NASA TEMA Oskrbniki planinskih koč On Meteorolog Anže Medved o vrem^nü, l^kršnega ne pomniiff8stL22-23 ./MESTA» „ ЛгШ&шиm BREZPLAČNO ODHITIM novi tednik 7 let Tednik za Savinjsko regijo / št. 31 / Leto 78 / 3. avgust 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si Kaj se še da rešiti na vrtovih in njivah? Neurja, ki so se v drugi polovici julija na Celjskem vrstila iz dneva v dan, so ogromno škodo povzročila na kmetijskih površinah. Kmetijski svetovalec specialist Igor Škerbot iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje je pojasnil, da so s sodelavci skoraj vsak dan na več območjih zabeležili ne le katastrofalne, ampak apokaliptične razmere, ki so nastale zaradi množice raznovrstnih neugodnih vremenskih pojavov. Marsikje so posevki tako poškodovani, da pridelovalci na pridelek ne morejo računati niti prihodnje leto. Se bo še splačalo kmetovati? str. 2-3 Bomo tudi v prihodnje prekuhavali pitno vodo? Str. 8 Državi je zmanjkalo denarja Str. 10 2 AKTUALNO ZADETKI »Upam, da bomo pustili naravi, da dela po svoje. Vse, česar se je človek lotil, je običajno pokvaril.« Anže Medved, meteorolog »V dejavnost vlagamo veliko truda, zato ob naravnih nesrečah nikakor ni lahko. A zavedamo se, da delamo pod milim nebom, z naravo in da je to del našega poklica. Tudi ko udarijo neurja, je treba dvigniti glavo in z voljo delati naprej.« Marko Mramor, vinogradnik »Ne samo vstopnino v Logarsko dolino, tudi vso turistično takso in veliko razpoložljivih razpisnih sredstev na področju kmetijstva in gospodarstva vložimo nazaj v razvoj turizma.« Katarina Prelesnik, županja Občine Solčava »Kdor se odloči, da bo postal najemnik koče, mora biti pripravljen delati. Meni to ni težko. Moje delo je res lepo, doslej sem se ogromno naučila o gostinstvu, a tudi o ljudeh, odnosih in življenju.« Iveta Perc, oskrbnica koče na Resevni »Nasmejani otroci so bili veseli bonbonov in nekateri so jih hoteli kar s papirjem vred pojesti, ker jih vsi ne poznajo.« Nataša Müller, fotografinja ČETRTEK 1 1 PETEK M 29 19 1/ 23 С^х^ 19 SOBOTA 1 1 NEDELJA N 1 / 22 18 N 1 / 25 c^^} 16 > • • Neurja kmetijstvu v naših krajih prizadejala apokaliptične posledice Marsikdo se bo vprašal, ali bo sploh še kmetoval Neurja, ki so se v drugi polovici julija na Celjskem vrstila iz dneva v dan, so ogromno škodo povzročila na kmetijskih površinah. Kmetijski svetovalec specialist Igor Škerbot iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje je pojasnil, da so s sodelavci skoraj vsak dan na več območjih zabeležili ne le katastrofalne, ampak apokaliptične razmere, ki so nastale zaradi množice raznovrstnih neugodnih vremenskih pojavov. Marsikje so posevki tako poškodovani, da pridelovalci na pridelek ne morejo računati niti prihodnje leto. TINA STRMCNIK Prve ocene po ogledih kmetijskih svetovalcev na terenu kažejo obsežno škodo na kmetijskih kulturah, gospodarskih in stanovanjskih stavbah, a tudi na infrastrukturi, ki je tesno povezana s kmetovanjem. V neurjih, ki so si sledila po 19. juliju, so bile prizadete vse kmetijske kulture na območju Celjskega. Škerbot je dejal, da so jo nekoliko bolje odnesla kme- tijska območja južno od Celja, torej v okolici Laškega, Radeč. Tudi kraji v Savinjski dolini niso utrpeli toliko posledic, medtem ko so ogromno škodo utrpela zemljišča v severnem delu Celja ter v občinah Voj-nik, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje, Bistrica ob Sotli. V neurjih po 13. juliju so veliko posledic zabeležili lastniki kmetijskih zemljišč na velenjskem koncu. »Površine, kjer je jasno, da si posevek ne bo opomogel za več kot deset ali dvajset odstotkov, je bolje počistiti, jih minimalno pripraviti in jih ponovno zasaditi. Kmetje naj posadijo nove sadike zelenjadnic, semena za krmne dosevke, strniščne posevke v upanju, da bo jesen prijaznejša do kmetijske pridelave, kot je poletje.« »Ponekod na trti ni ostal niti en nepoškodovan grozd,« je ponazoril Marko Mramor. (Foto: Vina Mramor) Po besedah Škerbota je na razsežnost škode vplivalo to, da so se neurja vrstila iz dneva v dan. »Ne le da je klestila toča in da so poplavljali vodotoki in hudourniki, zelo močan je bil AKTUALNO 3 »Kmetje so velikokrat zelo nemočni kljub vsem prilagoditvam, ki so jih po svojih najboljših močeh vpeljali glede na danosti, ki jih imajo.« veter, česar na našem območju še nismo tako vajeni. Prišlo je do razkrivanja streh, poleganja kmetijskih posevkov, uničenja rastlinjakov in zaščitnih mrež. Sodelavci Kmetij sko-gozdar-skega zavoda Celje smo skoraj vsak dan na več območjih zabeležili ne le katastrofalne, ampak apokaliptične razmere.