HM.«* u
LloSIo 18. IX. 1930
Organizacija in članstvo.
Parkrat se je že pisalo v našem glasilu o tej zadevi. Pa se mi zdi, da je še ta zadeva vedno aktualna. Mogoče danes bolj, ko kdaj poprej.
Ker ima večina naših učiteljskih društev sedaj svoje občne zbore, in tudi večina mlaji ših tovarišev sedaj vstopa v našo organiza« cijo, zato se mi zdi potrebno, da skupno obnovimo — ker to preradi pozabljamo — kake dolžnosti ima članstvo do svoje organi» zacije, obenem pa tudi, kaj lahko članstvo od svoje organizacije zahteva.
O postanku naše organizacije, o njeni potrebi, ki jo je spravila na svet, se hočem dotakniti čisto kratko te točke, to pa zato, ker se organizaciji dela tolikokrat krivica, kot bi ona nas potrebovala in ne pa mi njo. .. Pa učiteljstvo jo potrebuje, še posebno mla« do učiteljstvo.
Organizacija vzdržuje v človeku nesebič« nost, vzgaja značaj, ker zatira v njem iznodke egoizma in vzdržuje smisel za skupnost.
Treba je vedno žrtev, da se prihaja k se» Stankom, k zborovanjem. Žalostno, da so tudi v naši organizaciji tovariši«ice, ki se tega ne zavedajo, posebno glede posečanja zboro« vanj. Za vse mogoče sestanke je dovolj časa, za par ur mesečno, ki naj bi bile posvečene lastni stanovski organizaciji, pa ni časa.
Če pa nam preti nevarnost, da bomo pri« krajšani v enem aH drugem, tedaj bi bilo po* trebno, da stopimo vsi na branik, ali tudi tedaj jih ne bodemo videli. Pravijo pač, da jim nič ne koristi, če so včlanjeni v organi« zaciji. Kadar pa se kaj doseže, pa se ravno ti ne vprašajo, ali jim koristi ali ne, ampak vam brez sramu reko, da jim to itak pripada, da jim to itak gre. Žalostno, a resnično!
Da organizacija tudi izobrazuje, mislim, da mi o tem pač ni t neba izgubljati besledi. Sprožiti hočem samo nekaj točk, ki so v tako tesni zvezi z našim dobrim ali slabim uspehom, ki so bolj ali manj znane, pa se na žalost nanje pozablja.
Eden prvih pogojev dobrega člana je, da je nesebičen in napram tovarišem«icam ob» ziren.	>
Postranska reč je, kako delajmo, glavno je, da si v dno duše prepričan, da nam je po« trebno delati. Vsak naj dela tako (seveda v okviru društvenih pravil), kakor misli, da je najbolje. Tako bodemo največ dosegli, vsak naj dela iz ljubezni do organizacije. Ne sme pa nas brigati to, kako eni ali drugi sodijo o našem delu. Če sem storil to, kar sem zmo« gel po svojih močeh, sem storil svojo dolž« nost. da sem le zadovoljen sam pri sebi. Te notranje zadovoljnosti mi nihče ne more vzeti. Naša organizacija naj bo zveza dela in zaupanja v zmago; nad slehernim članom naj bedi kot Damoklejev meč zavest, da je nje« govo delo neobhodno potrebno.
Veselje do dela jemljejo taki člani, ki mislijo, da velika večina ostalih članov nima nobene razsodnosti, da dela vse narobe in da so edino oni, ki razvidijo položaj. Taki člani so naravnost škodljivci društva. Kdor si ne upa s pametnimi razlogi zastopati svojega mnenja in si pridobiti med člani večine, tak s svojimi čisto otročjimi šikanami tudi niče« sar ne doseže, razen tega, da društveno gi« banje zastaja.
Žalosten pojav v društvu je često tudi to, da nekateri Alani mesto da bi svoje zmož« riosti udejstvovali, le bolj zabavljajo, a se ne
oprimejo nobenega dela. Treba si je iztrgati iz srca zavist, otresti s<e prehude kritike in kcepko prijeti za delo. Napačno je mi« sliti, da naj sloni vse društveno delo na odbornikih ali celo na s a« mem predsedniku. So slučaji, ko mora predsednik sam voditi tudi tajniške posle. Žalostno — a resnično!
Vsak član se mora dalje zavedati, da ni sam, da ima dolžnosti tudi do bližnjega. Iz ljubezni do drugih mora vse storiti, kar bi jim utegnilo pri jati, opustiti pa, kar bi jim moglo škodovati, kar bi jih žalilo ali spravilo v nevoljo. Vsak tvoj korak bodi premišljen, dobrohoten in ljubezniv. I •
Medlsebojnp tovarištvo je predpogoj uspešnega društvenega delovanja. In to to« varištvo pokažimo tudi na zunaj. Tam, kjer se gre za čast tovariša«ice, naj mu bo tova« rišnca res tovariš«ica, ki se potegne za njega, če znajo drugi, kadar je treba, tako skupno nastopati, naj bi mi, od katerih ljudstvo pri» čakuje, da se res ljubimo, da smo si pes to« variši, tega ne pokazali....
Kar medsebojno tovarištvo največkrat kvari, je prevzetnost. Komur je za stvar, ta bo z veseljem (hodil na zborovanja, naj bo predsednik ta ali oni. Mi se ne zbiramo zato, da razpravljamo na naših zborovanjih osebne zadeve, ne zbujamo Re zato, da bi politizirali ali modrovali, ampak zato, da vzbudimo vse učiteljstvo, da s« vname za stanovska in pes dagoška vprašanja.
Gotovo pa je, da bo društveno delovanje le tedaj uspešno, če so v odboru le taki ljudje, ki uživajo zaupanje večine, zato si pa člani sami volijo odbornike. Vsem se pa nikoli ne more ustreči, a tudi tisti, čegar želja se ni uresničila, bo z veseljem deloval za procvit društva in se pokoril odredbam društvenega odbora in večine, saj se ne gre za posamez« nika, ampak za vse društvo.
Marsikdaj pade kaka žaljiva opazka — saj smo vsi ljudje, polni slabosti —■ a pravi tovariš«ica ne bo zato vzkipel, ker se zaveda, kako škodo bi napravil društvu. Najprvo se sporečeta dva člana, ta potegne na svojo
V prostorih zavoda »Vesne« v Mariboru se je vršni od 18. do 29. avgusta t. 1. uvodni tečaj za učiteljice, ki so že delovale ali žele v bodoče delovati na gospodinjsko«nadalje« valnih šolah. V tem uvodnem tečaju naj bi se prosvetne delavke seznanile z miselnostjo kmetskega ljudstva, prodrle naj bi v dušo kmetske žene, dobile vpogled v kmetsko dru« žino, spoznale nje delo, trud in trpljenje, pa tudi veselje do lastnega ognjišča, rodne zem« lje in kmetskega doma. V'to svrho so se vršila vsak dan predpoldne in popoldne primerna predavanja po naslednjem razporedu:
1.	Pomen nepokvarjenega kmetstva za zdrav organizem človeške družbe. Bistvo kmetskega stanu. Dežela in mesto. Izobraže« Valno=vzgojno delo med kmetskim ljudstvom. (Podavatelj referent za kmetsko nadaljevalno šolstvo g. Jože Krošl.)
2.	Občestvo na kmetih, družina, vas. Ob« čestvena državljanska vzgoja. (Pod. g. prof. Jože Jeraj.)
stran tega, oni drugega, pa imamo v društvu dva tabora. In kako potem delati?
Da bo društvo cvetelo, mora vladati v njem veselje in volja. Zato naj skuša vsak 1. da prinese v zborovalno dvorano veder obraz, s tem na vse navzoče ugodno vpliva; če pa se pokažeš z mrkim očesom, pobit in potlačen, bodi prepričan, da si vsem pričujo« čim pokvaril tiste ure skupnega življenja.
2. Podlaga razvitja vsake organizacije je ped, disciplina! K društvenim zborovanjem prihajaj zato vedno ob prbvem času. Ne za« mujaj! Brez mene bodo že na redil L Ni res! Drugi čakajo in potem odhajiajo nejevoljni domov in drugič se tudi ti poslužijo take razvade.
V društvu mora biti nadalje parlamen« tarno, demokratično življenje. Nasprotniki moramo biti takim pojavom v društvu, kjer se komandira. Člani se morajo zavedati, da nimajo samo ušes, ampak tudi usta. A če naglašam, da imajo pravico govoriti pri vsem, kar se zgodi in se mora zgoditi v od» boru, prav tako naglašam tudi dolžnosti, ka« tere se morajo izpolnjevati, ako hoče orga« nizacija obstojati.
Sklepom društvenega odbora ae moramo pokoriti. Duh discipline je potreben za vse naše življenje. Seveda se pa mora tudi odbor ozirati na člane in ne sme delati po svoje, oziroma na lastno pest. (Velja tudi za vse naše višje društvene instance!) Če bi se to zgodilo, tedaj jim pa zakličemo: »Ne zalite« vajte od nas, da bi z veseljem sodelovali, kjer se delajo računi in načrti brez nas in se vendar računa pri izvajanju na našo po« moč.«
Za nalogo si moramo obenem postaviti, da si ne damo odvzeti tega, kar se je po dolgem in težkem boju priborilo. Gledati moramo danes še posebno na to, da se do« seže tudi za naš stan primerno in dostojno gmotno stanje.
To pa se ne da doseči s frazami in praz« nim govorjenjem, ampak z resnim delom, ki naj bo prvo delo in prva naloga vsakega izmed nas.	Z. Kotnik.
3.	Narodopisje. Pomen. Odsev kmetske duše v kmetski kulturi. Kako gojiti umetni» ški čut na kmetih. Ljudski običaji, narodne noše. (Pod. g. prosvetni inšpektor dr. Franc Kotnik.)
4.	Kmetska žena v slovenski literaturi. (Pod. g. prof. dr. Ivan Dornik.)
5.	Kmetska poslopja in pohištvo. (Pod. g. prof. Fran Baš.)
6.	Razvoj kmetskega stanu. Sedanji go« spodarski položaj. (Pod. g. ¡ing. Primož Si« monič.)
7.	Zdravstvo. Higijena žene. Bolezni v kmetski hiši. Nega dojenčkov in otrok sploh. Nega bolnikov. (Pod. primarij g. dr. Josip Benčan in dr. Vrtovec.)
8.	Socialno skrbstvo na deželi. (Pod. rav« natelj dečjega doma g. SI. Dimnik.)
9.	Metoda pouka na gospodinj sko^nada« ljevalnih šolah, učni pripomočki. (Pod. uči« teljica ga. Anka Mešičkova.)
10. Pravilnik za gospodinjsko»nadaljeval« ne šole. Poslovanje. (Pod. g. referent Jože Krošl.)
Tečaja se je udeležilo 22 posvetnih uči« teljic in 3 šolske sestre in sicer:
Bandel Marija iz Brežic, Boječ Štefanija iz Petrove, Borštner Josipina, Bratanič Ma« rija liz Ormoža, Grošelj Nada iz Maribora, Hrast Ivanka iz Makol, s. Horvat Rozalija iz Ptuja, Jager Marija iz štor, Janko Marija iz Starega trga pri Rafceku, Kocijančič Julija iz Trzina. Kotnik Ana iz Sv. Jakoba v Slov. go« ricah, Kralj Marija iz Vurberga, Kulovec Vi« ka iz Volte vasi, Mercina |Danlica iz Graho« vega, Molan Marija s Pobrežja, Piano Ana iz Petrove, Piano Mara iz Šmartna ob Paki, Plavšak 'Marta iz Trbovelj. Potočnik Pavla z Donačke gore, iPremrov Marija iz Graho« vega, Štancer Ana, Štukelj Vida liz Franko« lovega, s. Toplak Romana iz Slov. ¡Bistrice, Vodopivec Olga iz Sodražice, Vodušek Anica z Donačke gore.
