju profilov 
smo jih označevali k ot posebne plasti in so zato v prilogi 2 (profil x) tu d i 
sam ostojno prikazani. Y podolžnem profilu (priloga 2, profil y) pa so samo 
risarsko označeni v o k v iru plasti 7 in 8, k e r smo pozneje dobili vtis, d a 
g re le za različke zelo neenotne plasti.
(7’ ) D roben grušč rum enkaste barve. V sebuje nekoliko m anj gli­
nastih prim esi kot plast 7 v celoti in je p recej vlažen.
(7”) Nekoliko b o lj ilovnat vložek kot je sicer plast 7, tem norjave 
barve, s srednjedebelim gruščem.
(8’ ) Vložek, ki je enak vložku 7’, le grušč je nekoliko debelejši. 
V endar je drobnejši k o t sicer v plasti 8.
(9) Sledi spet gruščasto-ilovnata plast, z gruščem srednje velikosti, k i 
vsebuje le tu in tam večje kose. Y n asp ro tju z više ležečimi plastm i je 
ta grušč zelo močno korodiran. Posamezni kam ni nim ajo samo zaobljenih 
robov, am pak k ar okroglo obliko. Glina, ki je je m ed gruščem precej, je 
silno m astna in lepljiva. Vsa plast je zelo vlažna in je svetlorum ene barve.
(10) Ta plast je v bistvu enaka plasti 9. Im a le nekoliko tem nejšo, 
b o lj rjavkasto barvo.
(tl) Profil zak lju ču je plast, ki je popolnom a enaka plasti 9. Na dnu 
smo zadeli na nekaj večjih skal, k i jih zaradi m ajhnega prostora in po­
m a n jk an ja časa nismo m ogli več vzdigniti.
V vseh opisanih plasteh, začenši s plastjo 5, k i im ajo skupno debelino 
3,50 m, se dobijo kosti jam skega m edveda ( U r s u s s p e la e u s Rosenm.). Po 
kostnih ostankih sodeč, spom inja M okriška jam a na tipične postaje 
lovcev na jam ske m edvede. R azm erje med kostm i jam skega m edveda in 
ostanki drugih živali je p ra v blizu 100 % , R azen edinega volčjega kočnika 
(Mj) v plasti 5 je vse drugo šteti izključno le k ostankom jam skega m ed­
veda. Preseneča, da glodalski ostanki, ki so ponekod v drugih jam ah 
zlasti v zgornjih plasteh tako številni, tu popolnom a m anjkajo. K osti so 
v veliki večini razbite. Le redke so bile cele, toda še te so pri izkopavanju 
zaradi slabe ohranjenosti povečini razpadle. Y fragm entih smo našli 
5 lobanj in eno popolnom a celo, toda brez spodnjih čeljusti. P ri izko­
p av a n ju je sicer razpadla, toda uspelo nam jo je v lab o rato riju delom a 
zopet zlepiti. Po velikosti (dolžina 47 cm) spada m ed norm alne lobanje. 
K ostni m aterial prip ad a vsaj 20 medvedom, izračunano po najd en ih zobeh. 
V erjetno je pa njihovo število precej večje. Zobje pričajo, da močno 
p rev lad u jejo prav m lade živali, ki so kom aj m enjale zobovje. Med njim i 
je tu d i precej prim erov m lečnih zob. 21 podočnjakov izvira od kom aj 
ro jen ih mladičev. Le k a k ih 15 do 20 % zob p rip ad a zelo starim živalim ,

ki so izbrusile krone že sk o raj do korenin. Vm esnih starosti je zelo malo. 
Ta razdelitev in razbitost kosti kažeta na navzočnost človeka, saj imamo 
v dru g ih paleolitskih p o stajah enake razm ere.
N a eni karpalni in e'ni tarzalni kosti ter n a enem prstnem členku smo 
opazili znam enja bolezenske ogladitve kostnega staničja. Zdi se, d a gre 
za vrsto bolezni, k i v lite ra tu ri še ni om enjena. Te kosti preisk u je stro ­
k o v n jak patolog.
K akor je videti iz načrtov, je izkopavanje zajelo prav m ajhen del 
jam e. Izkop, ki je sicer p recej globok, toda le na skrajno om ejenem p ro ­
storu, dna jam e še ni dosegel. K ljub tem u nam d ajejo dobljeni p odatki 
že p recej vpogleda v stratig rafijo in m orem o vsaj v glavnem tu d i že 
p reso jati starost posam eznih plasti.
Podolžni profil (priloga 2) nam kaže neke sprem em be v sedim entaciji 
m ed x = -f-l,00 in x = -|-3,00. P lasti 1 in 2 se spojita, plast 3 preide n e­
posredno v plast 4, p re j enotna m edvedja p last se začne diferencirati. 
S k o raj ne more biti dvoma, da je vzrok vsem tem spremembam začetek 
jam sk eg a stropa. Skalna stena, v podnožju k atere je jam a, se p ri 
x = -j-l,00 spušča navpično. Počasi in skoraj neopazno se uvihava v 
jam o, tako da šele nekje p ri x = -|-3,00 lahko govorimo o pravem stropu 
jam e. Na tem prehodu od zunanjosti v jam o so se ločili pogoji sedim en­
tacije, k a r je privedlo do om enjenih sprememb.
Pogled na profile pokaže, da je sedim entacija regularna. P lasti n a ­
ravno padajo proti izhodu, v prečni sm eri p a leže bolj ali m anj vodo­
ravno. Lega plasti in oblika površine jam skih tal nudita precej opore za 
dom nevo, da so plasti odložene pravilno v vsej jam i. To se pravi, da tu k aj 
ni ogrom nega podora, ki leži n. pr. v Potočki zijalk i pod m lajšepaleo- 
litskim i plastm i in povzroča njihovo neenotno debelino, poševno lego, 
izk lin je n je itd. (S. Brodar, 1939, str. 66). Že om enjeni veliki podorni 
b lo k i na m eji m ed plastem a 7 in 8 nik ak o r ne m orejo biti ekvivalent 
ogrom nega podora v Potočki zijalki. Podorno skalovje v n o tran jo sti jam e 
(priloga 1) je verjetno m lajšega datum a. P rezgodaj bi bilo razp rav ljati, 
odkod razloček med obem a jam am a. Če se izkaže, da veliki podori v 
M okriški jam i res m an jk ajo , bo p ri p rih o d n jih izkopavanjih m orda 
uspelo doseči dno jam e, k a r v Potočki zijalk i k lju b velikem u tru d u ni 
bilo mogoče.