« Ko tudi zaščita ne pomaga ... Na območjih, kjer je bilo res intenzivno vremensko dogajanje s poplavljanjem, z vetrom in s točo, so bile na udaru vse kmetijske kulture. Koruze, ki je enoletni posevek, ne moremo primerjati s trajnimi posevki, na primer z vinsko trto, kjer je morda kljub neurju ostalo deblo in nekaj listov, je razložil kmetijski svetovalec. Pri koruzi, poljščinah in zelenjadnicah so kmetje že takoj po neurju ostali brez vsega. Dolgotrajno zdravljenje bo potrebno za močno poškodovane trajne posevke, kjer pridelek ne bo izgubljen le letošnjo sezono, ampak bo manjši tudi v naslednjih letih. »Kmetje morajo razmisliti, kako ublažiti posledice, da bodo rastline čim prej spravili v normalno stanje,« je povedal Škerbot. Mreže proti toči in rastlinjaki so ponekod preprečili večjo škodo. Pridelovalcem je v tunelih uspelo ohraniti bistveno večji delež zelenjadnic kot na prostem, kjer je uničilo vse. Vendar je orkanski veter marsikje trgal in prevračal omenjene zaščite, odnašal je tunele za pridelavo zelenjave. »Omenjene zaščite so marsikje polomile sosednje kulture. Če jih je veter odnesel, so na stavbah, kamor so treščile, povzročile še dodatno škodo,« je dejal Škerbot. Dodal je, da omenjena zaščita po- maga ublažiti škodo ob znosnih neurjih. Tako skrajnim razmeram, ki so bile v drugi polovici julija na našem koncu, pa ni kos. Vse še ni izgubljeno Številni kmetje na Celjskem, ki so ostali brez krme za živino, iščejo možnosti, kako nadomestiti izpad. Včasih so neurja bolj prizadela posamezen del Slovenije, medtem ko so drugim območjem prizanesla, zato je bilo krme v okolici vseeno dovolj. Tokrat so neurja zajela večji del države. Sodelavci celjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda kmetom svetujejo, naj na najbolj poškodovanih poljedelskih površinah končajo delo s predhodnimi kulturami in posejejo krmne posevke, ki jih bodo pozno poleti ali jeseni lahko poželi, pokosili in silirali. Tako bodo nadomestili vsaj nekaj krme, je dejal Šker-bot. »Marsikateri živinorejec sicer opozarja, da energije koruznega zrna ne more nadomestiti s travo. To je res. A strokovnjaki za prehrano živali poznajo dovolj nasvetov in trikov, s katerimi lahko pomagajo kmetovalcem.« Pomembni kratkoročni ukrepi Pri trajnih posevkih, kot so sadovnjaki, nasadi vinske trte, hmeljišča in nasadi trajnih zelenjadnic, je treba rastline okrepiti in jih spodbuditi, da se bodo obnovile in bodo zacelile svoje poškodbe. »Tisto, kar je ostalo, moramo čim bolje pripraviti na zimo, na počitek. Tako bo prihodnje leto čim manj negativnih posledic zaradi letošnjih škodnih dogodkov,« je poudaril sogovornik. Pridelovalcem svetuje uporabo biostimula- tivnih sredstev, aminokislin-skih pripravkov, pripravkov iz alg. Vse našteto vpliva na imunski sistem rastlin, da se lažje pozdravijo in začnejo tvoriti nova rastlinska tkiva, liste, stebla, cvetove in plodove. Takšna pomoč se dobro obnese pri nekaterih zelenjadni-cah in poljščinah, pri sadnih rastlinah nekoliko manj. Kadar pridelovalci z omenjenimi kratkoročnimi ukrepi ne bodo uspešni, naj po besedah kmetijskega svetovalca premislijo, ali je smiselno nadaljevati s takšnimi posevki. Če bodo posledice neurij na rastlinah preobsežne, jih je morda smiselno nadomestiti z novimi sadikami. Čakajo nas temeljna vprašanja Podnebje se močno spreminja, enkrat nas pesti suša, drugič nas prizadenejo toča, poplave. Škerbot opaža, da številni kmetje iščejo rešitve, v pridelavo vpeljujejo drugačne rastline, vpeljujejo spremembe v kolobarju. Vendar tudi druge prilagoditve - zaščitne mreže in selitev pridelave iz površin na prostem v rastlinjake - škode ne morejo povsem preprečiti. »Ostane nam zaupanje, da je le eno leto tako skrajno in da se škoda kmalu ne bo ponovila, vsaj ne v tako veliki razsežnosti. Drugače pa nimamo več veliko možnosti. Marsikdo se bo žal vprašal, ali bo sploh še kmetoval ali ne. To bo prineslo resne spremembe glede obsega pridelave hrane tako za človeka kot za rejo živali. Veliko truda bo treba, da bomo kmetovanje ohranjevali vsaj v takšnem obsegu kot zdaj in da ga ne bomo opuščali.« Foto: Andraž Purg »Pri trtah in sadnih drevesih je neurje sklestilo ves zeleni mladi del, liste in plodove. Zdaj moramo poskrbeti za čimprejšnjo odpravo posledic in za krepitev rastlin, da si bodo čim bolj opomogle. Pomembno je, da jih čim bolje pripravimo na zimski del leta ter da jim pomagamo, da bodo čez nekaj časa spet v normalnem stanju.« Na nekaterih trtah ni ostala niti jagoda Med številnimi kmetijami, ki so jih prizadela julijska neurja, je tudi vinogradniška kmetija Mramor iz Vrenske Gorce. Žlahtno kapljico prideluje na sedmih hektarjih, vinograde ima na treh različnih mestih. »Na nekaterih legah je neurje za seboj pustilo golo katastrofo. Ponekod na trti ni ostalo niti enega lista, ponekod ni niti ene nepoškodovane grozdne jagode,« je ponazoril Marko Mramor. Neurja so na dveh legah vinogradov povsem poškodovala pridelek. Marka Mramorja zelo skrbi, kaj bo to pomenilo za pridelavo grozdja v naslednjih letih. Les trt je močno poškodovan in veliko vprašanje je, ali bodo rastline uspele razviti nastavke očes za nove poganjke. Nekoliko bolje jo je odnesel vinograd v bližini doma družine Mramor in njihove vinske kleti. Tam so vinske trte zaščitene z mrežo proti toči. »Če potegnem črto, pričakujem vsaj polovico manjši pridelek. Ko bomo grozdje stisnili, bo izplen verjetno še manjši. Glede na to, da se naša družina preživlja izključno z vinogradništvom in vinarstvom, bomo morali grozdje odkupiti od drugih pridelovalcev, da bomo nadoknadili izgubo.