Dne 29. avgusta se je tečaj skupno s te« čajem za učitelje kmetskih nadaljevalnih šol slovesno zaključil ob prisotnosti pomočnika bana g. dr. Otmarja Pirkmajerja, ki je imel ob tej priliki daljši, globoko zamišljeni go? vor, iz katerega bodi tukaj posnetih le nekaj stavkov:
»Posebno skrb moramo posvetiti v naši državi kmetijstvu. Agrarna zemlja ima nebroj latentnih sil in skritih zakladov, ki se dajo izkoristiti. Zato pa je treba, da je naš kme« tovalec naobražen, da je v zvezi s sodobnim napredkom svoje panoge, da je skrben go« spodar, da je v svoji potrošnji racionalen in da izkoristi vsako priliko za pridobivanje in ojačanje svojega gospodarskega položaja. Za« to posveča naša uprava posebno pažnjo pro« svetljenju našega kmetskega prebivalstva. Kmetske in gospodinjske nadaljevalne šole so glavno sredstvo, potom katerega se naj širi sistematična kmetska prosveta na deželi. Posebne kmetijske in gospodinjske šole so pač v stanu posameznikom nuditi temeljitej» šo kmetijsko, oziroma gospodinjsko naobraz« bo, vendar v naših prilikah ne bodo mogTe v kratkem času bistveno izpremeniti splog« nega kulturnega nivoja našega kmetovalca. Zato moramo kmetsko in gospodinjsko na» daljevalno šolstvo z vsemi silami pospeše« vati, ker pričakujemo od njega najhitrejši učinek, ki bo rodil za kmeta praktične sa« dove...
Za napredovanje narodne prosvete je zato nadaljevalno šolstvo posebne važnosti. Učitelj dobiva vpliv na zrelejšega mladeniča, bodočega gospodarja, kateremu bo ostal tra« jen svetovalec in prijatelj. Učitelj sam se bo s takim občevanjem še mnogo bolj poglobil v dušo kmetovalca, spoznal njegove potrebe, pospeševal njegove težnje ter mu bo ob strani stal tudi v težjih časih... Naša kmet» ska dekleta in naše kmetske žene slove po svojih vrlinah. Upam si brez pretiravanja trditi, da je kmetska žena ona, potom katere je mogoče dati našemu selu bistveno drugo lice ter ga spraviti na višjo stopnjo v vsa« kem pogledu... Zaradi tega vam prav po« sebno polagam na src^, da cenite tudi važ« nost in pomen dela na gospodinjskih nadalje« valnih šolah, ker one niso namenjene samo napredku kmetske žene in kmetskih deklet, temveč vsega kmetskega doma in njegovega gospodarstva ... Povsem se zavedam težav, ki so zvezane z vašim delom, in vem, da je treba mnogo idealizma in vztrajnosti, ako hočemo priti do uspehov in to naj vas bodri
Tudi gospodinjsko nadalievalno šolstvo v Dravski banovini lepo napredute.
(Sklep uro.ine^a tečaj» /.;« učitejice K<)spo<lin)Khii ii»<lalieialmli šol.)
LISTEK.
Narodne šoSe za slabo-nadar eno deco.
(Pomožne šole.)
(Objavil prof. Dragoljub Briankovič, inšpektor ministrstva prosvete in šef odseka za abnormalno deco v Beogradu — »Nar. Prosveta«, br. 65/1930.)
Ako ne smatramo kot prvi začetek po« možnih šol brezuspešno prvo prizadevanje za osnovanje zavodov v svrho vzgoje kretenov koncem 18. in začetkom 19. stoletja v Fran« ciji, Ameriki in Nemčiji, potem je bila Nem« čija neoporečno prva, ki je začela z ustanav« Ijanjem pomožnih šol. »Oče pomožne šole«, Heinrich Stotzner*, v učitelj gluhonemih v Leipzigu, je 1. 1864. v svoji razpravi: »Šole za
* Opomba uredništva: Heinrich Ernst
Stotzner, šolski svetnik, rojen 2. junija 1832 v Grofihain«u (Sachsen). Od 1. 1851. do svoje
upokojitve 1. 1901. je neprestano deloval v
dobrobit slaboumnih ter je s svojimi števil« nimi publikacijami mnogo pripomogel k raz« voju pomožnega šolstva v Nemčiji. Sprva je služboval na drž. vzgojevalisču za slaboumne
v Hubertusburg=u, od 1. 1855. pa na gluho« nemnicah v Leipzigu in Dresdenu, kjer se je predvsem posvetil gluhonemim manjnadar« jencem.
slabosposobno deco« napravil prvi stvarni poizkus in načrt za osnovanje pomožnih šol. Da ne bi žalil staršev, je Stotzner nazval to deco »slabosposobno« (schwachbefähigt) me« sto, da bi rabil izraz »slabonadarjen«, »slabo« umen« (schwachsinnig). S tem je izzval dis« kusijo v pedagoških krogih, v katero je po« segel tudi dnevni tisk. Del javnosti je zavzel Stötznerjevo stališče, drugi del je pa srna« tral za pregrešno izločevati otroke, ki niso sposobni, da enakomerno napredujejo in so« delujejo z normalnimi otroki. V diskusiji se je pokazala zmešnjava pri naznačevanju po« mena in naloge tem šolam, kakor so jo tol« mačile šolske oblasti, občine in učitelji sami. Mislili so, da bi bile te šole potrebne le kot pomoč normalnim šolam, kjer naj bi deca dobila predpisano znanje in se usposobila za povratek v normalne šole. Kjer so se poja« vile take šole, povsod se je tolmačil njih po« men v gornjem 'zmislu, kar je izzvalo po« novno borbo o tolmačenju nalog pom. šol. Pri tem se je pojavilo mnogo monografij, v ka« terih se je razpravljalo o bistvu in nedostat« ldh slaboumnih, praktični primeri so tudi dokazali, da otroci, ki so se povrnili iz po« možnih šol v normalno narodno šolo, niso mogli napredovati v osnovni šoli. Berlin sam je zastopal spočetka to pogrešeno stališče In otvarjal v narodni šoli »vzporedne razrede« za slabonadarjeno deco; medtem pa ima da« nes Berlin največ samostojnih pomožnih šol na svetu, kar znači, da je uvidel pogrešenost svojega prvotnega mišljenja. Skoro 30 let se je borila ideja samostojnih pomožnih šol za uveljavljenje v javnosti, dokler ni premagala z utemeljenimi razlogi nasprotno mišljenje ter utrdila dejstvo, da je pomožna šola
umestna edino le kot samostojen zavod za izobrazbo slabonadarjenih. Tip slabonadarje« nega je ugotovljen v medicinski, kakor tudi pedagoško«psihološki literaturi. Besedo »sla« bonadarjen« (slaboumen) je treba razumeti kot izraz intelektualno defektnega bitja, ki se ostro razlikuje z ene strani od normalnih, z druge strani od kretenov ter kaže napram zgornjim znaten plus, a napram normalnim minus sposobnosti. Normalni karakterizirajo take tipe kot abnormalne, defektne. Nedo« statki slabo nadarjenega $e kažejo v spominu, apercepciji, čUvstvovanju in ;voljl. iNjihovo opazovanje je prazno, njihova pažnja je osredotočena tudi pri odrastlih le na zuna« njost in čutnost, nikoli pa ne prodro v bistvo stvari; tako se predado brez odpora slučaj« nim vtisom. Ti vtisi ustvarjajo v njegovi za« vesti le temno, medlo sliko. Če si kaj zapom« nijo, se jim to često razbline ter izgine. Naj« češče je pri slabonarjenem vse nejasno in ne« točno, zapomni si le deloma vsako stvar. V duševnem življenju se ne more povzpeti do višjih pojmov in idej, do višjega čuvstvova« nja in volje. Pri njih ne obstoji nikak smoter življenja, nikdar si ne morejo ustvariti filo« zofskega pogleda na svet. Na žalost se tudi ne morejo povzpeti do pravega smisla in čutenja skupnosti; kratko rečeno: ne morejo pravilno pojmovati vsebino in vrednost živ« ljenja. Slabonadarjeni žive dan za dnem ved« no pod vplivi in vodstvom drugih, ali vsaj naslonjeni na druge. Praznota njihove duše nima solze, sočustvovanja za tovariša, njim je vsaka bolečina bližnjega tuja, nepojmljiva. Tipična znaka slabonadarjenih sta pasivnost in slabost mišljenja. Slabonadarjeni ne vodi borbe proti družbi radi boljše ureditve, tem«
več je desinteresiran, asocialen, a pri tem ne antisocialen. Lahko se reče: večina slabo« umnih je psihopatov, a vsi psihopati niso slaboumni. Pedagogika se je izkazala kot nezadostna za izobrazbo slaboumnih. Pri tako defektnih bitjih se ne more doseči cilja nor« malne šole, ker vzgojna sredstva pedagogike normalnih ne zadoščajo in tudi niso dovolj močna za izobrazbo slabonadarjenih.
Od slabonadarjenih ne moremo in tudi ne smemo pričakovati, da se mnogo nauče. Dovolj, ako se lahko orientirajo v rodnem kraju in ako pojmujejo najenostavnejše od« nošaje skupnega življenja ter razumejo eno« stavno čtivo ter zadoste enostavnim zahte« vam v pisavi. Dalje zadostuje, da znajo ku« povati vsakdanje potrebščine v trgovini, pojmujejo in računajo proste odnose z me« trom in utežmi ter poznajo na uro in kole« dar. Vsako bolj abstraktno in miselno delo moramo opustiti.
Za nesrečne starše, za dijužbo in otroka same pomeni pomožna šola mnogo. Pomožna šola pomeni intelektualno, mo«alno in elkos nomsko rešitev ¡slabonadarjenih, pomeni res šitev življenja; pomožna šola se bojuje proti prosjačenju, prostituciji in zločinsltvu. Ena taka šola več, ena kaznilnica manj, kakor bi prilično rekel Didčrot. Zapadne države poj« mujejo to nalogo pravilno, ker hočejo z usta« navijanjem pomožnih šol reducirati izdatke za azile, kaznilnice in ječe, za katere upora« bijo mnogo večje vsote, kakor za vzdrževa» nje pomožnih šol.