V plasteh 7 in 8 se v profilu x = + 3,00 in x = -j- 4,00 pokaže n ek aj 
novih plasti (7’, 7” in 8‘). V endar še ni mogoče reči, ali gre za sam ostojne 
sedim entacijske tvorbe. Za sedaj se zdi bolj verjetno, da so to le posa­
m ezni deli zelo neenotne plasti, ki se toliko razločujejo m ed seboj, d a 
jih je bilo mogoče ločiti. Zato so tudi ti vložki v podolžnem profilu samo 
naznačeni, niso pa vrisane njihove m eje. Možno je celo, da bodo bodoča 
izkopavanja pokazala, da je tudi m eja med plastem a 7 in 8 odveč in da 
tv o rita obe eno samo plast. Isto velja za m eji m ed 9 in 10 ter med 10 in 11. 
M orda smo bili preveč natančni, toda dokler položaj ni jasen, je to pač 
potrebno.
Za profil v celoti so značilni tu d i b arv n i kontrasti, k i kažejo na 
velike klim atske sprem em be. Predvsem mislimo tu na značilni rdeče 
obarv an i kom pleks plasti 7 ,in 8, ki se pokaže pod večbarvno serijo g o r­

n jih plasti. V tej je n ek a j posebnega zelena plast 6. O d rdečih se močno 
ločijo pod njim i ležeče svetlorum ene plasti 9, 10 in 11.
Ločitev pleistocenskih in holocenskih plasti v našem profilu ni po­
sebno težavna. Jam ski m edved je zanesljivo znam enje. K er se njegovi 
ostanki dobijo, čeprav so skrom ni, razen v vseh spodnjih plasteh, k i so 
nedvom no pleistocenske, tudi v plasti 5, m oram o to plast prišteti še k 
pleistocenu. N ad njo ležeči plasti 3 in 4 pa sta že holocenski. V topli klim i 
atlan tsk e dobe so po jam ah v velikem obsegu n astajale sige. V sred n ji 
E vropi je skoraj iz vseh znana atlantska siga, k i vedno zak lju ču je pleisto­
censke sedimente. Sicer se zdi, da je v nekaterih naših jam ah n astajala 
siga tudi še kasneje, v endar to ni še n ik je r dokazano. Sigo v plasti 4 
lahko uvrstim o v atlantsko dobo s pripom bo, d a utegne biti tudi n ek a j 
m lajša. Medtem ko je plast 3 drobnogruščasta, je plast 4 m okasto sigasta 
in im a prim ešanega tudi n ek aj drobnega grušča. Obe plasti sta p ra v ­
zaprav le ena sama drobnogruščasta plast, k i je pod jam skim stropom 
dobila tako močno sigasto primes, da je ta p rev lad ala in jo zato tu ozna­
čujem o kot sigasto plast. V predjam skem delu se je grušč kopičil n e­
koliko m očneje kot pod stropom. To je razum ljivo, ker je v zunanjem 
delu prispevala svoj delež tudi stena nad vhodom, k i je razen tega tu d i 
bolj izpostavljena vrem enskim vplivom. Pod stropom pa se plast ne 
stanjša, k er je tam debelino povečala odložena siga. Ta siga je nekoliko 
drugačna od sigastih sk o rij, ki so razširjen e v drugih jam ah. Še danes 
vidimo v velikem delu jam e po stropu in po stenah debelo oblogo »gor­
skega mleka«, ki ga dom ačini im enujejo »M arijino mleko«, v Potočki 
zijalk i pa »olševsko mleko«. To je prav m eh k a siga, ki vsebuje zelo 
veliko vode. Če jo stisnem o v pesti, se voda odcedi in v roki nam ostane 
kepa, zelo podobna skuti. Sigasta plast v M okriški jam i je bila prvotno 
odložena kot gorsko mleko. Pozneje je zaradi izsušitve dobila drobtinčasto- 
m okasto strukturo. Zdi se, da se je istočasno z odlaganjem grušča na 
prostoru pod stropom odlagala tudi siga. N i pa izključiti tudi možnosti, 
d a se je n ajp rej pričel delati grušč in šele pozneje gorsko mleko, k i se 
je pa vlezlo vanj. V endar tudi v tem prim eru ne gre za popolnoma zapo­
redno sedim entacijo, n a jp re j grušč in potem siga, temveč le za nekoliko 
poznejši začetek tv o rje n ja sige, k i m u sledi istočasno n astajan je obeh 
sedim entov. Po atlantski dobi se je začel n a b ira ti grušč v glavnem p red 
vhodom, bolj v n otranjosti pa v p ra v m ajhni m eri. N astajal je gruščasti 
p redjam ski vršaj, ki je značilna tvorba holocenske dobe. Pokriva ga 
hum us kot najm lajši sedim ent.
N iti v hum usu niti v plasti 2 ni bilo n ajm an jših sledov človekovega 
b iv an ja v jam i. Pač pa smo našli v plasti 3 dovolj jasne dokaze za n je ­
govo navzočnost. Predvsem p ri vrhu plasti je bila na površini več k v a ­
d ratn ih m etrov raztresena p recejšn ja količina oglja. Na m estih n ajv ečje 
koncentracije bi sk o raj lahko govorili o plasti oglja. K ljub tem u se zdi, 
da na pravo kurišče le nismo naleteli. To je m orda nekje levo ali desno 
od našega izkopa, k e r v sm eri proti jam i oglje km alu izgine. D a so p ri 
k u rje n ju uporabljali les sm reke in bora, je ugotovil prof. A. Šercelj, 
k i m u gre zato lepa zahvala. Toda razen oglja plast ne vsebuje ničesar 
drugega. O kakšnih k u ltu rn ih ostankih ni bilo niti sledu. M orda so k je 
v bližini izkopa, ali pa je bil obisk jam e le enkraten. N eposredno to rej

o k u ltu rn i pripadnosti obiskovalca ne m orem o ničesar reči. Na podlagi 
zgornjih navedb p a je mogoče precej natančno določiti čas tega dogodka. 
Konec atlantske dobe je bil, če se ne držim o nobenega av to rja in vza­
memo neko srednjo številko, v naših k ra jih okrog 2000 let pred začetkom 
našega štetja. Y tem času je bil p ri nas že eneoliiik. N a tej k u ltu rn i 
sto p n ji so bili zelo v erjetn o lju d je, k i so k u rili pred jam o ob koncu 
atlan tsk e dobe ali m orda tu d i nek aj pozneje.
D ebelina holocenskih plasti, k i se p ri vhodu v jam o naglo zm anjša, 
od tu d a lje le p rav počasi pada. P ri x = -f- 5,00 je njihova debelina kom aj 
dob rih 40 cm. N asprotno so pleistocenski sedim enti tu zelo izdatni, saj 
znaša do sedaj dognana n jihova debelina 3,5 m. Č eprav skalnega d n a 
jam e še nismo dosegli in še ne poznamo vseh plasti, je vendar že o d k rita 
se rija dovolj debela in razčlenjena, d a nudi n ek aj vpogleda v razvoj 
pleistocenskih dogodkov.