« Podobno neurje je kmetijo Mramor lani prizadelo v začetku junija. Trta se je takrat nekoliko obrasla, tudi takrat je bilo poškodovanega približno pol pridelka. Pred tem v zadnjem desetletju na območju, kjer pridelujejo grozdje, večjih neurij s točo ni bilo, so se pa soočali s spomladansko pozebo. »V dejavnost vlagamo veliko truda, zato ob Reševanje poškodovanih vrtnin Vrtičkarji, ki so jim neurja minule dni uničevala večmesečni trud, se sprašujejo, ali naj se sploh še mučijo s samooskrbo. Sanja Lončar, ki vodi Zavod za celostno samooskrbo, v okviru katerega delujeta tudi samooskrbni učni vrt in klub, je prepričana, da ni razloga, da bi se odpovedali pridelavi lastne hrane. Kot je zapisala na svoji FB-stra-ni, izhaja iz izkušenj številnih članov društva Samooskrbni.net, ki so že preživeli nekaj toč v tej sezoni. »Vsaj polovica rastlin si bo opomogla, če pravočasno ukrepamo,« meni. Pojav bolezni na ranjenih rastlinah lahko vrtičkarji po njenem mnenju preprečijo tako, da jih takoj poškropijo z rmanovim čajem ali učinkovitim pripravkom z mikroorganizmi. Dokler si rastline ne opomorejo, jim morajo pomagati tako, da jih hranijo skozi malo listov, ki so jim ostali. Navaja, da se odlično obnesejo foliarni pripravki, pomagajo tudi takšni na osnovi alg, koprivnega čaja, čaja iz kamilic ... Med rastline je po njenem mnenju dobro takoj posejati rumeno kolerabo, repo in fižol s kratko vegetacijsko dobo. »Rastline bodo v nekaj dneh že vzklile in bo mogoče še marsikaj predelati.« Svetuje, naj polomljene veje paradižnikov vrtičkarji namočijo v vodo in jih ponovno posadijo, potem ko bodo odgnale korenine. Plodove bodo lahko nabirali septembra. Poškodovane rastline se bodo hitreje obnavljale, če jih sonce ne bo preveč žgalo, zato jih je dobro zavarovati s protitočno mrežo, še bolj varne bodo pod rastlinjaki in toplimi gredami iz polikarbonata, svetuje Sanja Lončar. TC V izogib nevšečnostim zaradi naraslih vodotokov Direkcija opozarja na vzdrževanje Zadnje neurje je v Sloveniji, tudi na našem območju, pokazalo, da se pojavlja kar nekaj težav z vzdrževanjem priobalnih zemljišč in drugih objektov, kot so mostovi in ceste. Sektor območja Savinje pri Direkciji RS za vode je izdal navodilo, ki opozarja na pristojnosti in dolžnosti ravnanja za zagotavljanje varnosti premoženja in prebivalstva s stališča urejanja voda. Navodilo se nanaša na lokalne skupnosti oziroma upravljavce cest in lastnike priobalnih zemljišč, ki morajo, še posebej v tem času pogostih vremenskih ujm, vsak v delu svoje odgovornosti skrbeti za ustrezno pretočnost vodotokov. naravnih nesrečah nikakor ni lahko. A zavedamo se, da delamo pod milim nebom, z naravo in da je to del našega poklica. Zato, da lahko prebrodimo težka obdobja, ves čas pametno gospodarimo. Tudi ko udarijo neurja, je treba dvigniti glavo in je treba z voljo delati naprej.« Marko Mramor pravi, da so stroški zavarovanj vinogradniških površin na dolgi rok previsoki. Veliko bolj smiselno se mu zdi vlaganje v mreže proti toči, ki preprečijo popolno uničenje pridelka in pomagajo zaščitit les vinske trte. Sogovornik zato upa, da bosta država ali Evropska unija objavili razpise za pridobitev nepovratnega denarja za nakup tovrstne zaščite. Takoj ko bo možno pridobiti sofinanciranje, se bo z družino odločil za nova vlaganja za zaščito vinogradov. »Vzdrževanje cestnih objektov, kamor sodijo tudi mostovi in prepusti kot sestavni deli javne ceste, spada v pristojnost lastnika oziroma upravljavca javne ceste. Vzdrževanje cestnih prepu-stov in mostov je torej v pristojnosti lokalnih skupnosti ali Direkcije RS za infrastrukturo na državnih cestah oziroma njihovih koncesionar-jev za vzdrževanje cest. Na teh se namreč neprestano, še predvsem po ujmah, ki smo jim priča v teh tednih, ustvarjajo naplavine, kar poslabšuje oziroma preprečuje pretočnost mostnih odprtin in s tem bistveno povečuje poplavno ogroženost območja, nadalje pa seveda lahko povzroči tudi porušitve teh premostitvenih objektov in velike poškodbe na strugah. Plavje je na nekaterih loka- cijah nastalo trenutno, med neurjem, ponekod pa se plavje nabira v daljšem časovnem obdobju zaradi neustreznega vzdrževanja mostov in prepustov,« pravijo v Sektorju območja Savinje pri Direkciji RS za vode. Direkcija za vode tako opozarja vzdrževalce cest, da je njihova pristojnost ohranjanje mostnih odprtin v normalni pretočnosti, saj je ob nastopu visokih vod odstranjevanje plavja, torej izruva-nih večjih debel, vejevja in druge lesne mase v velikih količinah, zelo zahtevno oziroma največkrat nemogoče. »Kar zadeva odstranjevanje podrte zarasti oziroma podrtega drevja, ju morajo v primeru, da nista podrta v strugo, odstraniti lastniki priobalnih zemljišč, ki les lahko obdržijo,« še dodajajo v direkciji za vode. »Če je zaradi padlega drevesa nastal t. i. plavni čep v strugi, morajo o tem obvestiti našo direkcijo ali koncesionarja