Vstop slabonadarjenega v pomožno šolo znači zanj dvig čuvstvovanja, razvijanje sa« mozavesti in samozaupanja. Z vstopom v to spec. šolo postane otrok vreden član druž»
t/čl/el/
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 61. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiramh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Dm. Clani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek potebe. Pošt. iek. rai. I 1.197. Telefon Jlis
ter naj vam da potrebne duševne in telesne sile za uspešno delovanje v vašem lepem po« klicu.«
Od profesorskega zbora je nato govoril še g. ing. Simonič, na kar sta se v imenu uči« teljstva zahvalila v izbranih besedah, kraljev« ski banski upravi, posebno še gospodu pod« banu in slednjič tudi vsem predavateljem, ravnatelj meščanske šole g. Melhijor Rismal iz Slov. Bistrice in gdč. Vika Kulovic iz Vite vasi.
Potem je g. podban razdelil udeležencem obiskovalna izpričevala in se pri tem z vsa« kim razgovarjal o krajevnih razmerah in o možnosti njegovega udejstvovanja na kmet« skih in gospodinjskih šolah.
V obednici »Vesne« se je nato v najbolj«
Kdor je kedaj imel opravka z otroci v šoli, ve, kako težko je v začetku šolskega leta napraviti pri njih red glede samoučil, med temi zlasti kar se tiče zvezkov, ker je tozadevno takoj v začetku šolskega leta tre« ba v vsakem razredu storiti nagle ukrepe. Da je za zvezke, potrebne za šolske naloge, radi enotnosti, reda in hitre nabave potrebno skupno naročilo za ves razred pri tej ali drugi tvrdki, je jasno, potrebno je pa še iz razloga, da se lahko nabavljajo zvezki rev« nim učencem, ki ¿jih iz pičle dfotacije učitelj« stvo ne more.	1
Lansko leto je — očividno inspiriran od trgovskih krogov <— ne da bi bilo pri tem moglo povedati svoje mnenje tudi učitelj« stvo, izšel odlok — s katerim se mu skupno nabavljanje samoučil prepoveduje.
Enako je tudi s knjigami. Kdor ve, ko« liko revnih učencev je danes v naših šolah in kako malenkostne subvelncije dobivajo bas knjižnice ubožnih učnih knjig na posameznih šolah in kako male so te zaloge, temu bo jasno, da le te nikakor ne morejo kriti po« trebe za vse pomoči potrebne otroke in jim dajati na posodo brezplačne^ izvode učnih knjig, ki jih koncem leta vračajo Razumel bo tudi nabavljanje knjig premožnejšim učencem za razrede skupno, da se je pri even« tuelnih 10 eksemplarih posameznih knjig do« bivalo tudi običajen brezplačen izvod za ubožne učence ali pri 10% prihranilo kaj za« nje med tekočim šol. letom. Zallibog, da so ukinjeni listki pri učnih knjigah za brezplač« ne izvode. Zadnje čase je začela pozornost obračati na to Učit. gospod, poslovalnica, ki se je pa učiteljstvo poslužuje le pri nakupu uradnih potrebščin.
Ni je vrste, ki bi bila nastopila proti učiteljstvu tako brutalno, kot so to storili trgovci s šolskimi potrebščinami. Letos je izšel drugi odlok, ki dovoljuje nabavo samo« učil sporazumno s starši. Učiteljstvo je mis« lilo, da bo vsaj sedaj tozadevno mir in red.
Ali zmotilo se je. Očividno nekdo med interesiranimi nima miru, če ne izide — »v svrho reklame seveda« — vsako leto kak čla« nek, ki pogreva lanski tozadevni preje citi« rani odlok. Kajti v »Jutru« je 12. t. m. izšel zopet tak monstrum, čegar dopisnik opozarja javnost na lanski odlok in se pri tem ne sra« muje sledeče denuncijacije: »in učno osobje ne sme na primer zaradi barve ovitka, zvez« kov in podobnega pošiljati učence le v go« tove trgovine«.
Dopisnik očividno o enotnosti zvezkov nima pojma. Kaj je učiteljstvo radi tega pre«
Ministrstvo prosvete je z odlokom z dne 17. avgusta t 1. št. 26207 naročilo vsem sred« njim šolam, da se morajo odslej vse šolske stvari pisati na štirih tipih vežbank, ki jih ima v zalogi državna štamparija šolskih knjig. Sekcija trgovcev s papirjem in pisarniškimi potrebščinami pri Gremiju trgovcev *v Ljub« ljani je z ozirom na težak položaj, ki je s tem
bene zajednice. Dotlej so bili izročeni nepre« stanemu zapostavljanju s strani njihovih srečnejših tovarišev. V pomožni šoli pa iz« ražajo slabonadarjeni radost pri delu in uče« nju, ker se tu vrši njim primerni pouk in se tudi ravna po njih in ne kakor v normalni narodni šoli, po dobro ali srednjenadarjenih učencih. Če bi se slabonadarjenega pustilo v normalni šoli, bi po Večletnem učenju v enem in istem razredu zapustil šolo kot po« poln analfabet.
Na zapadu vstopi v pomožno šolo deca, ki je obiskovala najmanj eno leto brezuspeš« no narodno šolo. Žongliranje z metodo »te« stov« se smatra vae bolj za pseudo=znanstve« no. Po neuspešnem učenju v osnovni šoli se vrši najmanj 3 mesece opazovanje — tako se vsaj dela na Dunaju. To opazovanje vrše skupno učitelj pomožne šole, učitelj osnovne šole in šolska zdravnika obeh šol; to je za« nesljiv način določevanja otrok za pomožno šolo. Abnormalne duševne otroke se ne more diagnozirati od danes do jutri, nego se jih mora dolgo observirati. Preden se ugo« tovi, da je otrok slabonadarjen, se morajo konstatirati nedostatki ne samo v šolskem, nego v celokupnem otrokovem življenju; zato je pa potrebno daljše opazovanje.
Na zapadu imajo pomožne šole redno 6 razredov. Sedmi razred se otvori le radi profesionalnega (poklicnega) usposobljenja, toda le bolj poredkoma. Tudi naše pomožne šole morajo imeti 6 razredov \— dosedanje naše pomožne šole v Ljubljani in Mariboru imajo po 6 razredov — ker izgubi otrok že 1—2 leti preden vstopi v pomožno šolo.
Pomožne šole imajo svoj posebni učni načrt. Izpuščeno je vse nebistveno, vse kar
šem razpoloženju vršil lepo uspeli banket pod vodstvom ravnateljice gospe Rapočeve, ki je kot gospodinja pozdravila gospoda pod« bana in vse navzoče. Tu se je fj. podban z vznesenimi besedami najprej spomnil Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in z »Živijo« vzkliki na kraljevo rodbino je sledila pesem za pes« mijo. In pesem — tako je poudarjal g. pod« ban ob slovesu — naj zveseli, bodri v delu nas, naj prinese žarek veselja in zadovoljstva v sleherno kmetsko hišo.
Tako je naglo pretekel čas in s prisrčnim »Na svidenje pri praktičnem tečaju! Na svi« denje pri občestvu!« so se razšli tovariši in tovarišice po vsej Dravski banovini. Da bi njih trud bil poplačan z dobro uspelim delom med narodom!
stalo lansko leto, ko so učenci nosili v šolo za šolske naloge zvezke z raznobarvnimi ovit« ki — razne velikosti, brez pivnikov — ki so jih posamezne trgovine, bodisi vsled nejasne izjave otrok, bodisi vsled napačnega umeva« nja svojih nastavljencev — ali da se iznebe zvezkov, ki radi barve ovitkov ne gredo — le tem dajali v nakup, o tem zaenkrat mol« čimo. Radi bi pa vedeli, kateri trgovski na« stavljenec bi bil zmožen nabaviti n. pr. za vse učence 1. in II. razreda enotne zvezke, tako, da bi to naročilo izvedli otroci sami sedaj v začetku šol. leta.
Odločno pa moramo odkloniti zadnji stavek tega dopisa, ki se glasi: »Gremij tr« govcev vljudno prosi, da mu prizadeti javijo eventualne poedine primere, ki bi nasproto« vali gornjim odredbam.«
Kdo so ti prizadeti? Ali ¡morda starši, ki bi jim bila s skupnim naročilom odvzeta skrb in pot za to nabavo. Ali morda otroci, ki so veseli, da se takih naročil iznebe. Ali morda trgovci s šolskimi potrebščinami sami?
Kajti med tem ko uprav oni, ki se pri« tožujejo, Se danes prav uslužno izvršujejo taka skupna naročila in dopuščajo, da nekdo poziva nje same, naj take slučaje javijo gre« miju trgovcev — ali je morda mislil, da bi to ovajanje opravili starši ali celo otroci. Vsa stvar izgleda že malo smešna, če se spomni« mo na časopisno reklamo te vrste trgovcev. Le kako je to, da je le tem dovoljeno dajati reklamo v časopise, v dopisu pa poziva, naj prizadeti enako reklamo med učiteljstvom — ki je pa seveda nikjer ni — ovadijo gre« miju trgovcev.
Način teh časopisnih lanskih in letošnjih člankov je za učiteljstvo •— pa nič manj za trgovce te vrste — skrajno ponižujoč. Za učiteljstvo zato, ker poziva na deniuncijacijo proti njemu — torej se ga javno v časopisih sumniči protipostavnih dejanj, ki jih pa ne zakrivlja.
Le čemu ta gonja? Ali ni ta reklama ponižujoča tudi za trgovce?
Če je le tem morda toliko za tiste od« stotke, ki so jih dajali pri tem nakupu in jih je učiteljstvo uporabljalo za podporo revnim učencem, naj bi mirno oznanili, da jim teh odstotkov enostavno ni mogoče več dajati, ali pa to sporočili v trgovinah.
Zavedati bi se pa morali, da bi pri vseh eventuelnih takih protestih, katerih posledica je bil lanski odlok, morali med se poklicati tudi učiteljstvo, ki bi bilo na pristojnem me« s tu vsaj lahko pojasnilo vzrok takih skupnih nabav.
nastal za vsa obrtna in trgovska podjetja, ki se pečajo z izdelovanjem ali prodajo teh predmetov, predložila kr. banski upravi spo« menico s prošnjo, naj kr. banska uprava iz« dejstvuje, da se vežbanke tipa državne štam« parije pri nas ne uvedejo. V utemeljitvi te prošnje se navaja:
1. odlok bi ubil našo industrijo zvezkov,
ni neobhodno potrebno. Pouk ima pretežno praktični značaj. Da se more pri pouku v teh šolah individualno postopati, ne sme prese« gati število učencev v razredu 15. Razred, ki vsebuje več učencev, se mora deliti.
Pomožna šola je predhodnica današnji aktivni ali delovni šoli. Izzvala je jačje delo v otroški psihologiji, s čimer je pobudila normalno šolo k intenzivnejšemu delu in so njena sredstva prešla tudi v normalno šolo. Ako bi hoteli pazljivo zasledovati pot mo« dernih šolskih idej, nas mnogovrstno povede
v pomožno šolo in v ostalem v medicinsko pedagogiko. Radi tega se pomožna šola mora smatrati za pedagoško in socialno pomožno ustanovo.