K lju b ugovorom p roti veljavnosti M ilankovičeve k riv u lje sončnega 
žarčenja, ki jih slišimo v zadnjem času zlasti p ri geologih (Klebels- 
berg, 1949, str. 915) in klim atologih (Schwarzbach, 1950, str. 178), 
je v en d ar ta k riv u lja še zm erom zelo uporabna osnova za razlago pleisto­
censkih profilov. Z adnja poledenitev (würm ska) je po tej k riv u lji ra z­
d eljen a na tri ledene su n k e z dvema vm esnim a toplejšim a presledkom a. 
P rav red k e so jam e, k i b i vsebovale starejše sedim ente od w ürm ske pole- 
denitve. T udi v naši jam i doslej take plasti ni, vse so v okviru w ürm ske 
poledenitve in njenih toplotnih nihanj. Y eliko težavo p ri tolm ačenju p ro ­
filov p red stav lja dejstvo, da vse klim atske sprem em be niso zapustile 
svojih sledov v sedim entih. N ovejša raziskovanja, n. pr, glacialnih prodov 
v Vzhodnih A lpah, kažejo, d a tre tji sunek w ürm ske poledenitve sploh 
ni prišel do izraza (Schaefer, 1940, str. 146). Konec ledene dobe ozi­
rom a n jen prehod v holocen je še posebej v jam skih sedim entih p ra v 
m alo jasen. Y Potočki zija lk i n. pr. sledi in terstad ialu w ürm I — w ürm II 
tak o j atlan tsk a siga (Brodar, 1939, str. 77). M anjkajo sledovi dv eh 
ledenih sunkov in med n jim a ležečega toplejšega presledka. Y švicarskih 
visokogorskih postajah je ta pojav še bolj izrazit. Celotna w ürm ska po­
ledenitev, k i je tra ja la vendarle okrog 100.000 let, je zapustila le dobrih 
50 cm debelo ilovnato-sigasto plast, ki niti ne kaže kakšne razčlenjenosti 
(B ä c h i e r , 1940, str. 26 sl.).
T udi v našem profilu (priloga 2) naletim o na podobne težave. Ni 
dovolj plasti, k i b i zadostile zahtevam teoretične k riv u lje. Zanesljivo 
časovno določitev plasti otežuje tudi dejstvo, da še m an jk ajo m nogi po­
datki, k i bi služili v pom oč in potrdilo. F avna je po številu vrst silno 
skrom na. Našli smo le jam sk eg a m edveda in volka. Ti dve vrsti p a k o t 
klim atsk i indikator ne p rih a ja ta v poštev. Za sedaj tudi nim am o k u l­
tu rn ih ostankov, k i bi jih v določenem sm islu lah k o uporabili v ta nam en. 
Iz različnih plasti smo vzeli 8 vzorcev gline za preiskavo pelodnih zrn. 
Toda prof. A. Š e r c e 1 j , k i se m u za tru d lepo zahvaljujem , ni m ogel 
n a jti n iti enega zrna. R azm ere niso bile dovolj ugodne za njihovo o h ra ­
nitev. Pod m ikroskopom je videti samo organski detritus, celih zrn pa 
ni nobenih. N ad aljn ja m ožnost klasifik acije isedimentov je R. L a i s o v a 
g ran u lacijsk a m etoda (1941, str. 56 sl.), ki daje zelo dobre rezultate. Y Jugo­
slav iji do zdaj še ni bila uporabljena, pač pa je sedim ente Potočke zijalk e

in terp re tiral sam av to r m etode na n je n i osnovi. V drugih najdiščih je 
nismo uporabljali, k e r delom a nismo im eli možnosti, a tudi kakovost sedi­
m entov večinoma ni ustrezala. V M okriški jam i p a smo ugotovili, d a so 
sedim enti za tovrstne p reisk av e zelo prim erni. T reb a jo bo čim prej izvesti, 
da bom o mogli u trd iti a li popraviti rezultate, ki jih d aje stratig ra fija 
sama.
N ajznačilnejši v celotni seriji pleistocenskih plasti je rdeči kompleks 7 
in 8. Y neštevilnih n ajdiščih so se podobni sedim enti izkazali vedno znova 
za pro d u k t toplejših dob, interglacialov in interstadialov. Kot prim er naj 
navedem o spet švicarske visokogorske postaje, k je r je med dvem a sv et­
lim a ilovnato-sigastim a plastem a riške in w ürm ske poledenitve vklju čen 
rdeč ilovnato-gruščast kom pleks m edledene dobe (Bächler, 1940, str. 26 sl.). 
Ne moremo to rej pogrešiti, če trdim o, da sta p lasti 7 in 8 nastali v topli 
dobi. Toda v kateri?
Grušč, ki se dobi v švicarskih jam ah v ilovnato-sigasti plasti riške 
poledenitve, je zelo močno korodiran. Yeasih je p reperel že skoz in skoz, 
tako da sploh ni več zdravega jed ra. Pod našim rdečim kom pleksom v 
plasteh 9, 10 in 11 sicer tu d i opazimo močno delo v an je korozije, n ik ak o r 
p a ne v tak i meri. Preko' zao b ljen ja robov in načete površine prepere- 
v an je še ni šlo. Ysak k am en je v sredi še popolnom a zdrav. Očitno je naš 
horizont m lajši. Če osvojim o njegov glacialni nastanek, ga moremo u v r­
stiti le v w iirm I. Za nastanek v m rzli dobi govori njegova svetla b arv a 
in njegova lega pod toplodobnim i plastm i. S tem je določena tudi starost 
plasti 7 in 8, k i ju m oram o potem takem u v rstiti v interstadial wiirm I — 
w iirm IL V zadnjem času se je ustalilo m nenje, da spadajo tudi toplo- 
dobni sedim enti Potočke zijalk e v ta interstad ial (Zotz, 1951, str. 201), 
k a r nam zarad i velike bližine obeh ja m p o trju je postavljeno trditev.
V večjem dvom u smo glede plasti 5 in 6. P last 6 je intenzivno zelene 
barve. Podobne plasti niso opazili še v nobeni visokogorski jam i. P rim er­
ja v a s skoraj 1000 m niže ležečo jam o P arsko golobino, k je r je približno 
tak a zelena plast in jo uvrščam o k m rzlodobnim sedimentom, pa zaradi 
geografske lege in velike višinske razlike obeh jam ni najp rim ern ejša. 
Če izhajam o iz osnov, s k aterim i si razlagam o nastanek jam skih sedi­
m entov, moramo čisti grušč plasti 5 postaviti v p ra v m rzlo dobo. Zm rzal 
močno deluje in posledica je močno k ru še n je stropa, to je o jačenje m eha­
ničnega razpadanja. Kemično p rep erev an je stopi še bolj v ozadje, k e r so 
pogoji zanj v m rzli dobi mnogo slabši kot v topli. N asprotno pa v topli 
dobi zelo nazaduje m ehanično razp ad an je in prev lad a kem ično p rep e­
revanje. P rodukt m ehaničnega razp ad an ja je v glavnem grušč, p ro d u k t 
kem ičnega p rep erev an ja pa glina in ilovica. Iz razm erja teh dveh kom ­
ponent to rej lahko sklepam o na klim o. Y plasti 5 je grušč čist, prim esi 
ilovice skoraj ni in zato ga m oram o postaviti v m rzlo obdobje. Y poštev 
p rih a ja wiirm II. Ko je klim a in terstad iala w tirm I-w ürin II postala toliko 
hladnejša, da so se nehale delati rdeče ilovnate plasti (7 in 8), je začela 
n a staja ti plast 6. Je že b o lj gruščasta, vsebuje p a še nek aj gline in tu d i 
z zeleno barvo opozarja n a bolj hladno dobo. S p rih ajajo čim viškom sfa- 
d iala se je sprem enila stru k tu ra in b arv a sedim enta. K opičil se je sam 
grušč. P last 5 je zad n ja pleistocenska plast. Po w ürm u II sledi že holocen. 