javne službe urejanja voda,« še dodajajo. Ob tem v direkciji še dodajajo, da je zaradi zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč prepovedano odlaganje vejevja, lesa oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču. Hkrati je na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedano postavljanje kakršnihkoli ovir, ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih deponij. SŠol 4 GOSPODARSTVO Inposovo logistično središče na Ljubečni, v katerem te dni še urejajo okolico, meri približno 18 tisoč kvadratnih metrov. Naložba je vredna 19 milijonov evrov. Za gradnjo je pripravljenih še 10 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, na katerem bodo v prihodnjih letih zrasli skladiščni prostori tudi za družbo Lesoprodukt, ki ima zdaj skladišče v Celju. (Foto: arhiv Inposa) Gradnja skladiščno-transportnega središča na Ljubečni končana Kar ni uspelo Tušu, je uspelo Inposu Celjski trgovec s tehničnim blagom je na Ljubečni končal gradnjo skladiščnega in transportnega središča. Gre za največjo naložbo v zgodovini podjetja in tudi za eno največjih v celjskem gospodarstvu v zadnjih letih. Vredna je kar 19 milijonov evrov. Zaradi novega kompleksa na Ljubečni bo Inpos izpraznil skladiščne prostore, ki jih ima v Opekarniški ulici, in jih namenili trgovini. Po prenovi, ki naj bi bila končana v dveh letih, bo v Celju občutno povečal svoje prodajne površine. Podjetje je leta 2021 zabeležilo izjemne poslovne rezultate, ki jih je lani še izboljšalo. Ustvarilo je doslej najvišje čiste prihodke od prodaje in tudi najvišji čisti dobiček. JANJA INTIHAR Inpos, ki je začel poslovati leta 1990, sodi med najbolj uspešna celjska podjetja in med najbolj pomembne slovenske družbe za maloprodajo in veleprodajo tehničnega blaga. Velika prelomnica v njegovi zgodovini se je zgodila pred dvajsetimi leti, ko je v Celju zgradil skoraj 40 tisoč kvadratnih metrov velike trgovske, skladiščne in poslovne prostore, v naslednjih letih je lastna trgovska središča odprl še v Sevnici, Slovenski Bistrici, na Preva-ljah in v Krškem ter lani tudi v Žalcu. Od leta 2006 ima v lasti podjetje Lesoprodukt, ki je v Sloveniji eden največjih specializiranih trgovcev za prodajo lesnih plošč in drugega materiala, ki jih pri delu potrebujejo mizarji, pohištvena industrija, gradbinci, polagalci talnih oblog in drugi. Je tudi lastnik polovice nakelskega trgovca z metalurškimi izdelki Mersteel SSC ter malo več kot desetih odstotkov delnic Kovintrada. Največja Inposova naložba Novo Inposovo skladiščno in transportno središče je na območju nekdanje opekarne. Gre za osem hektarjev veliko zemljišče, ki je bilo pred leti v lasti Engrotuša in na katerem je tudi ta celjski trgovec nameraval graditi skladiščno--transportni center, a je potem zašel v finančne težave. Nepremičnino je leta 2018 prodal Inposu, ki je gradnjo razdelil v več delov. Leta 2021 je zgradil 2.500 kvadratnih metrov veliko skladišče za tehnično blago, letos je dokončal še gradnjo skladišča za metalurgijo in drugih prostorov, potrebnih v tovrstnem kompleksu. Tehnično skladišče je že zapolnil, kmalu bo tudi skladišče za metalurgijo, za katero mora nabaviti še nekaj opreme. »Naše logistično središče bo eno najbolj sodobnih, z najnovejšo opremo za skladiščenje blaga. Do zdaj smo vanj vložili že 18 milijonov evrov, ko bo v celoti končano, bo naložba zagotovo znašala 19 milijonov evrov,« pravi ustanovitelj in direktor podjetja Ivan Pfajfar. Logistično središče je največja Inposova posamična naložba doslej in je tudi ena največjih v celjskem gospodarstvu v zadnjih letih. Logistično središče s skladiščema za tehnične in metalurške izdelke meri približno 18 tisoč kvadratnih metrov. Za gradnjo je pripravljenih še 10 tisoč kvadratnih metrov ze- Zaradi novih skladišč na Ljubečni bo Inpos lahko razširil svojo trgovino v Celju, ki je najmanjša med njegovimi šestimi trgovskimi središči. Skladiščne prostore, ki so zdaj v Ope-karniški ulici, bo izpraznil in jih namenili prodajnim površinam. V podjetju napovedujejo, da bodo gradbena dela izvajali postopoma, saj bo trgovina ves čas odprta. Prenova in razširitev naj bi trajali dve leti. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) mljišča, na katerem bodo v prihodnjih letih zrasli skladiščni prostori tudi za družbo Leso-produkt, ki ima zdaj skladišče v Celju. Ivan Pfajfar poudarja, da bo kompleks na Ljubečni namenjen izključno za skladiščne in transportne potrebe. Glede na prostorski načrt lahko pozidajo pet hektarjev zemljišča, ampak to že sodi v prihodnost podjetja, pravi. Težav s krajani Ljubečne, ki so pred leti, ko je na tem mestu Tuš nameraval zgraditi ogromen skladiščno-tran-sportni center, nasprotovali gradnji tako velike in visoke stavbe, Inpos nima. »Res je, da zaenkrat ne obratuje niti polovica našega logističnega središča. Ko bo v polnem zagonu, upam, da bo tam že zgrajena obvoznica oziroma priključna cesta do štajerske avtoceste,« poudarja Pfajfar. Trgovino v Celju bodo razširili Zaradi novih skladišč na Ljubečni