Za tako posebno ustanovo se mora izo« braziti posebna strokovna učiteljska oseb« nost. Vse zapadne države se žurijo, da izo« brazujejo za pomožne šole strokovne učite« lje. Ti učitelji morajo imeti več znanja iz psihologije, psihopatologije in v obče širše znanje iz pedagogike in pedspatologije. Radi tega se na zapadu zlasti po svetovni vojni ustanavljajo posebni tečaji za usposobljanje nastavljencev teh šol. Tudi naša država ne zaostaja v tem delovnem pravcu, četudi ne« koliko zakasnelo. Preteklo leto (1929./30.) se je otvoril tečaj za izobrazbo učiteljev za delo v pomožnih šolah in oddelkih za slaboumno deco. Sprejetih je bilo v ta tečaj 18 učiteljev in učiteljic in 2 češkoslovaška učitelja. V pri« hodnjem šolskem letu (1930./31.) se sprejme v ta tečaj 40 učiteljev. Trideset učiteljev se bo pripravljalo poglavitno za delo pri slabo« umnih, a kot vzporedna stroka je usposob« ljanje za izobrazbo gluhonemih ali slepih; pet kandidatov ima kot glavno stroko izo«
ki je doprinašala do sedaj ne le občim intere« som, marveč s plačevanjem davkov tudi državi največje žrtve, ker je v času najtežjih kriz vzdrževala z največjo požrtvovalnostjo svoja podjetja. Kaj naj napravi industrija in trgovina s sedanjimi velikimi izalogami, katere si je pripravila, ker ni do zadnjega momenta vedela, da bo izdan gornji odlok ministrstva prosvete.
2.	obstoji zakonito določilo, ki jasno pravi, katere vrednotnice in tiskovine se sme« jo monopolizirati in pri čemur je izrecno do« stavljeno, da so šolski zvezki od tega izvzeti.
3.	odlok bo pa tudi prizadel šole in učence same, ker blago ne'bo vedno in pravočasno na razpolago. Mnogim trgovcem ne bo mogo« če blaga nakupiti, ker nimajo vsi sredstva, da bi plačevali vežbanke že pri naročilu ali pa potom povzetja.
Nadalje se v spomenici poudarja, da je trgovina s papirjem in pisarniškimi potreb« ščinami prosta obrt in da ne gre za posamez« ne predmete, ki spadajo v obseg te trgovine, vpeljati monopola.
Sekcija prosi končno kr. bansko upravo, da se njena vloga reši čimprej, da glede pre« skrbe s šolskimi zvezki ne nastane zastoj, ker si do končne rešitve tega vprašanja nikdo ne bo naročil novih zvezkov.
Splošne vesti.
—	Uradniški zakon. Kakor smo že v zadnji številki poročali, je projekt novega uradniškega zakona že gotov. Kategorije od« padejo in bodo uvedeni mesto njih čin. raz« redi. S posebno odredbo, ki bo tvorila sestav« ni del zakona, bo odrejena prevedba iz dose« danjih kategorij in skupin na odgovarjajoče čin. razrede. Plačilni razredi bodo urejeni ta« ko, da pride sedanja III. kat. v plač. razr. od X. do VI., II. kat. od IX,—V, I. kat. od VIII. do I. Rodbinske pokojnine prevzame poseben pokojninski fond.
—	Sokol kraljevine Jugoslavije je vložil posebno spomenico na g. min. predsednika, v kateri se zavzema za nujno rešitev aktual« nih učiteljskih vprašanj, ureditev stanarine potom pravilnika, izboljšanje materijalnega stanja učiteljstva in izobrazbi odgovarjajočo razvrstitev po novem čin. zakonu, poudarja« joč, da ta vprašanja onemogočujejo popolno udejstvovanje učiteljstva pri prosvetnem delu.
—	Izkazi članov za poslovno leto 1930/31.
Doslej so poslala poverjeništvu izkaze uči« teljska društva slovenjgraško, ormoško in ptujsko. Ostala društva, posnemajte!
—	Ako niste prečitali v zadnji številki Učit. tov. članek »Boj proti Učiteljski gospo« darski poslovalnici«, prečitajte ga danes, ker je v zvezi z današnjim člankom o enotnih samoučilih ,v šolah. Vsak zaveden tovariš mora biti informiran glede »Učiteljske gospo« darske poslovalnice«, kake namene ima.
—	Raba šolskih zvezkov. Z ozirom na po« ziv, ki ga je priobčil gremij trgovcev v Ljub« ljani v zadevi nakupovanja zvezkov po uči« teljstvu, se je zglasila dne 16. septembra t. 1. deputacija ljubljanskega učiteljskega društva pri načelniku prosvetnega oddelka g. dr. Lon« čarju ter mu tolmačila mišljenje učiteljstva glede zvezkov, ki morajo biti za isti predmet enotni, kar zahteva tudi šolski nadzornik ob priliki nadzorovanja pouka.
—	Navajanje staršev in lotrok k denun« cijacijam proti učiteljstvu. Dnevni listi so priobčili sledečo notico: »Ob začetku šolskega leta opozarja Gremij trgovcev v ¡Ljubljani učence, dijake in njihove starše, da učno osobje po odloku bivšega velikega župana in šefa prosvetnega oddelka ne sme pobirati po šolah nikakih prispevkov za skupno nabav« ljanje šolskih potrebščin, kakor tudi ne sme agitirati za kako poedino tvrdko. Vse trgo« vine s šolskimi potrebščinami imajo blago, ustrezajoče šolskim predpisom, in učno osobje ne sme na primer zaradi barve ovitka zvezkov in podobnega pošiljati učence le v gotove trgovine. Dijaki in njihovi starši imajo
brazbo slepih ali gluhonemih, a kot vzporedno stroko izobrazbo slaboumnih.
Važno je ugotoviti kako je stanje v dru« gih državah v tem pogledu. Dunaj n. pr. ima 12 pomožnih šol s 111 razredi. Povprečno ima razred 14 učencev. Čehoslovaška ima 167 raz« redov, Poljska republika, ki je započela delo v tem pravcu šele 1. 1920., ima 29 zavodov in spec. šol s 143 razredi. Naša država je imela do sedaj vsega tri spec. šole za slabonadar« jene: ^Ljubljana, Maribor in IZemun. Z naj« novejšim odlokom g. ministra so bili otvor« jeni štirje razredi v Beogradu, a v Zagrebu, Subotici in Novem Sadu po 2 razreda, 1 raz« red v Vel. Kikindi in Vel. Bečkelileku.
Še nekoliko besedi o metodiki pouka na teh šolah. Pedagoški postopek v pomožni šoli mora sloneti na posebni psihološki analizi. Primitivnost duševnosti slaboumnih zahteva konkretnost in reduciranje učnega gradiva. Pri tem se izkoristi nagon posnemanja in igranja.
Iz psihološke analize izide zahteva po individualnem pouku. S tem je v zvezi ustvar« janje individualne pedagogike. V nobeni šoli se ne vodi računa o tako zvani duševni higi« jeni — ki čezdalje bolj postaja specijalen predmet, zlasti v Ameriki, kjer se prav po« sebno goji — kakor v pomožni soli.
V pomožni šoli igrajo risanje in ročno delo v vseh razredih glavno vlogo, so prav« za prav učni principi teh šol, ker se uporab« ljajo pri vseh učnih predmetih: celokupni pouk se naslanja na nje radi lažjega razume« vanja učnega gradiva.
pravico nabavljati šolske potrebščine pri onem trgovcu, pri katerem sami hočejo. Gre« mij trgovcev vljudno prosi, da mu prizadeti javijo eventualne poedine primerfe, ki bi na« sprotovali gornjim odredbam.« Ta notica pač ne dela časti niti onim, ki so povzročili obja« vo in ne listom, ki so jo priobčili. Ako bo potrebno, bomo ustregli prizadetim s po« datki, kako one t v,r d ke„ ki se p rito« žujejo, prav rade sprejemajo in izvršujejo skupna naročila za vse učence v razredu in si© še na« dalje priporočajo. Opozarjamo na da« našnji tozadevni članek.
—	Lesica«Mole: Prva Srbska ali hrvatska čitanka za slovenske osnovne šole je bila odobrena po predlogu Glavnega Prosvetnega Sveta z odlokom Ministrstva Prosvete ONBr. 10.215 z dne 22. marca 1929.
—	Tečaji za izobrazbo učiteljev defektne dece. Ministrstvo prosvete je z odlokom O. U. br. 56.123 od 28. jul. t. 1. ter na osnovi §§ 14. in 162. zak. o nar. šolah otvorilo v Beogradu celoletni tečaj za izobrazbo učiteljev de« fektne dece. Tečaj bi se moral otvoriti 15. septembra 1930 ter bo trajal do kraja junija 1930. Sprejetih bo 30 učiteljev za pouk slabo« nadarjene dece ter kot stranski predmet glu« honemo ali slepo, pa 5 za slepe ali gluhoneme in stranske slabonadarjene. 'Prijavljenci mo« rajo imeti maturo, uspos. izpit in ne nad 5 let službe ter odlično oceno. Dobivali bodo svoje redne prejemke. Ob kraju tečaja se vrši diplomski strokovni izpit.
—	lOtvoritev novih pomožnih šol. Mini« strstvo prosvete je otvorilo nove pomožne šole v Beogradu (4 razr.), Zagrebu, Subotici in Novem Sadu (2 razr.), v [Vel. Kikindi in Vel. Bečkereku (1 razr.).
—	Za referenta v odsieku za defektno deco ministrstva prosvete v Beogradu je ime« novan Anton Skala iz Maribora, ki je že na« stopil službeno mesto.
—	Društvo učiteljic bo imelo sejo v ne« deljo dne 21. t. m. ob 9. uri dopoldne v sobi Mladinske Matice (Učit. tiskarna). Poleg dru« gega je na programu tudi razgovor o kon« gresu Nar. Ženskega Saveza, ki se bo vršil v Zagrebu od 13.—15. oktobra. Na kongresu se bo obravnavalo več vprašanj, ki so zani« miva zlasti za učiteljice, zato bi bilo pripo« ročljivo, da se jih čim več udeleži kongresa. Vse podrobne informacije dobite v nedeljo pri seji. — Odbor društva učiteljic.
—	Številka 7. našega stanovskega lista pri« naša povodom moje 751etnice nekaj podatkov iz mojega življenja, ki pa niso povsem točni. Resnici na ljubo popravljam, da sem službo« val v Trbovljah«Vode 44 let, ne pa 43, da po gimnazijskih študijah nisem vstopil v 4. let« nik učiteljišča, ki ga takrat še ni bilo, ampak v enoletni učiteljski tečaj, da nisem napravil mature z odličnim uspehom, ampak z navad« nim, da moja prva žena ni bila polkovnikova, ampak stotnikova hči, brez generalštabnega naziva in da sem prosil 1. 1883. za nadučitelj« sko mesto v Trbovljah«Vode na migljaj gosp. nadzornika Ambrožiča, ne pa Grossa. Sicer pa izrekam cenj. poročevalcu za tako laskavo priznanje mojega delovanja na šoli Trbovlje« Vode najiskrenejšo zahvalo. S tovariškim po« zdravom znamovam Ivan Kern, šolski upra« vitelj v p. Vojnik, dne 13. sept. 1930.