Sedim entov drugega w ürm skega interstad iala in w ürm a III v M okriški

ja m i n i. T e u g o to v itv e v e r je tn o tu d i n o v a iz k o p a v a n ja n e bo d o m o g la 
o v re č i.
V zgornjem p re u d a rja n ju nismo upoštevali podrobnosti, sprem em b 
v sedim entaciji plasti 7 in 8 (7’, 7” in 8'), velikih odpadnih blokov v 
rdečem kom pleksu, p o jav a nekoliko tem nejše plasti 10 v spodnjem svet­
lem kom pleksu itd. Izkopavanja so b ila še prem alo obsežna, da bi mogli 
izkoristiti vse te detajle.
Značilna za druge visokogorske postaje je m ajhna obsežnost n ji­
hovih glacialnih sedim entov. V Potočki zijalki, k je r jih sploh ni, je ra z­
loženo to pom anjkanje s popolno zaledenitvijo jam e, ki ni dopuščala 
njihove tvorbe (Brodar, 1939, str. 77). Za M okriško jam o pa smo p o ­
stavili kot bolj ali m anj m rzlodobne plasti 11, 10, 9, 6 in 5, k aterih skupna 
debelina je v prim eri z drugim i jam am i precejšnja. Snežna m eja na 
višku zadnje poledenitve je bila v S avinjskih A lpah v višini 1300 m, to 
je p rav v višini M okriške jam e. V endar m oram o na ju žn i strani A lp in 
še na južnem pobočju raču n ati z dokaj višjo snežno mejo. M okriška jam a 
je bila m orda le v razm erom a k ra tk o tra jn ih viških zaledenela preko 
vsega leta. Čas, ko se sedim enti niso mogli tvoriti, je bil v razm erju 
's celotnim trajan jem poledenitve prav gotovo zelo k ratek . D rugi w ürm ski 
sunek je bil po M ilankovičevi k riv u lji slabotnejši kot prvi in se snežna 
m eja sploh ni spustila do jam e.
V tej zvezi je treb a om eniti še neko posebnost m rzlodobnih sedi­
m entov naše in drugih visokogorskih jam . V švicarskih jam ah so vsi gla- 
cialni sedim enti popolnom a sterilni. Ne vsebujejo niti k u ltu rn ih ostankov 
pa tu d i ostankov živalstva ne. Vse n ajd b e so tam v rdečeilovnatem inter- 
glacialnem kom pleksu. V M okriški jam i je to precej drugače. K ostni 
ostanki jam skega m edveda se dobijo v vseh pleistocenskih plasteh brez 
izjem e. Č eprav je bila M okriška jam a na viških ledenih sunkov zale­
denela le razm erom a k ra te k čas, živ ljen jsk i pogoji zaradi bližine večnega 
snega niso bili prim erni za precej daljšo dobo. Bili so preslabi, da bi 
b ila jam a toliko poseljena, k ak o r dokazujejo številni ostanki kosti. 
P otem takem bi plasti 9, 10 in 11, ki smo jih zgoraj uvrstili v w iirm I, ne 
mogle spadati vanj. Le nekoliko si lahko pom agam o iz zagate, če jih 
pripišem o bolj končni fazi, ko klim a ni bila več izrazito glacialna, vendar 
razm erom a še precej hladna. Iz’ istih razlogov štejem o plast 6 za p ro d u k t 
p rih ajajo čeg a poledenitvenega sunka. Problem atično pa je tolm ačenje 
plasti 5. N astala naj bi v višku ledenega sunka in vendar vsebuje kosti.
P roblem atično je tudi vprašanje holocemskih nasipnih stožcev, k i jih 
ugotavljam o pred vhodi m nogih jam . Ti so brez dvoma nastali v topli 
postglacialni klim i, so pa k lju b tem u sestavljeni ponajveč iz grušča. 
V M okriški jam i je to nasp ro tje silno jasno izraženo. Plasti 5 in 2 sta 
si tako podobni, da težko ugotovimo kakšen razloček (glej opis). O be se­
sta v lja sam čisti grušč, vendar je njihova k lasifik acija p rav nasprotna. 
E na n aj bi nastala v višku glacialnega sunka, druga pa v dobi pö post- 
glacialnem klim atskem optimu.
T a k o v idim o, d a z z g o lj p o sk u sn im iz k o p o m še n i m o g o če r a z r e š iti 
v se h u g a n k p le is to c e n s k e g a d o g a ja n ja v ja m i. O d g o v o re n a n e r e š e n a 
v p r a š a n ja j e tr e b a p r e p u s titi p r ih o d n je m u r a z is k o v a n ju .

Protolitska kostna kultura
Visoko razvita kostna k u ltu ra m lajšega paleolitika je priznana že 
od vsega začetka paleolitskih raziskovanj. Ti predm eti niso bili n ik d ar 
sporni, k er njihova določna oblika tak o j izd aja delo človeške roke. Razen 
tega je pri n jih nam en uporabe večinom a jasno viden.
D rugače je s prim itivno kostno kulturo. Veliko je bilo presenečenje, 
ko je objavil v začetku tega stoletja E. Bächler svoja odkritja v visoko­
gorskih švicarskih jam ah in s tem uvedel v literatu ro novo paleolitsko 
k ulturo, tako im enovano protolitsko kostno k ulturo. R edki glasovi, k i so 
se o n je j slišali tudi že p rej, niso m ogli prodreti. Šele v zvezi s tako p re ­
senetljivim odkritjem , k ak o r so bile paleolitske p o staje v velikih alpskih 
višinah, je mahoma stopila v središče zanim anja. P rav v k ratk em je 
dobila široko priznanje. V endar pa ne za dolgo. K m alu so začeli n ek ateri 
znanstveniki pobijati artificialn i značaj oglajenih kosti. K er se ne m o­
rem o spuščati v opisovanje tega večdesetletnega b o ja m nenj, ugotovimo 
sam o današnje stanje.