bo Inpos lahko razširil svoje trgovsko središče v Celju, ki je po velikosti najmanjše med njegovimi šestimi središči. Zaradi prostorske stiske je ponudba v njem zelo omejena, kar še zlasti velja za izdelke za široko potrošnjo in za sezonsko ponudbo. »Tudi ta naložba bo velika. Skladiščne prostore, ki jih imamo zdaj v Opekarniški ulici, bomo izpraznili in jih namenili trgovini. Projekti so že narejeni, tudi gradbeno dovoljenje že imamo in če nam bo uspelo dobiti izvajalca, bomo že letos lahko začeli delati,« napoveduje Ivan Pfajfar in dodaja, da bodo gradbena dela izvajali postopoma, saj bo trgovina ves čas odprta. Prenova in razširitev naj bi trajali dve leti in ko bosta končani, bo Inpos imel v Celju svoje največje trgovsko središče. Njegove prodajne površine bodo merile 7 tisoč kvadratnih metrov. Trgovine v drugih krajih so velike približno 5 tisoč kvadratnih metrov. Lani rekordni poslovni rezultati Ivan Pfajfar pravi, da je bila gradnja logističnega središča nujna, saj je podjetje imelo premalo skladiščnih prostorov in je to oviralo njegov nadaljnji razvoj. A je kljub temu v zadnjih desetih letih, še zlasti v zadnjih dveh letih, doseglo izjemne poslovne rezultate. Čeprav so bile tehnične trgovine zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa dlje časa zaprte, je Inpos leta 2021 ustvaril rekordnih 73 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 40 odstotkov več kot leta 2020, in 5 milijonov evrov čistega dobička. Uspešni sta bili tako veleprodaja kot prodaja na drobno. Lani je v primerjavi z letom 2021 poslovne rezultate še izboljšal. Celotna skupina, v katero Pfajfar poleg Inposa in Leso-produkta, ki sta v 100-odsto-tni družinski lasti, uvršča še nakelsko podjetje Mersteel, ki sodi med vodilne ponudnike metalurških izdelkov in storitev v Sloveniji in je Inpos njegov polovični lastnik, je imela lani približno 240 milijonov evrov čistih pri- hodkov od prodaje. Od tega je Inpos ustvaril rekordnih 78 milijonov evrov prometa, doslej najvišji je bil tudi njegov čisti dobiček, ki je znašal 5,5 milijona evrov. Lesoprodukt je imel 2,2 milijona evrov čistega dobička, nekoliko slabši končni izid kot leta 2021 je imel le Mersteel. Znašal je 8 milijonov evrov, razlog za upad je bilo nižanje cen metalurških izdelkov. Inpos je v triintridesetih letih iz lokalnega trgovca z eno pisarno in enim zaposlenim zrasel v podjetje, ki ima v lasti šest trgovskih središč in več skladišč v skupni izmeri 164 tisoč kvadratnih metrov. Inposova skupina je torej lani imela malo manj kot 12 milijonov evrov čistega dobička (Pfajfar namreč k skupnemu znesku prišteva le polovico dobička Merste-ela). Če bi k temu prištel še desetino dobička Kovintra-da, ki je v celoti znašal 11,4 milijona evrov, bi bila številka še »lepša«. Letos v Inposu pričakujejo približno takšen obseg prihodkov, kot so ga imeli lani, čisti dobiček naj bi bil nižji. »Trgovci pač živimo od razlike v ceni. Lani smo si naredili večje zaloge, za katere smo plačali več, kot so zdaj cene teh izdelkov.« Ves dobiček v razvoj Ivan Pfajfar poudarja, da Inpos že vsa leta ves dobiček vlaga v razvoj. »Vse smo zgradili in kupili s svojim denarjem, vrednost naložb pa raste. Trgovsko središče v Žalcu, za katero smo plačali 8 milijonov evrov, je danes vredno dva milijona evrov več.« Inpos ima večjo nepremičnino tudi v Prekmurju. Leta 2017 je na dražbi za malo več kot dva milijona evrov kupil industrijski kompleks Aha Mure v Murski Soboti. Gre za pet hektarjev veliko zemljišče, na katerem stojijo tri proizvodne hale v skupni izmeri 40 tisoč kvadratnih metrov. Ivan Pfajfar pravi, da podjetje 80 odstotkov prostorov oddaja. Z najemninami je že amortiziralo kupnino. O tem, da bi ta kompleks prodal, ne razmišlja. Morda bo prodal eno od hal, ki ni zanimiva ne za Inpos ne za najemnike. GOSPODARSTVO 5 Elektro Celje leto 2022 končal s 4,2 milijona evrov čiste izgube, za letos načrtuje dobiček Nižja omrežnina odnesla dobiček Nekoliko kasneje kot običajno bodo letos redna letna srečanja lastnikov slovenskih elektrodistri-bucijskih podjetij. Delničarji Elektra Celje se bodo zbrali konec avgusta. Na seji skupščine bodo govorili o lanskem poslovanju družbe, ki je bilo tako kot za celotno elektrogospodarstvo zelo težko. Seznanili se bodo s pokrivanjem bilančne izgube ter odločali o imenovanju novih članov nadzornega sveta, čeprav sedanjim še ni potekel mandat. JANJA INTIHAR Na lanski seji skupščine so delničarji Elektra Celje odločali o delitvi bilančnega dobička, ki je konec leta 2021 znašal 4,4 milijona evrov. Uprava pod vodstvom Borisa Kupca je predlagala, naj ostane nerazporejen, a se država, ki je 81-odstotna lastnica celjske elektrodistribucijske družbe, s tem ni strinjala in Elektro Celje je svojim delničarjem izplačal malo manj kot polovico oziroma 2,1 milijona evrov bilančnega dobička. Letos se bodo delničarji seznanili z bilančno izgubo, ki znaša dva milijona evrov. Ostala bo nepokrita, saj družba nima na voljo prenesenega čistega dobička, pokrivanje izgube v breme