—	Šolskim upraviteljem v litijskem srezu! Članarino za SI. Šol. Mat. sem prejel dosedaj le od 8 tov. upraviteljev. Prosim tudi druge, da zadevo urede vsaj do 30. sept. Glej okrož« nico Sreskega načelnika v Litiji od 5. aprila 1930, prosv. štev. 563. Poverjenik: Rostohar Dragotin.
—	iNujno rabim 24 Schreinerjevih čitank II. del II. izdaj, kralj. zal. šol. knjig v Ljub« ljani 1924. Knjige so lahko že rabljene. Po« nudbo z navedbo cene je poslati na upravi« telja nar. šole v Koprivnici pri Rajhenburgu. Istotam oddam 19 računic I. del Černivca iz 1. 1924. a 7'— 'Din in 17 računic II. del Čer« nivec iz 1. 1925. a 10-— Din, popolnoma nove, trdo vezane. Za te knjige pridejo v |>oštev 1 do 3razrednice.
—	O letošnji statistični tabeli bi se mo« rali tudi marsikaj pomeniti že zaradi enot« nosti. K temu nas navajajo tudi štiri vpra« šanja na zadnji strani formularja: pripombe k temu stat. formularju. V podrobnosti spu« ščati se na tem mestu ne kaže, pač pa se naj prenese zadeva v učit. društva ali na sestanke šol. upraviteljev — ki bi morali biti subven« cijonirani — pod predsedstvom sres. šol. re« ferentov. Čas je tudi, da se lotimo vprašanja o šol. učnih knjigah, ker je nujno potrebno, da izginejo iz vseh šol vsi surogati in plagi« jati, ki so nastali po vojni. >— Šijanec Lju» devit.
—	Mornariška obrtna šola v Tivatu po» trebuje enega stalnega učitelja za predavanje predmetov, ki so predvideni za 4 razrede srednjih šol in sicer: Aritmetika, geometrija, zgodovina, zemljepis, učni jezik in lepopisje. Kandidat mora imeti kvalifikacijo za učite« lja, mora biti naš državljan in ne sme biti starejši od 40 let. Predpisno kolkovane proš« nje naj se pošljejo takoj poveljstvu pomor« skega arzenala v Tivatu. Nastop službe 30. septembra t. 1. Ostali pogoji so razvidni iz službenega vojnega lista št. 35«1930, ki je na razpolago pri pristojnih poveljstvih vojnih okrožij in na vseh orožniških postajah.
—	Risarski tečaj v Ljubljani. Na inter« vencijo je kraljevska banska uprava oddelek VIII. v Zagrebu naknadno nakazala udele« ženeem iz Savske banovine podporo po Din 1000 — pod br. 113.639«VIII. 1930. Čim dospe denar, ga razdelimo. — Kus Viljem.
A. Črnivec, Petdelna računica za osnovne šole, I. in II. del (ločeno kakor doslej). Bano« vinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani pripravlja novo izdajo gornjih dveh knjig, po katerih je bilo že delj časa stalno povpra* ševanje. Knjigi, prilagodeni novemu učnemu
O enotnosti samoučil in neprilikah.
(Dopis iz vrst učiieljsiva.)
Monopol šolskih zvezkov.
načrtu, je pregledal tudi že Glavni prosvetni svet; nista pa odobreni kot učni knjigi, ker se po učnem načrtu v I. in II. razredu osnov* nih šol ne sme razen čitanke rabiti nobena druga knjiga pri pouku v šoli. Prav dobro pa bosta Računici služili učencem kot pomožni knjigi doma. Praksa je pokazala, da sta knjigi brezpogojno potrebni; zato se je Zaloga od* ločila za novo izdajo. Obe knjigi bosta na razpolago takoj prve dni oktobra t. 1., zaloz* niča pa sprejema naročila ze sedaj.
—	Rajoniranje Šol. občin. Z novim zako* nom o narodnih šolah se bomo počasi izena* čili po celi državi in to v vseh panogah tico* čih se šolstva in učiteljstva. Smatram, da je ravno sedaj tudi nastopil čas, ki je najbolj priličen, da se ponovno rajonirajo posamezni šol. okoliši. V mislih imam predvsem pode* želske šol. občine. V sedemdesetih letih, to* rej po uveljavljenju drž. šol. zakona a.*o. iz I. 1869., so merili z verigami oddaljenosti občin od šole. Potem pa so se preoblikovali rajoni le ob postanku kake nove šole, ali po izboljšanju cest in komunikacij vobče, s če* mer so se občine ali njih deli, ali tudi posa* mezne hiše zbližale bolj novi šoli, kakor pa oni, kamor so bili dotedaj všolani. Zadeva je bila končnoveljavno urejena s tem, da so se istočasno prepisali tudi davčni prispevki od prešolanih hiš od stare na novo šolo. Do* cela umljivo pa je, če so se kraj. šol. sveti branili takih šolarjev — tujcev, od katerih je brala sicer šol. prispevke domača obema, a šola, ki so jo otroci obiskovali, ni dobila nič, četudi so ji »tujci« povzročali večje stroške. Še večje brige pa imajo v takih slu* čajih šol. upravitelji, ki presojajo položaj se osobito iz pedagoških vidikov. 'Pri letni sta* tistiki, kakor je bila n. pr. letos, jim otroci iz nevšolanih občin ne bodo delali nobene skrbi, ker tabela ne izkazuje nobenih toza* devnih rubrik, vendar pa povzroča tako sta* nje obilo pisarije že pri dovoljenju za prvi vstop, potem končni izstop, ali preselitev, ali prestop na -meščansko ali srednjo šolo itd. Zato je najboljše, da se vsepovsod, kjer se je pokazala tekom let potreba, prešolajo ob* čine ali pa samo njih deli v šole, kamor jim kažejo prilike najbolje, ter se seveda obenem tudi regulirajo davčni prispevki posameznih na novo rajoniranih šol. — Šijanec Ljudevit. Opomba uredništva: To vprašanje bo točno urejeno s pravilnikom, ki bo uvedel v to svrho »list o šolski teritoriji«, tako da bo vladala tozadevno absolutna jasnost. Da bi le pravilnik že izšel, ker bo s tem rešenih nebroj vprašanj, ki sedaj čakajo rešitve in puščajo šolstvo v nejasnosti.	_ .
—	Kaj govori ocena P. Flereta o knjigi »Prirodne sile« v stvarnem oziru? Razumljivo je, da so si prirodne vede utrle pot tudi že v osnovno šolo. Pa ni dovolj le teoretsko znanje prirodnih naukov, treba je to znanje tudi praktično poglobiti. In ta namen ima Fleretova knjiga. Naj bi zato postala zani* miva prirodoslovna čitanka osnovnošolske mladine, ki hoče na izbranih, najenostavnej* ših pojavih pokazati medsebojno delovanje prirodnih sil. katere si je znal človek sčasoma udomačiti. V stvarnem pogledu je knjiga uspela. (Dr. Simon Dolar.) Knjigo »Prirodne sile in njihova uporaba« Pavla Flereta je na osnovi Glavnega Prosvetnega sveta S. Br. 579/27 ministrstvo prosvete s svojim odlo* kom lO. N. Br. 62950/28 odobrilo kot pomožni učbenik za prirodoslovje v višjih šolskih letih osnovne šole. Izdala in založila jo je »Uči* teljska tiskarna« v Ljubljani. Pripominjamo, da je to edini odobreni učbenik za prirodo* slovje v osnovnih šolah.	_
—	Kurivo in stanarina za učiteljstvo. Ce* njeni tovariš urednik! Učiteljujem v Sloven* skih goricah. Prav lep kraj, posebno jeseni. V mehke pastelne barve se je odela pokraji* na, le na starem grajskem zidovju drhti rdeča pesem divje trte. V mesečnih nočeh mečejo visoki topoli dolge sence čez tihe stezice. Klopotci pritrkujejo v nočni mir. Bogme, tu bi moral biti pesnik, če bi ne bil učitelj. Ker sem pa učitelj, me v tej lepi harmoniji mo* ti jo najrazličnejše skrbi. Kakšne pa? O, to takoj uganeš! Stanarina — kurivo, kurivo — stanarina, to je circulus vitiosus teh lepih dni. Naš kraj, s tem mislim vse všolane vasi, je drugače gospodarsko precej trden, posebno v primeri z drugimi predeli naše Dravske ba* novine. Viničarji tudi pri nas več kakor skromno žive, pa tudi drugih siromakov ne manjka. Tu mislim predvsem posestnike in druge pridobitnike, ki s svojim denarjem v največji meri vzdržujejo javne ustanove in naprave. Ti so pri nas premožni. Ti ljudje so pri nas v zadnjih dveh letih s prostovolj* nimi prispevki zgradili nov gasilski dom, na* bavili brizgalno, sezidali gledališko dvorano in prenovili cerkev, kar je stalo težke tiso* čake, kar pa je tudi vse hvale vredno. Nič ne rečem. Kar mora — mora biti! Napove* dana pa je bila tudi. seja krajevnega šolskega odbora. Tudi to mora biti, so pritrdili odbcTN niki in sedli k zeleni mizi. Potem so jim bile prečitane učiteljske prošnje za stanarino in kurivo. »Uh,« so se zgrozili možje, »ali nas mislite do golega oskubsti? Jej, jej, saj ne zmoremo, ne, tega ne zmoremo.« In so polo* žili »zadevo« ad aeta. In kot da ni nič, smo šli vsak .svojo pot, oni na polje, mi v učilnice. »Tak« je, tovariš urednik, tega članka realni konec. Mislim, da ni v njem nič takega, kar bi spadalo pod paragraf. Torej Te prosim, da ga priobčiš v listu. Prosil pa bi Te tudi, da mi pojasniš, kako bi prišel do svoje pravice. 9 m3 drv, ki mi pripadajo, še vedno raste. Včasih grem skozi gozd. Kako .skrivnostno šumi veter skozi krošnje. Ginjen poslušam pesem svojih devetih kubičnih metrov in si mislim: Morda pa le rastejo zame. Drugo Te prosim glede stanarine. April, maj, junij, ju* lij, avgust, september. Šest mesecev po 150 Din = 900 Din. Kam naj se obrnem, hla* pec Jernej, da dosežem izplačilo? S tovari« škim pozdravom! — V. K.