Po sm rti E. Badile rja, k i je to k u ltu ro uvedel in se za njeno 
p rizn an je vse življenje energično potegoval, je m ed vidnejšim i paleo- 
litič a rji le še malo n je n ih izrazitih zagovornikov. Toda k lju b n a jra z ­
ličnejšim eksperim entom , k i so bili izvršeni, d a bi jo dokazali ali d a bi 
jo ovrgli, se ni posrečilo niti eno n iti drugo. D anes vladata splošna n e­
gotovost in dvom. K ot sam ostojna k u ltu ra je m orala stopiti v ozadje, ne 
sicer zato, k e r je dovolj dokazov p ro ti n je j, am pak zato, k e r jih je p re ­
m alo zanjo. P ri taki situ aciji danes n ik ak o r ne m orem o razglasiti nekega 
najdišča za paleolitsko postajo, če razen p rim itivne kostne k u ltu re niso 
b ili najdeni bolj trd n i dokazi. Problem pa s tem ni odpravljen, nasprotno, 
še bolj je pereč. Z aradi tega je potrebno, da se z njim še u kvarjam o in 
v tem smislu naj sledi n ek aj p rim erja v in podatkov o te j »kulturi«, ki 
smo jo našli tudi v M okriški jam i.
K akor p ri kam enih in pravih kostnih artefak tih , k je r je do podrob­
nosti izvedena tipološka k lasifikacija, so n ek a te ri av to rji poskušali uvesti 
tipologijo za oglajene koščene odlomke, k i n aj b i bili prim itivni a rte ­
fakti. M orda je šel p ri tem poskusu n ajd alj K. Absolon (1932, sep.), 
ko je klasificiral kostne fragm ente iz jam Šipka in Č ertova d ira na 
M oravskem . N a podlagi tega m ateriala je postavil 53 različnih tipov (1. c., 
tab. XXV), p ri čem er pripom inja, da s tem raznovrstnost oblik še ni 
izčrpana in bo še v večjem obsegu p rišla do izraza šele v končni m ono­
grafiji. P ri pregledu n ajd b iz raznih najdišč se je lahko p repričati, d a 
se n ek atere značilne oblike res m nogokrat ponavljajo. Število tak ih tipov 
je p a mnogo m anjše, k a k o r jih n av a ja Absolon. Ni dvoma, d a je 
njegova k lasifik acija nevzdržna, k e r v tem p rim eru p red stav lja sk o raj 
vsak nekoliko oglajen kostni odlom ek, kakršenkoli že je, svoj tip. P recej 
drugačen vtis dobimo, če pogledam o veliko m onografijo E. Bächler ja 
(1940, str. 83 sl.). N jegova tipologija je mnogo b o lj p rep ričljiv a, k e r je 
k o t tipe obdelal samo res značilne oblike, k i se p o n av ljajo v zelo šte­
vilnih prim erih.
Sicer je naš og lajen i kostni m aterial še skrom en, v en d ar tak o j opa­
zimo, da ravno n ajzn ačiln ejši Bächlerjevi prim eri sk o raj povsem

m an jk ajo . Prečno prelom ljeno mečnico smo našli samo eno, toda še ta 
ne kaže kakšne posebne ogladitve (sl. 4 a). N a edinem prim erku kolčne 
sklepne ponvice so tipično odbite črevnica, sednica in sramnica, vendar 
n a robu ponvice ni videti nobenih znam enj uporabe. O dkritih je bilo 
n ek a j spodnjih čeljusti, k i kažejo p ra v malo o b rab ljen e simfizne ploskve. 
So pa te ogladitve preslabotne, da b i jih upoštevali, k er še od daleč ne 
dosegajo oglajenosti švicarskih najdb. P rim erkov oglajenih spodnjih 
robov korpusa m andibule a li m aksile sploh nimamo. Naš bolj ali m anj 
o g lajen i kostni inventar sestavljajo v glavnem večji in m anjši kostni 
odlom ki dolgih cevastih kosti in m anjši odlom ki reber. O pazujem o lahko 
n ajrazličn ejše stopnje, od le nekoliko posnetih robov do popolnom a 
gladkih ploskev. Nekatere v večji meri oglajene prim erke kažejo slike 4 b , 
c, d, e in 5 a, b, c. O m eniti je treba, k ar se vidi tu d i na slikah, da je 
spongioza p ri nek aterih tako odrgnjena, d a že sk o raj izgine (sl. 5 a, c), 
p ri d ru g ih samo toliko oglajena, da ni h rap av a (sl. 4 b , e), p ri tre tjih pa 
sk o ra j nedotaknjena (sl. 4 c, d).
K ot prim er izredno močne ogladitve n aj omenimo posebej odlom ek 
cevaste kosti, ki ga je našel dr. E. Cevc (sl. 5 c). Na tem kosu je ogla- 
ditev že tako popolna, d a je že treb a m isliti n a brušenje. Samo na spod­
n jem delu moremo še opaziti prvotni rob odbitka, m edtem ko je na 
zg o rn ji polovici odnesene toliko kostne snovi, d a je oblika že bistveno 
sprem enjena. O spongiozi ni več sledu. Od n o tran je stene kosti je ostala 
samo še m ajhna ploskvica (na sliki ni dobro vidna), k i bi p ri n ad aljn jem 
procesu b ru šen ja p rav km alu popolnom a izginila. Y tem prim eru bi bil 
ta kos že zelo podoben začetnem u stad iju izdelave pravega aurignaškega 
šila. N a to misel nas napoti močno koničasta oblika zgornjega dela. 
Y švicarskem m aterialu k lju b izredno močnim ogladitvam ni koničastih 
oblik, k a r p o u d arja tu d i B ä c h i e r (1940, str. 102), am pak so odlom ki 
b o lj topo, okroglo oglajeni.
P recej nenavadne so m ajh n e poligonalne, razm erom a tenke ploščice, 
k i so verjetno iz lobanjskih kosti (sl. 5b). Y lite ra tu ri teh oblik n i za­
slediti. K er imamo sam o n ek aj kosov in še ti nim ajo posebnih značil­
nosti, jih ne moremo označiti kot nov tip.