rezerv pa bi zmanjšalo obseg vlaganja v prihodnjih letih. Kot razlog za bilančno izgubo vodstvo navaja izpad 12,7 milijona evrov prihodkov zaradi začasnega znižanja omrežnine kot posledico ukrepa za blaženje energetske krize. Šlo je za oprostitev plačila tarifne postavke za obračunsko moč in prevzeto električno energijo. Bilančna izguba ostaja nepokrita Ne samo Elekto Celje, tudi druga štiri elektrodistribucij-ska podjetja v Sloveniji so lani imela izgubo iz poslovanja. Najvišja je bila v Elektru Ljubljana, znašala je 8,1 milijona evrov. Sledi ji celjska družba s 5,4 milijona evrov izgube. Elektro Celje je lani ustvaril malo več kot 40 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar ie 12 milijonov evrov mani kot predlani in najmanj v zadnjih petih letih. Namesto čistega dobička, ki je v letu 2021 znašal rekordnih 14 milijonov evrov, je lansko poslovno leto končal s 4,2 milijona evrov čiste izgube. Slabe rezultate elektrodistribucijskih podjetij so ublažile družbe za proda- jo električne energije. Celjska družba Ece, v kateri ima Ele-ktro Celje 36-odstotni lastniški delež, je lani imela 340 milijonov evrov prihodkov in 12,5 milijona evrov čistega dobička. Zaradi težkega poslovanja tudi v Elektru Celje lani niso mogli slediti naložbenim načrtom in so naložbe, ki niso bile nujne, premaknili v prihodnja leta. »Zakon je omejil naše prihodke, kar je zamaknilo izvajanje nekaterih razvojnih projektov, zato zanje pridobivamo ustrezne nove vire financiranja,« je v letnem poročilu navedel Boris Kupec. Načrt poslovanja za leto 2023, ki so ga v Elektru Celje sprejeli oktobra lani, predvideva, da bo družba letos za naložbe namenila 30 milijonov evrov in se pri tem zadolžila za 17 milijonov evrov. Ponovno naj bi imela čisti dobiček, ki bi znašal 5,4 milijona evrov. Država predlaga nove nadzornike V Elektru Celje so tri nadzornike, predstavnike delničarjev, izvolili pred dvema letoma, to je v času zadnje vlade Taneza Tanše. Uprava in nadzorni svet sta takrat lastnikom predlagala, naj Draga Štefeta, Rosano Dražnik in Mir j ana Trampuža imenujejo še za en 4-letni mandat, vendar je Slovenski državni holding (SDH) v imenu države predlagal druge člane in jih kot večinski lastnik potem tudi potrdil. Od avgusta 2021 tako v 6-član-skem nadzornem svetu sedijo Dejan Žohar, vodja tehnične službe v Splošni bolnišnici Celje, ki je bil pred nekaj leti tudi kandidat stranke SMC za direktorja bolnišnice, Marijan Papež, glavni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in Boštjan Leskovar, izvršni direktor programa Strojegradnja v Uniorju. A očitno bodo vsi trije svojo nadzorniško vlogo v Elektru Celje končali na polovici mandata. SDH namreč predlaga njihov odpoklic in imenovanje novih članov nadzornega sveta. Država za nove nadzornike predlaga ekonomistko Simono Falser, vršilko dolžnosti direktorice javne agencije za varnost prometa, politologa Klemena Srno, ki je od letošnjega januarja vodja urada za gospodarstvo in družbene dejavnosti v Občini Tržič, in univerzitetnega diplomiranega inženirja elektrotehnike Marjana Strnada, direktorja tehničnega varovanja v družbi Aktiva varovanje. SDH je kot razlog za odpoklic treh članov nadzornega sveta in imenovanje novih navedel, da je »Elektro Celje pred zahtevnim razvojnim ciklom, povezanim z zelenim prehodom, zato je temu s kompetenčnimi člani treba prilagoditi tudi sestavo nadzornega sveta«. Predstavnik SDH Miha Kerin ter predstavnika zaposlenih Jože Mar-lak in Matej Coklin ostajajo člani nadzornega sveta. Foto- Pexels NA KRATKO Terme Olimia brez dividend Konec avgusta se bodo sestali lastniki Term Olimia. Na seji se bodo seznanili z lanskim poslovanjem družbe, ki je bilo zelo uspešno. Terme so ustvarile 29 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 16 odstotkov več kot v predkoronskem letu 2019. Čistega dobička je bilo 15 odstotkov manj kot takrat, znašal je 2,6 milijona evrov. S takšnim poslovnim izidom so v družbi zadovoljni, saj so se soočali z mnogimi težavami, zlasti s podražitvami energentov in živil, povišali so se tudi stroški dela. Čeprav imajo v Termah Olimia visok bilančni dobiček, saj je konec lanskega leta znašal malo več kot 11 milijonov evrov, uprava in nadzorni svet predlagata, naj ostane nerazporejen. Pripravljajo se namreč na obsežnejše naložbe. Letos naj bi ob hotelu Breza začeli graditi dva zaprta bazena, v drugi polovici prihodnjega leta pa načrtujejo začetek gradnje hotela, ki bo namenjen družinam. Kovintrade ukinja svoje avstrijsko podjetje Mednarodno podjetje Kovintrade, ki doma in v tujini trguje s črno metalurgijo, se bo združilo s svojim avstrijskim podjetjem, ki ga je je ustanovilo leta 1992. Med razlogi za takšno odločitev v Celju navajajo, da se bo dolgoletni direktor avstrijske družbe upokojil, naslednika zanj pa niso mogli najti. Kovintrade ima v tujini še deset podjetij, večino v vzhodni Evropi in na Balkanu. Meja dobila novo direktorico Miho Rozmana, ki je direktorsko mesto v Meji zasedal od oktobra lani, je zamenjala Sandra