t černelč Franc, bivši šolski upravitelj v Artičah, je 15. jut. 19j0 nepričakovano naglo podlegel za vratni bolezni, Uverjen sem bil, da do spretnejše pero nego je moje napisalo po* kojnemu tovarišu g. r ranču Černelč*u nčkaj vrstic v spomin. An kakor vidim, doletelo je mojo malenkost, da se dragemu nepozabnemu tovarišu nekoliko oddolžim i.n mu postavim skromen spomenik. Pokojni tovariš g. Franc Cerneič je bil rojen 1871. leta v Globokem, kjer je posecal osnovno šolo, ki jo je takrat vodil kot nadučitelj upokojeni šol. ravnatelj g. Uustav Vodušek.. Ta je ukaželjnega in raz* ooritega dečka navdušil za nadaljno šolanje. Učiteljišče je dovršil 1891. leta v Mariboru. Prva njegova služba je bila Crešnjevec pri fragerskem. Služboval je potem nekaj iet v močno ponemčenih Brežicah, kjer se je s to* varišema gg. 1. Pečnikom in N. Supanom ne* ustrašeno udejstvoval v narodnem življenju. Zelo nevarno početje takratne dobe za mla* dega slovenskega učitelja. Ko pa je bila leta šola v Št. Petru pod Sv. Goro raz* širjena v petrazrednico, je dobil ranjki stalno učiteljsko mesto ondi. Deloval je tukaj ma* Ione o let v kolikor ni bil eksponiran, kakor iz Brežic v Dobovo, na sosednje šoLe v Pod* sredi, Pečicah in Orešju. Tukaj si je izbral tudi življensko družico iz ugledne Kunejeve rodbine. Toda že leta 1902. je bil prestavljen v Artiče in kmalu imenovan nadučiteljem. V Artičah je deloval celih 24 let do svoje upokojitve 1926. leta kot nadučitelj. Njego* vemu prizadevanju se je zahvaliti, da so po* stavili v Artičah novo moderno štirirazredno šolo, ki so ji leta 1910. prizidali še peti raz* red. Podpiral ga je pri tem pokojni župnik Potovšek. Ves svoj prosti čas v Artičah je uporabil deloma kot občinski tajnik, deloma kot odbornik kmetijske podružnice. Kot vešč sadjar se je z vso vnemo posvetil šolski dre* vesnici, iz katere so občani dobivali žlahtno sadno drevje. Pred 22 leti je pomagal usta* noviti Posojilnico in hranilnico v Globokem. Do svoje prerane smrti je bil v njenem od* boru in je njegova moška, dobrq premišljena beseda vsikdar našla vse upoštevanje. Ob svoji preselitvi v Brežice je prevzel leta 1927. v jeseni tajniško mesto v Skladišču zveze kmetijskih podružnic, ki ga je vzorno vodil vse do svoje smrti. Obenem je poučeval tudi na obrtni šoli vse do zaključka letošnjega šolskega leta. Mnogo truda in dela mu je povzročilo vodstvo tajniških poslov Sadjar* skega in vrtnarskega društva v Brežicah, kjer si je stekel dosti zaslug -s svojim neumornim delom ob priliki lepo uspele lanskoletne sadne razstave. Ko mu je hotel ob tej priliki odbor za to strokovnjaško delo nakazati primerno nagrado, jo je energično odklonil, češ da on dela za narodov blagor iz veselja ne pa iz koristoljubja. Ob .svoji prerani smrti — star ni bil niti 59 let — zapušča vdovo go. Ano in 3 skoraj preskrbljene otroke, 1 hčerko in 2 sina. Ranjkega černelča so dičile kot uči» telja in vzgojitelja vse vrline in kreposti. Kot tovariša pa značajnost in požrtvovalna kole* gijalnost. i»Za tovariša vse, kar morem in premorem,« je bilo njegovo geslo. Vsepovsod, kjer je služboval, osobito pa v Artičah, je bil vsakemu posamezniku z veseljem na razpo* lago in zato so ga ljudje radi hodili izpraševat za nasvete. Kako je bil za vse to povsod pri* ljubljen, pokazal je njegov za brežiške raz* mere res izredno veličasten pogreb 17. julija. Zastopani so bili vsi uradi in vsi sloji, med njimi mnogo okoličanov, zlasti Globočanov in Artičanov. To je pokazal tudi zvrhan voz najlepših vencev. Pred hišo žalosti so brežiški pevci pomnoženi po tovariših pevcih zapeli žalostinko »Človek, glej dognanje svoje!«. Ob odprtem grobu se je od blagopokojnega tova* riša poslovil v zbranih in v srce segajočih be* sedah sreski šolski referent g. Fran Drnov* šek, v imenu globoške posojilnice pa tovariš g. Josip Bohinc. Pevci so zapeli »Blagor mu«. — Dragi nepozabni tovariš! Prerano in ne« pričakovano hitro si nas ostavil, zatisnil svoje ljube oči in nehalo je biti Tvoje blago srce. Pogrešali Te bomo vsi, ki smo Te ljubili in spoštovali. Tvoje mesto med nami ostane prazno in bržčas vedno prazno. Da Ti, je zem* ljica lahka! — J. Medved.
Stanovska organizacija UJU Iz centrale UJU.
Gospodine urednice!
U »Učiteljskom Tovarišu« od 11. o. m., govoreči o iizboru nove Uprave UJU kao i onome što je u vezi ovoga pitanja došlo po kongresu, donete su izvesne nepotpunosti, koje tangiraju neposredno i moju ličnost. Radi potpunosti samog pitanja, i da bi slo* venačko učiteljstvo, koje ja neobično cenim, imalo jasnu sliku bar o onome što je u vezi s mojom ličnošču, ja molim poštovano ured* ništvo U. T. da u svome cenjenom listu ot* štampa li ovo.	i
Niko ne može sporiti da se izbor nove Uprave UJU nije trebao vršiti na ovogod. Kongresu, jer je o tome donet sporazum prošle godine u Zagrebu, na osnovi čega je i stara Uprava tu tačku stavila na dnevni red. Na tu tačku dnevnog reda nije učinjen n.i* kakav prigovor ni od jednog člana Šireg Od* bora, a unet je čak i jedan član u nova pra* vila u tom smislu. I kad se sve to ne može osporiti, onda ne treba zameriti ni onima ko|i su tražili da se izvrši izbor nove uprave. Predlog g. Skulja da s obzirom na nova pra* vila ostane stara uprava bio je i moj i ja sam .se i na Kongresu za njega sav salagao, ali se nije uspelo, jer je Kongres večinom glasova taj predlog odbio, što je javno konstatovao i pretsednik g. /V. Petrovič. Posle toga pred* loga |i mnogih govora pristupilo se izboru nove uprave. Tačno je, da je nova uprava izabrana: »okrnjeni skupštini«, i da tada nije
bila »večina poverjeništev«, i ja žalim što je do toga došlo, ali je tačno i to, da je prisu* stvovala ii novu upravu izabrala velika večina jugoslovenskih delegata sa teritorija šest ba* novina, a delom i sedme (savske) za§to ima* mo pismene izjave. Ne mislim da ovo nad* glasavanje treba isticati, naprotiv žallim što je do toga došlo i hoču i ja da priznam da: »to je bilo prvič, kar obstoja UJU, da se je izvolila lista, na katero niso pristala vsa po* verjeništva.« Ali kad se to več dogodilo, hoče li se priznat princip večine, i hoče li se zbog jednog nemilog i neželenog slučaja napustiti Udruženje. 1 u ovom nemalom dogadaju ima uteških pojava, jer u novu upravu od 37 čla* nova koliko ih svega ima, izabrato je od stare uprave 33 a svega četiri nova i sva cetiri su krajnje nacionaliste; pa i ta četvorica su sa teritorije sekcije Beograd, a iz ostalih sekcija ostali su apsolutno svi stari članovi ii brojno i imeno. S pravom se može reči izabrata je nova uprava sa starim članovima.
Priznajem, i svaki mora priznati da su izbori donekle i lična pitanja, jer se pri iz* boru i kandiduju ličnosti s obzirom na njihov rad. Ali ako se što mislilo na moju ličnost ovim retcima: »da odide en predsednik in pride drugi«, ja mislim da sam od sebe otklo* nio svaku sumnju kad sam radi sporazuma i pune jednodušnosti na kongresu radio i go* vorio za predlog g. Skulja, posle izbora pre konstituisanja nove Uprave predložio da se ne pristupa konstituisanju dok se prethodno ne učine svi pokušaji da svi uzmu učešča, iako se ima potrebna večina, i koji sam iz* javio da radi sporazuma i zajedničkog rada dajem ostavku i na položaj pretsednika i člana Glavnog odbora.
Još dve napomene. U istom broju U. T. doneto je: »Po kongresu ... «Politika« 24. av» gusta 1930 priobčuje .sledeči članek tov. Mi* lana Rabrenoviča iz Beograda.« Taj članak koji je donet u lU. T. kao moj nije moj, jer niti sam ga ja pisao, niti na njemu stoji u »Politici« moj potpis, niti je to »Politika« na* pomenula, i ne znam na osnovu čega je do* neto da je to moj članak.* Jstina je da sam ja doneo jedan članak, koji je Politika obja* vila, ali to nije taj članak. več kao moj od* govor na članak Milutina Stankoviča »Spor u učiteljskoj organizaciji«, a koji je Uč. Tov. doneo u celosti. Ja bih molio uredništvo U. T. da kada je donelo članak g. Stankoviča da donese i moj kao odgovor na njega, kako bi i učiteljstvo slovenačko o svemu bilo tačno informirano.
Neka mi je dozvoljeno da na kraju ka* žem i ovo. U U. T. do sada je izložen isto* rijat ovog pitanja na kongresu i posle njega. Sada je očekivati da učiteljstvo sekcije Ljub* ljana i njegov organ ostanu na višini kao što su do sada bili i da od svoje .strane učine sve da naša Uprava Udruženja ima: »potreben ugled in avtoritativen vpliv, ki je potreben posebno sedaj, ko se rešujejo najaktualnejši problemi za šolo in učiteljstvo«, kako je to lepo rečeno u U. T.; a mi od svoje strane i sada izjavljujemo da svi članovi sadašnjeg Izvršnog Odbora svoje mandate i položaje stavljamo vam na raspoloženjc.
U Beogradu, 14. sept. 1930. god.
M. Rabrenovič.
SPOR U ¡UČITELJSKOJ ORGANIZACIJI.
(Objavljeno v »Politiki«.)
U današnjem broju »Politike« izašao je članak pod gornjim nazivom. 'Nišam želeo, bar sada ne, da se ovo pitanje iznosi pred širu javnost, jer je ono naše, unutrašnje, sta* leško pitanje, koje bismo pre i lakše sami raspravili u svojoj kuči. Ali kad se več mora, na još ovih svetih i svetlih dana, onda neka tako bude.
»Dva najvažnija pitanja novih Pravila koja su izazvala dvoboj u gledištu bila su proporcionalni izbor uprave i pitanje podele po sekcijama,« kaže g. Stankovič. Da vidimo. Bio sam u Širem odboru koji je izradio Pro* jekat pravila, bio sam i u Odboru za pravila koji je Kongres izabrao, i ni u Širem odboru ni u Odboru za pravila nije se nijedan jedini član izdvojio protiv proporcionalnog sistema izbora. Jedino što je g. Pezelj, na samom kon* gresu, kad je pročitan izveštaj Odbora za Pravila, u ime sekcije Zagreb, pročitao izja* vu: da su oni protiv izbora proporcionalnog sistema, protiv penzionera da ulaze u Upra* vu, i protiv izvesnih elemenata a za sekcije po banovinama. Ova izjava je iznenadila sve, jer pretstavnici sekcije Zagreb u Odboru za pravila nisu se za ovo izjašnjavali, več su u svemu bili solidarni sa ostalima. Posle podne g. Joca Oreščanin, kao član Zagrebačke .sek* cije izjavio je pred Kongresom da data izjava g. Pezelja nije izraz mišljenja Zagrebačke sekcije več njih nekolicine, i da če se oni sami zato obračunati u svome Povereništvu. Sem izjave g. Pezelja ni jedan jedini glas nije se čuo na Kongresu protiv proporcionalnog izbora.