N azadnje moramo om eniti še najdbo p ra v posebne vrste. K er na 
M okrici ni vode, smo čistili kosti šele pozneje. Na fragm entu lobanje 
jam skega m edveda sta se po očiščenju ilovice pokazali dve luknji, k i sta 
tak o j vzbudili pozornost (sl. 5 d). G re za odlom ek zadnjega desnega dela 
lo b an je spodaj tik p red ušesno odprtino, k je r izh aja lični lok (v bistvu 
p recej okrn jen squamosum). E na lu k n ja je v lobanjski steni, k i jo tu 
o b lik u je squamosum, rav n o nad izrastkom ličnega loka (processus zygo­
m aticus). Ta lu k n ja je slikana skoraj pravokotno in ima zato p ravilno 
obliko. N a m estu, k je r je odbit processus zygom aticus, je v spongiozi 
d ru g a lu k n ja. N jena oblika, ki je v resnici sk o raj popolnom a okrogla, je 
na sliki spačena, ker je slikana pod poševnim kotom . Na sliki je spodaj 
levo viden tudi del ušesne odprtine. O be lu k n ji vodita v eno od stran sk ih 
lo b an jsk ih votlin, ki jih im a m edvedja lo b an ja večje število. Že n a p rv i 
pogled izdaja n ju n a oblika, da tu ne gre za n arav n e lobanjske odprtine, 
za živčne in žilne prehode. Na tem m estu m edvedja lobanja sploh nim a 
n arav n ih odprtin. Te lu k n je so m orale nastati šele po sm rti živali. O d-

Sl. 4. P rim eri protolitske kostne in d u strije. 1 /i

govora na vprašanje, kako so nastale, pa nimamo. Tolm ačiti jih kot 
ugrize, n. pr. podočnjakov volka, je prav malo prepričljivo. D rugega n a­
ravnega pojava, ki bi imel tak e posledice, si tudi ne moremo misliti. P rav 
tak o smo v zagati, če predpostavim o, da jih je naredil človek. Spet 
nimamo nobene pam etne razlage, zakaj naj bi to delal. Le bodoče najdbe 
bi utegnile razjasniti tudi ta prim er.
Y zvezi z najdbam i protolitske kostne in d u strije naj omenimo še 
zanim ivo najdbo iz plasti 8. P ri x = + 2,85, y = + 1,80 in z — — 3,00 smo 
našli drobno ploščico sericitnega skrilavca. Velika je nekaj več k ot % cm2 
in debela dober milimeter. A vtohtona nikakor ne m ore biti, k er daleč 
naokrog ni razen apnenca nobenega drugega m ateriala. Kot najb ližji 
nahajališči, od koder bi lahko izhajala, p rih a ja ta v poštev področje 
K ranjske reb ri in paleozojski pas severno od Alp. O be sta precej od­
daljeni. Kako je torej zašla ploščica v jam o? M orda jo je prinesel človek, 
ali pa jam sk i medved na svojih tacah, k ar pa je na tako razdaljo in 
po taki poti nekoliko neverjetno.
Sklep
A rheološki rezultat sicer ni tak, kot smo se ga nadejali, vendar je 
k lju b tem u zadovoljiv. Č eprav jam e še ne moremo dokončno razglasiti 
za paleolitsko postajo, tega ne smemo imeti za neuspeh. Izkopavanje je 
prineslo nove in močne argum ente, ki so zgolj možnost, da je v jam i 
paleolitska postaja, sprem enili v verjetnost. Poglejm o še enkrat skupno 
vsa dejstva, k i nakazujejo nekdanjo navzočnost človeka.
Med odkritim kostnim m aterialom je zastopan sk o raj v 100 % jam ski 
medved. To je tipična slika favne v vseh postajah tak o im enovanih lovcev 
jam skih m edvedov. N jihov pretežni lovski plen je bil jam ski medved, 
zato so se njegovi ostanki nakopičili v tako velikih množinah.
Kosti so v veliki večini razbite, k ar je značilno za paleolitske postaje. 
Tako razbitost kosti bi le težko pripisali živalskem u zobovju (n. pr. volku 
ali hijeni), saj smo našli samo nek aj prim erov obgrizenih kosti in zobnih 
odtiskov. Tudi oblika kostnih fragm entov je večkrat taka, da je ne mo­
remo prip isati živalim. Med drugim je ostal n. pr. od m edvedje lobanje 
samo k ra te k okcipitalni del, ki je bil prečno odbit od lobanje v eni 
ravnini. D rugih delov lobanje ni bilo poleg.
Visok odstotek m ladih živali, k i ga srečavam o v paleolitskih po­
stajah, ne kaže, da so m edvedje naravno poginjali, am pak so bili pobiti, 
čeprav je treb a imeti pred očmi tudi vpliv m enjave zobovja. S prim i­
tivnim i lovskim i sredstvi je človek mnogo laže obvladal mlado neizkušeno 
žival, ki je im ela vrhu tega še boljše meso.
Globoko v pleistocenskih plasteh odkrita ploščica sericitnega sk ri­
lavca ne izvira iz bližnje okolice jam e. T uje kam enine v sedim entih, 
za k atere je vodni transport izključen, p red sta v lja jo trden dokaz za 
navzočnost človeka. Naš košček je žal za tak sklep prem ajhen. O bstaja 
možnost, da ga je prinesla k ak šn a žival. Toda čeprav je to le malo 
verjetno, ga kot dokaz ne moremo uporabiti.
P rotolitske kostne k u ltu re sicer po današnjem stan ju znanosti ne 
moremo zanesljivo pripisati delu človeške roke, v en d ar je dejstvo, da

sprem lja v S rednji Evropi vsako postajo lovcev jam skih medvedov. 
V paleontoloških najdiščih, k je r ni arheoloških najdb, prim itivna kostna 
k u ltu ra ne nastopa. K jer se pa izjemoma pokaže, raziskovanja niso bila 
dovolj obsežna ali natančna. Trditev, da nastopa p rim itivna kostna k u l­
tura le v paleolitskih postajah, je za Srednjo Evropo le splošno veljavna, 
ker nam niso znani podrobni podatki iz vseh postaj. Y Sloveniji pa ta
Sl. 5. Prim eri protolitske kostne industrije (a, b, c). Fragm ent lobanje 
jam skega m edveda z dvem a nenaravnim a lu k n jam a (d). 1 h
Trditev drži nad 90 %. Le v A jdovski jam i p ri Krškem paleolitska postaja 
ni dokazana (S. Brodar, 1953, str. 24), čeprav je bila prim itivna kostna 
k u ltu ra v nekaj prim erih ugotovljena. Mimogrede lahko omenimo, da 
štejem o to zvezo s paleolitskim i postajam i za argum ent, ki govori proti 
naravnem u nastanku oglajenih kosti.
Y Sloveniji se je doslej p rav dobro obnesla splošna delovna hipoteza, 
ki jo je že pred zadnjo vojno izrazil S. Brodar (1938, str. 165), da je 
povsod, k je r je mnogo kosti jam skega m edveda, pričakovati tudi paleo­
litsko postajo. Vse preiskane jam e so to hipotezo potrdile. E dina izjem a

je spet A jdovska jam a, k je r k u ltu rn ih ostankov n i bilo. G lede na veliko 
m nožino kosti v M okriški jam i in tozadevne izk u šn je sinemo to re j u p ati 
tu d i na k u ltu rn e najdbe.
M okriška ja m a je na področju, za k atereg a je že znano, d a ga je 
človek obiskoval. To d o k azu jeta p ra v blizu ležeči p o staji P otočka z ija lk a 
in N evlje p ri K am niku. Om em be v redna je s tem v zvezi tu d i m am utova 
tib ija, k i so jo našli v dolini pod M okrico (Rakovec, 1938, str. 17; 
Kos, 1939, str. 51) in bi m ogla p re d sta v lja ti sled lovskih pohodov p aleo ­
litskega človeka.