Jordan. Odkar so se sredi leta 2020 v Meji zgodile lastniške spremembe, se v podjetju zelo pogosto zamenjujejo direktorji. Pobudnik sprememb ni lastnik, ptujska družba Altius, ampak največja upnica SDH, oziroma prej DUTB. Ta je kmalu zatem, ko je celjsko sodišče na njen predlog v Meji uvedlo prisilno poravnavo in ji nato v podjetju prepustilo še vodenje poslov, začela zamenjevati direktorje. Jordanova je bila v Meji dve leti vodja splošne in kadrovske službe, pred tem je delala v DUTB. Vlada začela spremljati cene hrane Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je začela zbirati podatke o cenah kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov, s čimer naj bi se, kot je napovedala vlada, omejilo naraščanje cen hrane. Spremljanje cen bo trajalo pol leta. Zavezanci za poročanje so pridelovalci, posredniki, predelovalci in trgovci, torej tisti, ki sodelujejo v verigi preskrbe s hrano. Med kmeti bodo o cenah morali poročati tisti, ki imajo več kot 250 tisoč evrov letnega prometa, med posredniki in predelovalci z več kot dva milijona evrov, med trgovci pa tisti, ki imajo na leto več kot 50 milijonov evrov prometa. Velika zlata za seneni sir Na 37. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov Agra je Mlekarna Celeia za svoje mlečne izdelke iz izključno slovenskega mleka prejela tri zlate medalje in eno veliko zlato medaljo. Slednjo je prejela za kraljevi seneni sir, ki je novost v mlekarnini ponudbi. »Kot največja mlekarna v slovenski lasti se zavedamo svojega poslanstva, ki ga nosimo kot varuhi tradicije prireje mleka in mlekarstva v naših krajih. V naši sirarni, ki je največja v Sloveniji, tako že nekaj časa razvijamo linijo vrhunskih senenih sirov, ki nastaja iz skoraj že pozabljene vrste se-nenega mleka,« je povedal direktor mlekarne Vinko But. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, ki ga letos v Gornji Radgoni pripravljajo že 61. leto, bo od 26. do 31. avgusta. JI Za prvega nadzornika izbrali Roberta Vugo Prvič po imenovanju treh novih članov se je sestal nadzorni svet Uniorja. Za predsednika je izbral Roberta Vugo in za njegovo namestnico Katjo Potočar. Tričlansko revizijsko komisijo nadzornega sveta bo vodil Tomaž Subotič, predsednica kadrovske komisije je Potočarjeva. Kot je znano, so lastniki Uniorja na letni seji, ki je bila v začetku julija, odpoklicali predsednika nadzornega sveta Franca Doverja in njegovo namestnico Andrejo Potočnik. V začetku junija je sama odstopila Simona Razvornik Škofič. Vsi trije so bili v nad- zorni svet zreške družbe, v kateri je največji, 40-odstotni delničar Slovenski državni holding (SDH), imenovani v času zadnje vlade Janeza Janše. Na seji skupščine so delničarji na predlog SDH za nove tri člane nadzornega sveta imenovali Roberta Vugo, ki vodi eno od petih dejavnosti nemške skupine EGO, večinske lastnice cerkniške Ete, Marijana Penška, nekdanjega višjega svetovalca uprave v Gorenju, in ljubljansko odvetnico Katjo Potočar. Četrti član, ki v nadzornem svetu zastopa kapital, je Tomaž Subotič, ki je bil za nadzornika imenovan decembra lani. Zdaj že nekdanji nadzorni svet je zahteval njegov odpoklic, ker naj bi v času, ko to ne bi smel, trgoval z delnicami Uniorja, vendar za ta predlog na seji ni glasovalo dovolj delničarjev. Predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu sta Saša Koren in Milan Potočnik. Nadzorni svet se je seznanil tudi s podatki o poslovanju Uniorja v prvem letošnjem polletju. Družba je v tem času ustvarila 108,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 6 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in dva odstotka več, kot je načrtovala. Lani je zreška družba imela malo več kot 204 milijone evrov čistih prihodkov od prodaje in 5,1 milijona evrov čistega dobička. ji REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, G07DAFKTV0 IN PRFHRANO Dunajska cesta 22 SI-1000 Ljubljana, Slovenija T: +386 (0)1 478 91 63 E: pr.mkgp@gov.si W: www.mkgp.gov.si Anketa o obveznem članstvu v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob prenovi kmetijske zakonodaje preverja obvezno članstvo kmetov v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Vse člane zbornice, kmetovalce in drugo zainteresirano javnost vabimo k izpolnjevanju spodnje ankete. https://www.1ka.si/ClanstvoKGZ 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Neurje povzročalo težave pri oskrbi z vodo Neoporečna voda iz pipe je vedno bolj dragocena dobrina. (Foto: Andraž Purg) Podjetje Vo-ka Celje upravlja vodovodne sisteme, iz katerih se z vodo oskrbuje približno 60 tisoč prebivalcev občin Celje, Vojnik, Štore, Žalec, Velenje in Dobrna, manjše količine pitne vode prodaja tudi za potrebe občin Šentjur in Slovenske Konjice. Pred tednom smo se zavedli, da ni povsem samoumevno, da odpremo pipo in da iz nje priteče neoporečna voda. Neurja so namreč posegla tudi v vodoo-skrbo in na območju, ki ga z vodo oskrbuje celjsko podjetje Vodovod-kanalizacija (Vo-ka), je bilo treba zaradi kalnosti pet dni prekuhavati vodo. Pred tednom