»Pitanje podele po sekcijama« rešeno je skoro jednoglasno, jer je Odbor za pravila ovo pitanje predložio kompromisno: da osta* nu sadašnje sekcije, a ako učitelji žele (*/» zborova) oni se mogu organizovati i po banovinama. Jedino su uporno ostali samo za banovine delegati sarajevske sekcije i neki iz zagrebačke sekcije. Pa i oni, kad su prim* ljena Pravila, došli su pt> podne i učestvovali
* Zmota je nastala, ker prinaša »Politi* ka« v prvem članku tudi sliko g. Rabreno* viča, kakor prinaša isto sliko v članku od g. Rabrenoviča, ki ga priobčujemo v današnji številki — kateri je bil pa namenjen že za zadnjo številko. Oficijelno stališče zagreb* škega, ljubljanskega in splitskega poverjeni« štva prinesemo v eni prihodnjih številk. — Ur.
u daljem radu i time dali nesumnjivog dokaza koliko im je drago Udruženje.
Sva važna i krupna pitanja rešavana su sporazumno i gotovo jednoglasno, ali se de* sila i jedina nemila pojava, koju svi žalimo, i to pri izboru Uprave Udruženja. Kad je pitanje izbora Uprave došlo na red, izabrat je kandidacioni odbor u koji sam ušao i ja. G. Skulj, pretsednik ljubljanske sekcije, s ob* žirom što če se po potvrdi novih Pravila vršiti ponovo izbor Uprava, predložio je da ostane stara uprava. Za ovaj predlog bili su i pret* stavnici sekcija Zagreb, Split i skoro svi čla* novi ostalih sekcija. Sa tim predlogom izašlo se pred Kongres. I ja sam najodlučnije zastu* pao taj predlog, ističuči naročito potrebu, da kada smo skoro sva važna pitanja rešili spo* razumno da onda utoliko pre ovo manje važno pitanje treba rešiti takode sporazumno i jednoglasno. G. M. Stankovič posle govora prišao mi je i rekao: »Milane, veliki si sada bio.« /U istom smislu govorio je i g. Milan Popovič i drugi. Nije se uspelo. Predlog je stavljen na glasanje i večinom glasova od* bačen, što je i pretsednik Kongresa konstato* vao. Diskusija se nastavila i posle više govora pročitana je jedna lista nove uprave koja je aklamacijom usvojena; apstinirall su delegati sekcija Ljubljane, Zagreba (ne .svi) i Splita i ostali glasali delegati sekcija Beograd i Sa* rajevo. I ako jako žalimo što je do ovoga došlo, moramo da podvučemo ovo: a) da čla* novi sekcija koji su apstinirali, nisu bili lično neraspoloženi prema članovima nove Uprave, jer su pre nego su i znali za listu novoizabra* ne Uprave bili načelno zato, da ostane stara uprava; b) oni koji su na Kongresu dali iz* javu da traže da u Upravu ne ulaze penzio* neri d dr., ovim traženjem da i dalje ostane stara uprava, glasali su za penzionere i ostale, jer je njih bilo u staroj upravi, a u novoj ni* jedan jedini više nije uzet; v) u novu upravu uzeti su skoro svi stari članovi (a bila su i tri prazna mesta čija su se mesta morala po* puniti), jer od 37 članova koliko ih ima u Upravi, uzeto je 33 — trideset i tri stara čla* na, a svega 4, četiri nova (Milan Popovič, Miladin Cvijovič, Damjan Rašič i Dušan Priča). U nadzorni odbor, svi dd jednog, uzeti su stari. I opet kažem žaliti je što *i po ovom pitanju nije došlo do jednodušnosti, ali kad nije onda prijatelji Udruženja ne smeju ovo pitanje razgrebavati, ni stavljati na velika zvona, več lečiti. I nova uprava obratila se sekcijama. U tom svome apelu ona je napo* menula, da i ako je bilo izvesne »apstinencije u pogledu izbora Uprave, nje ne .sme biti u pogledu rada u Udruženju«... »Za naše udruženje imaju se učiniti sve žrtve i od svih. Mi ih evo činimo«... »Mi čemo staviti na raspoloženje i svoje položaje i svoje članstvo u Upravi«... »imače čistu i slobodnu situ* aciju. Kako su članovi šireg odbora isti koji su bili u prošloj godini, to če oni koji su bili da ostane stara uprava, biti u mogučnosti da situaciju Udruženja uzmu u svoje ruke«... »Stoga na okup svi s devizom: u Udruženje za Udruženje«... S obzirom na delikatnost pitanja ovaj akt koji je upučen Sekcijama Udruženja, nismo objavili ni u svome listu »N. Prosveta«, ali kad se čini prekor da se računalo na pobedu pomoču brojno najjače sekcije, da svoje poglede zasnivamo isklju* čivo na svojoj brojnoj nadmočnosti, ne vo* deči računa o raspoloženju ostalih«, da je »proporcionalni sistem u glavnome rezultirao iz ličnih planova po proporcionalnom sistemu nova Uprava nije ni birana), — onda neka nam se ne zameri što izvode iz ovog upuče* nog akta sada objavljujemo. Za ljude koji za svoje Udruženje daju sve što imaju i što mogu nisu zaslužili da im se ovako što kaže. Da završim. Kao što nova Uprava čini sve što može da se dode do jednodušnosti u radu svih organa i članova Udruženja, uveren sam da te gotovosti i dobre volje ima i na svima ostalim stranama, i da je nesumnjivo da če se do potpunog sporazuma i zajedničkog rada i doči. Zahvaljuje se uredništvu »Politike«, M. Rabrenovič.
Beograd, 4. septembra 1930. god.
Iz poven^niitva UJU.
POSLOVNIK ŠOLSKOUPRAVNEGA OD* SEKA POV. UJU — LJUBLJANA.
(Sprejet na pokrajinski skupščini v Novem mestu dne 20. julija 1930.)
Čl. 1. Naloga odseka obstoji v sledečem:
a)	Čuvati objektivnost in pravičnost pri nameščanjih učiteljstva ter pri popolnjevanju upravnih mest pri prosveti; 1 1
b)	vzgajati članstvo v gornjem pravcu;
c)	intervenirati potom poverjeništva v vseh slučajih kršitve gornjih načel;
č) proučiti nove zakone, uredbe itd. v onih točkah, ki zadevajo učiteljski stan, šolo in prosveto sploh;
d)	delovati na izpremembi zakonov in uredb, ki niso v skladu s stališčem organizi* ranega učiteljstva ter izdelati tozadevne le* galne vloge in spomenice;
e)	nuditi organiziranim članom pravne nasvete, legalno pravno pomoč in varstvo.
Čl. 2. Centralni odsek je v Ljubljani, ki ima pododseke z istim delokrogom (čl. 1.) v Celju, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti. — Gledati je na to, da isi 'bo s časoma vsako učiteljsko društvo osnovalo svoj šolskouprSV* ni odsek, ki bo posloval v zmislu podod* sekov.
Čl. 3. Centralni odsek šteje 5 do 10 čla* nov, pododseki pa do '5 članov. Člani morajo biti v obližju sedeža, da iz tega ne nastanejo stroški za organizacijo. Izjeme sme dovoliti v izrednem slučaju na predlog ožjega sosveta širji sosvet, ki tudi istim potom imenuje te člane.
Čl. 4. Odsek si izbere načelnika in stalne* ga poročevalca, ki je istočasno zapisnikar.
Čl. 5. Odseki si določijo redne seje sami, zborovati morajo najmanj enkrat mesečno. O sklepih je voditi zapisnik, ki 'ga podpišejo vsi navzoči.
Čl. 6. Odsek je sklepčen če je navzočih a/» članov. Sklepa se z nadpolovično večino glasujočih. Vselej je odrediti tudi protiglaso* vanje. Vsak član sme dati svoje odrejeno mišljenje na zapisnik, ki ga je oddati skupno z odsekovim predlogom poverjeništvu.
Čl. 7. Poverjeništvo odda došle sklepe in predloge centralnemu odseku v izdelavo in jih ta odda pododsekom v izjavo, če je to potrebno. Pododseki lahko stavijo svoje sa* mostojne predloge centralnemu odseku, ki jih po obravnavi predloži s svojim mnenjem po* verjeništvu.
Čl. 8. O sejah priobčujejo odseki kratka poročila v »Učit. Tovarišu«. Načelni pravni sklepi in odločbe se objavljajo v »Učiteljskem Pravniku«, obrambne zadeve pa v »Obramb* nem vestniku«.
Čl. 9. Odseki si lahko iz svojih članov sestavijo sekcije odseka za poedina področja dela.
Čl. 10. Pismene vloge, ki naj se odpoš* ljejo potom poverjeništva UJU na merodajna mesta mora odsek popolnoma izdelati in jih v konceptu predložiti pov. UJU, da jih pre* gleda, dopolni in odpravi na naslov. O odgo* vorih obvesti poverjeništvo vedno odsek, ki pa mora imeti sam vlogo v evidenci. Vse za* deve, ki so namenjene javnosti in korpora* cijam se morajo vlagati le potom poverjeni* štva in nosijo naslov pov. UJU.
Nove kniige.
GLASBENA REVIJA »ZBORI«.
»Učitelljski Tovariš« je že večkrat in ne* davno pisal o »Zborih«, tem našem najbolj* šem glasbenem listu, ki že šesto leto izhaja in prinaša pod redakcijo veščega in marlji* vega pevskega delavca Zorko Prelovca v knji* ževnem delu jako zanimive članke o naši glasbeni literaturi, v glasbeni prilogi pa je le* tos pričel poleg novih vokalnih zborov priob* čevati tudi samospeve s spremljevanjem kla* virja. »Zbori« so postali odslej oficielno gla« silo Hubadove župe Jugoslovanskega pev« skega saveza (JPS).
V avgustu je izšel 4. zvezek VI. letnika, ki vsebuje v književnem delu te*le članke: »Gospodu monsignoru Stanku Premrlu — za peti decenij« — s sliko (piše Vladimir Pfeifer, Ljubljana); »Manom Volariča in Svetka (pise isti avtor); »O slovenski operi« (razpravlja dr. Josip Mantuani, Ljubljana). Uredništvo nas seznanja z mladim skladateljem Ludo> vikom Pušem, ki je stopil v krog sodelavcev »Zborov«. Za tem prihajajo obširna in zani* miva poročila o pevskem prazniku v Kotoru, o letnem rednem občnem zboru pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani, o raznih izpremembah v pevskih društvih, o koncertu Celjskega pevskega društva, o 401etnici pev* skega društva »Zvon« v Šmartnem pri Litiji, o glasbenih novostih, o raznem iz glasbenega življenja, iz uredništva in upravništva.