N obeden od navedenih argum entov sam zase n i popolnom a p re ­
pričljiv. Če upoštevam o vse sk u p aj, je p rep ričan je, d a bo slej ko p re j 
uspelo tu d i M okriško jam o u v rstiti m ed paleolitske p o staje, utem eljeno.
Gotovo je zelo važna ugotovitev debele se rije jam sk ih pleistocenskih 
plasti, zlasti še, k e r so p rav iln o sedim entirane. Sicer so m nogi strati- 
grafski problem i še nerešeni, v endar je nedvom no, da bo m ogoče z n a ­
tančnim delom sčasoma p riti do dosti b o lj d o k u m en tiran e in podrobne 
razlage p oteka w ürm ske poledenitve v jam i.
Izk o p av an je je pokazalo, da n ajd išče kosti jam sk eg a m edveda ni 
samo v zadnjem delu jam e, am pak tu d i p ri vhodu, iz česar lahko sk le­
pam o, da je vsa jam a polna kosti. Silno b o g ata in dragocena zb irk a 
kostnega m ateriala jam skega m edveda iz Potočke z ija lk e je b ila m ed 
zadnjo vojno z d irek tn im zadetkom letalsk e bom be popolnom a uničena. 
M nožina kosti, ki smo jih našli, nam d a je u p an je, d a bom o z večjim i izk o ­
p av an ji to škodo lahko vsaj delom a nadom estili.
V sekakor je tu d i zanim iva ugotovitev, da se je ob koncu atlan tsk e 
dobe ali m alo k asn eje p o jav il človek v te j višini sredi gorovja.
V celoti je pozitivni rezu ltat poskusnega izk o p av an ja ta, da je jam a 
prav gotovo v redna n a d a ljn jih raziskovanj. T reb a jih bo izp e lja ti k lju b 
težkim terenskim razm eram .
Literatura
Absolon, K., O p rav é podstatč p alaeolithickych in d u strii ze Sipky a C erto v y 
d iry na M oravč. A nthropologie X. P rag a 1932.
Bayer, J., D ie O lschew akultur, eine neue Facies des S ch m a lk lin g e n k u ltu r­
kreises in E uropa. Eiszeit und U rgeschichte V I. Leipzig 1929.
Bächler, E., Das alpine P aläolithikum d er Schweiz. B asel 1940.
Brodar, M., Poročilo o so n d iran ju v Z ijalki pod Jam arskim vrhom . A rheološki 
vestnik IÎ/2. L ju b lja n a 1951.
Brodar, S., D as P aläolithikum in Jugoslaw ien. Q u a rtä r I. B erlin 1938.
Brodar, S., O stra tig ra fiji Potočke zijalk e. G lasnik M uzejskega d ru štv a za 
Slovenijo XX. L ju b lja n a 1939.
Brodar, S., A jdovska jam a. R azprave III razred a za zgodovinske in družbene 
vede SAZU. L ju b lja n a 1953.
F r e y e r , H., B ericht ü b er den B esuch ein er neuen K nochenhöhle in K rain. B ei­
träg e z u r N aturgeschichte, L an d w irtsch aft u n d T opographie des H erzog­
thum s K rain, H eft 5. L ju b lja n a 1839.
Hoch en wart, F., U rw eltliche T hierknochen in K rain. B eiträge zu r N a tu r­
geschichte, L andw irtschaft und T opographie des H erzogtum s K rain, H eft 5. 
L ju b lja n a 1839.
Klebelsberg, R., H andbuch der G letscherkunde und Glazialgeologie. B and II. 
W ien 1949.

M itja B ro d ar: Poskusno izkopavanje v M o kriški jam i
Priloga 2
PROFIL
PROFIL X = + 4,00
C
o
m
< 6
‘ o-£>: - o-
° C ? o -O • D
P O o ^
£ > ^ o o a
o : / >
% » D*
O
o
o
o
.V 'O o
' o
•v /7 •
O ‘ ‘ ^
9 ^ r, °
D
o . 'S *
D D o
. • o .
^ ^ u O O
’ ° ° p ^ oC 1 °
° ^ £ > p a a*
^ D o ° « 7
D o ° O q
°
O
O
O
o
O
o
o
o
< 3 0 0
O
C >
o.o _ 0
O
9 w - °
> * a a o * 0 :
a . ATM
^>
o »
O o
0 o
MOK
C >
O
a * °
O < T < J a Ö ..-0 -
O
O
.O
A .'V ' O o 9
^ o - ^ o o - o 
p ° O' a o ° ' f '
■ O • o . / D .
'£S? *
J : o -' o
• A s .“ * ' % / s t • '
’ * . *a - .D’:
o : o ' ° 
•o. 4 o
• o . <?-
O ^ . O ° ® ia°
O - O • * 9 - 0
2 > *
. o i> . p - o ° o ' - 7
o ..
s/ v
o ■ o .
• %
o - c - ° - p
' ' Ù o ° ' i'- rs “ -’
' o o P ' < ? o ■ . O o
” 1 — - • *
o ■ o - ' a
* » < / / . a
a '
o
O .p
~r&
< > o 
> ^ 
O o
v
♦'a M S
O
O
> “o V * V aS fi
0
0 o ^ A O ^
O o,
O O i
<5
< 3
o
0 ^
o
0
o
o
o
< 2
o
o
« p * « #
° < i? * *
p p Ä *
Vp
Sirv.
i *
- • * 4 «
. t f * •
v O
o
o
o
< a
o
o
o
Q o < 3
o
O '-
.o
c >
o
< 5
o
o
j z l
— /
D
O
J O
^ ^ o
o
o *.*
o
• _ *
w < 3
O •• <?••
47 . 'O o p
o-
o o
-.o p/.
o ' ° ' p O ( j i ) 0 'i
° À .%•. o > 5 . 7 >
^ <?■*/>■
O v « 4 *
-4-
T T
_£..*
o o
o
o «
< J
< 1
a "
A
o
0 *
o
o
o o
«a
o
C ?
0*00
SKA 1AMA
y% o*oo
y*+too
y ~ + 2 o o y* * *0 0 0
o
o
- z r
~leo
- 3 oa
- fa &
O o • a . o 
° • < o ‘ p
ć> . < & . o . . ‘ ^ 
Ä — T T d r
o
o b o 
» oo a- +
• V p
■ 9 'O - o.
° _ 0 ' «
a I? n* ^
& O , o
" > /7- 9 -:?- y > o 
> 9 .0 . & J ? - 19. o -/-\
■ -o • - ; ■ ' ^
. ^ . . C7 ‘ • O . ^
Š V . ^ o p-
O. C 7- ° 'c > & ° ° °. 
> .O r ? . 0 - 0
/O* O - * o. A 
o 0 O • £ > - _ p
° • O O . * ć
.•■o*a/« :^>> ^
'O O /y •
:.< ? 1
•9 .V 9 .:-ö:- .