Glasbena priloga prinaša te*le zbore: mo* ški zbor »Rožmarin«, ki ga je Hrabroslav Vo* larič napisal prvotno za samospev s sprem* ljevanjem klavirja, a ta splošno priljubljeni samospev je Anton Svetek pozneje priredil ¿S molki zbor. Moški kvarteti si ga bodo kaj hitro osvojili in radi prepevali. •— Jos. Pavčic je priredil »Potrkan ples« v lahkem, prepro* stem slogu za moški zbor. Ta narodni napev je v kratkem času doživel že tretjo priredi* tev! — Ludovik Puš je zbrali v mešan zbor »Venček dolenjskih napitnic«, narodne pes* mi: »Sladko je vince iz Trške gorice«, »En hribček bom kupil«, »Ti zvončki v dolin'ci« in »Ta vinček je za rajžo« v gladki, moder* nejši harmonizaciji, posebej pa je še priredil
za mešan zbor narodno pesem »Kaj ti ije deklica?« Mešani pevski zbori bodo z vese* Ijem segali po teh napevih. V prilogi priob* čujejo »Zbori« še dva samospeva za tenor s spremljevanjem klavirja: Josip Pavčiževo »Mlada pesem« in Z. Prelovčevo »V album«. Oba samospeva sta ljubki glasbeni stvarci.
Vsak učitelj*pevec in vsaka učiteljica* pevka bodi naročnik in plačnik te naše iz* borne glasbene revije, ki jo zaradi njene bo* gate književne in glasbene vsebine kar naj* toplejše priporočamo.
Uza kongresa UJU.
V;ak hiti po ravni Slavoniji in požira ki* iometre. Vroče je v pulmanu, večina tovariš šev stoji na hodniku, kramlja in gleda v ravs nino, ki je noče biti konca. Ob progi se vrs stijo hrastovi gozdi, pašniki, močvirja, v da* Ijavi se pasejo jate gosi. Zdaj pa zdaj se pomakne mimo raztegnjena vas. Vlak se ustavlja na večjih postajah. »Piiivo piiivo!« kriči raznašalec pijač, kakor bi kdo klical na pomoč. Potniki segajo po okrepčilih, nekateri kupujejo slive in grozje.
Že se niža solnčna obla, ampak še dolgo ni osvežujočega hladu, ki prihaja z mrakom. Tod pač ni visokih gora in ledenikov. Kmalu prižgo v vlaku luči. V našem vozu brle sve* tiljke precej bohemsko, že v Zagrebu so rekli, da se je pokvarila elektrika. Nič ne de. V somraku je še prijetneje.
Peljemo se po plodnem Sremu, kmalu zagledamo v daljavi lučke. Vedno več jih je. To je Zemun, in tam na oni strani Save Beo* grad. Točno ob določenem času se ustavi vlak na beograjskem kolodvoru.
V avli nas sprejmejo reditelji in tovariš Zupančič nas popelje v prenočišče v Študent* ski dom. Bila nas je precejšnja gruča romars jev kongresistov, pa nas vendar ni bilo kaj na širokih in dolgih prestolniških ulicah. Po dvema in dvema odkažejo lične sobe, ki jih ima dom okrog 300. V njem smo udobno stanovali za 20 Din na dan. Prvi večer se skoro nikomur ne ljubi v mesto. Pozno je že in trudni smo vsi.
Velemestni hrum in šum plane drugo jut-tro v naše sobice in nas vrže pokonci. Lepo je prvo jutro v neznanem mestu. Mno* go novega in lepega upaš, ko stopiš čez prag v vrvenje ulice. S tramvajem se odpeljemo na Terazije in zajtrkujemo pred »Moskvo«, kjer napišemo prve razglednice v pozdrav domačim.
»Videti Napolj in potem umreti,« pravi Italijan. O naši prestolnici pa bi rekel: Ob* iskati Beograd in se vrniti čez dvajset let. Na valoviti višini ob stočju najvažnejših vod* nih cest se je razprostrlo mesto. Visoke, ars hitektonsko lepe palače poleg skromnih pri« tličnih hišic stoje na levi in desni širokih ulic, ki so večinoma že asfaltirane. Znane kaldrme je malo videti. Ampak na vsakem koraku skladi opeke, vreče cementa, pesek, apno, malta. Zidarji in težaki od vseh ve* trov Jugoslavije se gibljejo po visokih odrih in gradijo, gradijo novi Beograd. Pesem dela in mišic. Da, čez dvajset let pojdem zopet v Beograd, če Bog da! Rad bi videl mesto, ki se bo razmahnilo v višino in širino, njegove urejene gaje, pristanišče in mostove. Takrat bo Beograd še lepši, ponosnejši. Škoda, da ne bo več tako zanimiv. To je samo danes sredi razvoja.
Velik del slovenskega učiteljstva se je po prvem bežnem ogledu prestolnice odpe* ljal s parnikom v Pančevo. Treba je izrabiti čas, zvečer se začne kongres. Lepa je vožnja po mogočnem Dunavu in razgled na prista* nišče ter Kalemegdan, na katerem stoji ste* ber z Meštrovičevim »zmagovalcem«. Pan* čevo je izrazito banatsko mesto. Ravne, snažs ne ulice merijo skupaj 64 km. Nismo prehos
dili vseh, hvala Bogu! Po stari slovenski na* vadi smo obiskali menda vse cerkve razen sinagoge, od katerih je pač najlepša nova pravoslavna cerkev na periferiji. Ornamenti in slike na notranjih stenah dobro označu* jejo preprosto bogastvo čuvstvovanja in miš* ljenja srbske duše. S cerkvenega stolpa je lep razgled na mesto in okolico. Na trgu smo kupovali grozdje po 4 Din, slive po 2 Din za kilogram.
Nekateri tovariši so obiskali ta dan Ze* mun.
O kongresu so obširno pisale novine. Prvi dan se je izgovorilo mnogo lepih besed. Upajmo, da se bodo vsaj nekatere uresni* čile. Drugi Idan pa so pokazali naši južni to* variši svoj pravi temperament, posebno Sr* bijanci in Bosanci, ki so se šli »opozicijo«. Dosegli so toliko, da so po odhodu ljubljan* skih in zagrebških delegatov izvolili nov od* bor. Nas iz Dravske banovine je sprva zani* mala ta južnjaška narava, ki se je oživljala v neprestanih klicih, topotanju in dolgovez* nem debatiranju o isti stvari. Pozneje nas je ta živahni parlament odbijal in dolgočasil.
Ne smem pozabiti šolske razstave. Ško* da, ker si je nismo utegnili ogledati podrob* neje. Zaslužila je vse priznanje učiteljstva in drugega občinstva, ki so jo posečali. Največ in najlepše so razstavile šole iz Dravske bas novine, kar seveda ni čudno. Ali se ne bi dala razstava prenesti še v druga večja me* sta države?
Prekmalu so minili lepi, a vroči kongres* ni dnevi. Listnice so se nam stanjšale. Ve* čina je odpotovala že v petek zvečer, ostali smo le nekateri in si ogledali podeželska Srbska mesta kakor Smederevo, Mladenovac i. dr. Pa se nam je le zahotelo naših zelenih hribov in bistrih*voda. domače hrane in po* čitka. Zopet so se pod nami obrnila kolesa. V svežem jutru nas je pozdravila domačija.
V. K.
Šolski unravitelji in upraviteljice!
Poslužite se naročilnic „Učiteljske gospodarske poslovalniceki ste jih prejeli in izvršite naročila potom UGP.
Šolstvo v drugih državah.
— Začetni pouk grških otrok na tujih je* zikih bo prepovedan. Grški prosvetni mini* ster je predložil seji ministrskega sveta načrt zakona, s katerim bo v bodoče prepovedano, da bi dobivali otroci grške narodnosti prvi ljudskošolski pouk v šolah s tujim učnim je* zikom. Ministrski svet je ta zakonska načrt soglasno odobril in sklenil, da bo predložen grški zbornici, ki se v kratkem zopet sestane,
tako da bo mogel stopiti novi zakon takoj v veljavo. Zanimivo je utemeljevanje novega zakona, in to tako s pedagoškega kakor tudi z nacionalnega stališča. S tem zakonom — pravi tozadevno poročilo — se hoče doseči, da se ohrani pri otrocih v nedotaknjenem stanju njihovo versko in nacionalno čuvstvo* vanje kakor tudi ljubezen do rodnega jezika. Ti razlogi so popolnoma upravičeni, če se pomisli, da se jezik, s katerim sprejema otrok v nežni dobi svojega razvoja prve pojme v življenju in stvareh, ki ga obdajajo, zrašča z njegovo duševnostjo ter jo pri tem oblikuje. Če pa se vrši ta pouk na tujem jeziku, ima to oblikovanje mlade duše za posledico, da se ravno v odločilni dobi prvih in temeljnih vtisov razvija otrok v duhu tuje kulture, kar povzroča občutno odaljitev njegove duševno* sti od nacionalne miselnosti, katera oddaljiš tev se pozneje ne more nikdar več popolnoma odpraviti. Po novem zakonu bodo prizadete tujejezične osnovne šole na Grškem, v prvi vrsti pa francoske, katerih je največ.
— Število urfadništvia na Madžarskem. Po
službenih statistikah je danes na Madžars skem 123.348 državnih uslužbencev in 109.931 upokojencev. Razen tega je pri državnih že* leznicah nastavljenih 48.000 aktivnih usluž* bencev, ter 45.000 upokojencev. Vseučiliških profesorjev je 343. ISkupno je v prosvetnem ministrstvu 13.600 nameščencev. Finančno ministrstvo zaposluje približno 14.000 oseb, a največje je število nameščencev, ki se nahaja v notranjem ministrstvu, namreč 25.226. Ve* likih županov je 29, prav toliko kolikor jih je bilo pred vojno. — »Naš Glas«.
Listnica uredništva.
—lu Ostali so še sledeči članki: Nekaj o naši domači Radio industriji. — Tečaj škole rada na Krku. — Pevski, zbor UJU. —
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
18 Din likanje moške, damske obleke.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gasde* robe priporoča: Wallet Express, Ljubljani Stari trg 19.
lupite najbolje pri Fr. P. Ml optik
Ljubljana — S<*rl trg 9.
★
L. MIKUŠ
LJÜBLJA NA MBSTNJ TRO II 16
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko Ottmnoeljeno let* IS3S Telefon itee 1.282
Najboljše kupite!
Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne »obce, kravate, ovratnike, srajce, Sifone, {.lote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, šp<.rtne ter toaletne potrebščine samo
Josip Peteline, Ljubliana
£ £ € C
e t e e e e £ €
a
*

blizu Prešernovega spomenika, ob vodi
Olje proti prahu, pisalna	y	jf	%	B® g	Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj pre-
kreda, morske gobe, »li- rPNTDni A U I 1 n DI I ANI	U i 1L ■	-'.A	|f i I nCTNlll FDMlIft UFMf a prostih do najfinejših lakov, ema.i>no-Jakastih in olj-
karske potrebščine na- • itHIlIflLfl » LJUBLJAIII I	A» P«® 8 ^	SM LBIM f H H11J U Mtllll • . natih barv vseh vrst in nijanc Kemično čiste, prste ne
bavite ugodno pri firmi ——— TOVARNE OLJA, FIRNE2A, LAKOV IN BARV ■NMMRMBBNMR—— in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd.
, A
TOVARNE LJUBLJANA - MEDVODE — DOMŽALE. P I) D It C Z N I CE IN SKLADIŠČA V M A IS I H O It U I IV NOVEM SADU