O c r OOP 
a < > O & O A O C > - A 
& c & O p ^
o _ • O.O'O. < 7 
• ^- O < 7 ^ O °
O ^ > > c >0
. o . c ' o . . a
o : c
y-T}r”* --^
O’ - < ^ > ' • : o • Š » ; < Š
o 4 -
• O * ^ .d l 
Ö . °. . ' o o
O
9 6
C > ^
* «> • . c? O
(p O • c p
■ i .i ;.» i Q . . i—I i-
r
a

Kos, F., N ev eljsk i paleolitik. G lasnik M uzejskega d ru štv a za Slovenijo XX. 
L ju b lja n a 1939.
L a i s , R., Ü ber H öhlensedim ente. Q u a rtä r III. B erlin 1941.
Rakovec, L, M am ut in njegovi predniki. P roteus V. L ju b lja n a 1938. 
Robič, S., H oja v M okriško jam o. Novice gospodarske, obrtniške in narodne. 
L ju b lja n a 1877.
Schaefer, I., D ie W ürm eiszeit im A lpenvorland zw ischen Riss u n d Günz. 
A ugsburg 1940.
Schwarzbach, M., D as K lim a d er V orzeit. S tu ttg a rt 1930.
Zotz, L. F., A ltsteinzeitkunde M itteleuropas, S tu ttg a rt 1951.
ZUSAMMENFASSUNG 
Eine Probegrabung in der Mokriška jama
Im S eptem ber 1954 w u rd e von der A rchäologischen Sektion der A kadem ie 
d er W issenschaften und K ünste in L ju b lja n a eine 14 T age d au e rn d e V ersuchs­
g rab u n g in d er M okriška ja m a au sg efü h rt. D ie H öhle (Ahb. 1 und 2, Beil. 1) liegt 
a u f d e r S üdseite des G ebirgsstockes K am niške A lpe (Steiner Alpen) u n te r dem 
G ipfel M okrica, 1500 m ü. d- M. Sie ist schon m ehr als 100 Ja h re als eine ergiebige 
F u n d stelle von H öhlenbärenknochen b ek an n t. Im h in tersten T eil d er H öhle u r­
sprünglich au f d er O b erfläch e gelegene K nochen sin d von verschiedenen Sam m lern 
w eggetragen w orden. E bendaselbst stattgefundene, nach K nochen forschende ältere 
A usgrabungen erreic h te n w ahrscheinlich k ein e grössere Tiefe. D er m ittle re und 
vordere T eil d e r H öhle blieben bis auf ein kleines A usgrabungsloch rechts beim 
E ingänge u n v erseh rt.
D er V ersuchsgraben w u rd e im E ingangsteil d er H öhle angelegt. Et beginnt 
a u f d er äusseren Böschung, ist 9 m lang, 3 m b re it und durch sch n ittlich etw as 
w en ig er als 3 m tief. Am Ende des G rabens ging die Sonde noch 1,40 m tiefer. 
D e r F elsenboden w u rd e n ich t erreich t, vielm ehr k ann m an m it einer w eiteren 
F o rtsetzu n g d er Sedim ente rechnen. D as b ish er erschlossene 4 m hohe P rofil 
(Abb. 3, Beil. 2) zeigt folgende Schichten:
1 H um us.
2 B rauner, m itteletüekiger, re in e r K alkschutt m it scharfen K anten.
3 M it Lehm gem ischter, d u n k elg rau er, feinstückiger K alkschutt (im oberen 
T eil H olzkohlen enthaltend) geht u n te r d er H öhlendecke in eine
4 fast w eisse, sin terig krüm m elige Schicht über.
5 R ö tlich b rau n er, m ittelstückiger, rein e r K alkschutt m it scharfen K anten.
6 G rün gefärbte, m it etw as Lehm gem ischte, m ittelstückige K alkschuttschicht.
7 und 8 Rotlehm ige Kailkschuttschichten m it grösseren dazwischen liegenden 
F elsstücken. Beide Schichten sind von grosser Ä hnlichkeit und lassen sich noch 
u n te rteile n (7’, 7” u. 8’). Es h an d e lt sich jedoch n u r um A bstufungen einer sehr 
uneinheitlichen Schicht.
9 H ellgelber, fettlehm iger, se h r k o rro d ie rte r K alkschutt.
10 W ie Schicht 9, n u r etw as b räu n lich er.
11 G anz gleich d er Schicht 9.
D ie Schichten 1, 2 und 4 w aren völlig steril. Im oberen Teil der Schicht 3 
(siehe Beil. 2) w urden viele H olzkohlenreste festgestellt, jedoch keine eigentliche 
H erdstelle angetroffen. A uch K u ltu rre ste blieben aus. In der Schicht 5 kam en die 
K nochenreste des H ö h len b ären (Ursus spelaeus Rosenm.) zum Vorschein. Sie folg­
ten auch in säm tlichen u n te re n Schichten. D as F au n en b ild in d er M okriška jam a 
ist an d eren H ochgebirgsstationen ganz ähnlich. D ie K nochenreste gehören fast

ausschliesslich dem H öhlenbären an, eine einzige A usnahm e bildet ein W olfszahn 
(Mi). D ie überw iegende M ehrzahl der Knochen fragm ente stam m t von jungen, der 
Rest von sehr alten T ieren ab. D ie m ittleren A ltersstufen sind kaum vorhanden.
Sichere paläolithische K ulturreste konnten n ich t festgestellt w erden, n u r die 
sogenannte protolithiscbe K nochenindustrie ist m it m ehreren Stücken belegt. Einige 
von diesen zeigen die A bbildungen 4 und 5. Zu erw ähnen ist der Fund eines k lei­
nen Serizitschieferplättchens aus der Schicht 8. D as ortsfrem de G estein kom m t in 
d er N ähe der H öhle nicht vor und m usste über 10 km w eit ü b er A lpem täler und 
G rä te h ierh er gelangen. L eider b eträgt seine G rösse n u r ca. % cm2 , so dass sein 
Vorkommen in der Höhle, etw a durch T iertransport, nicht ganz auszuschliessen ist.
D ie ganze Schichtfolge w ird der W ürm vereisung zugeschrieben. Einstw eilen 
und n u r au f stratig rap h isch er Basis w erden die Schichten 11, 10 und 9 dem Ende 
des Stadial» W ürm I, die Schichten 8 und 7 dem In terstad ial W ürm I/II, die 
Schicht 6 dem beginnenden und die Schicht 5 dem vollen Stadial W ürm II zu­
geteilt. Allem Anschein nach kom m t d as Stadial W ürm III in den H öhlensedi­
m enten nicht zum A usdrucke.
Obwohl die H öhle derzeit noch keine sichere altsteinzeitliche A rtefakte 
geliefert hat, bestehen bei dem jetzigen T atbestände schon m it Rücksicht au f die 
nicht allzuw eit entfernten Paläolithstationen P otočka zijalk a und N evlje gute 
A ussichten, dass bei w eiteren Forschungen ein diesbezüglicher E rfolg kaum 
ausbleiben dürfte.