je podjetje ukrep preklicalo na večini območja, ki ga oskrbuje iz vodovodnega sistema Celje, a nekatere izjeme so ostale. Teh od ponedeljka prav tako ni več. Ali se zgodba lahko že kmalu ponovi in ali jo je mogoče preprečiti? TATJANA CVIRN Ukrepa prekuhavanja vode na tako obsežnem območju podjetje ni izdalo že vrsto let in ga občani tudi niso vajeni. Vzrok zanj je bilo močno neurje, ki je v soboto, 22. julija, skalilo vodo v virih v Vitanju in na Frankolovem, pri slednjem je prišlo še do izpada elektroenergetskega omrežja v tamkajšnji vodarni, ki čisti vodo. »Zadnji takšen primer, da je bilo treba vodo iz celjskega vodovodnega sistema prekuhavati, so bila neurja septembra 2010. Zaradi sobotnega neurja je prišlo do razmer, da je bilo treba ta ukrep ponovno izdati,« je pojasnil mag. Simon Kač, tehnično-operativni vodja pri Vo-ka. Običajno kombinacija dveh Kot pravi Kač, se Celje z vodo oskrbuje iz treh virov: iz vodnjakov s podtalnico v Medlogu, iz zajetja v Vitanju ter iz dveh vrtin na Franko-lovem. »V normalnih razmerah lahko ob izpadu enega vodnega vira s kombinacijo drugih dveh zagotavljamo potrebno količino vode. Me-dloški vir je neobčutljiv na neurja in nikoli ne kali, druga dva pa. Na Frankolovem imamo sodobno vodarno, ki zmore prečistiti tudi kalno vodo in jo pripraviti, da je pitna, v Vitanju tega nimamo. V sobotnem neurju je poleg tega, da sta zakalila oba vira, na Frankolovem prišlo še do izpada elektroenergetskega omrežja in je vodarna nehala delovati,« pojasnjuje sogovornik. »Samo z vodo iz Medloga nismo mogli zagotavljati vseh količin, ki so potrebne za oskrbo prebivalstva, zato smo bili kljub povečani kalnosti prisiljeni vključiti v sistem tudi vir v Vitanju, da so ljudje imeli vodo. Z njeno kalnostjo se pojavi tveganje, da bi bila lahko tudi mikrobiološko oporečna, zato smo skladno s predpisi izdali ukrep pre-kuhavanja.« Na vprašanje, ali v takšnih primerih obstaja tudi nevarnost prisotnosti fekalij v vodi, Simon Kač odgovarja, da je zaledje vodnih virov v Vitanju in na Frankolo-vem gozd ter da gre sicer za hribovite terene, kjer ni posebnih dejavnosti in kjer so vodovarstvena območja z nekaterimi omejitvami. Stalen nadzor Na sedežu podjetja na Lavi nadzirajo vse vodne vire s pomočjo telemetrije. »24 ur na dan vse dni v letu operater spremlja delovanje vodovodnega in kanalizacijskega sistema ter delovanje čistilnih naprav in ustrezno ukrepa ter obvešča dežurne ob morebitnih težavah. Ko je zaznal povečano motnost vode, je skušal sam najprej rešiti težavo z izklapljanjem kalnih virov, ko pa ni šlo več, je obvestil dežurne in posebno skupino za vodo, ki je sprejela sklep o izdaji ukrepa o prekuhavanju.« V nedeljo, dan po neurju, je nacionalni laboratorij za hrano in okolje že odvzel vzorce vode, žal pa mikrobiološke analize trajajo nekaj dni, čeprav so bile razmere na terenu hitro urejene. Podjetje je zadnje izvide laboratorija dobilo šele prejšnji četrtek, saj analize vzorcev vode na mikrobiološke parametre trajajo štiri dni. Za preklic ukrepa prekuhavanja vode je bilo treba imeti rezultate analiz, ki so potrjevale, da je voda res zdravstveno ustrezna. A preklic prekuhavanja ni veljal za vsa naselja. »Da smo v Celju lahko zagotovili vodo iz Medloga in s Frankolovega ter preklicali ukrep prekuhavanja, smo oskrbo višje ležečih predelov občine Vojnik povezali z vitanjskim virom. Ker je bil ta tisti dan še nekoliko moten, je ukrep ostal v veljavi še nekaj dni.« Kako v prihodnje? Nas mora torej skrbeti glede oskrbe s pitno vodo, ker so pogosta neurja mogoča tudi v prihodnje? Lahko podjetje dodatno zaščiti vodne vire ali kako drugače poskrbi za večjo varnost? Kač odgovarja, da vodnih virov dodatno ne morejo zavarovati, lahko pa pri zajetjih uredijo naprave, ki zmorejo prečistiti vodne vire. »To smo že storili na Frankolovem, kjer je bila zgrajena nova vodarna prav zaradi težav s kaljenjem vode in deluje ves čas. V načrtu je tudi nova vodarna v Vitanju, a ker gre za velike naložbe, ne vemo, kdaj bo to izvedljivo. Idejni projekt je že v izdelavi. Takšna novogradnja bi pomenila, da ob podobnem kaljenju vode ne bi bilo treba več izdajati ukrepov o prekuhavanju, ampak bi naprava sama lahko očistila vodo,« zaključuje Simon Kač. V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE Turnir na skoraj dvatisočaku LUČE - Planinsko društvo Celje - Matica bo v sodelovanju s Planinskim društvom Luče in s tamkajšnjo pašno skupnostjo 19. avgusta organiziralo osmi turnir v malem nogometu na Korošici (1808 metrov nadmorske višine). Organizatorji vse ljubite- v malem nogometu na ure-lje planin vabijo na turnir jenem travnatem igrišču na Korošici. Prihod na Korošico je prepuščen posameznim ekipam, v katerih mora biti šest igralcev z vratarjem. Nad tekmami bodo bdeli sodniki, med tekmovalce bodo organizatorji podelili nagrade za prvo, drugo in tretje mesto. Če bo vreme slabo, bo turnir prestavljen za teden dni. TS ш š I- (Л N Ш o «№-iA>Y ■ ■I4GJV-7Ttj Škoda na vseh koncih CELJE - Nedavna neurja so povzročilo škodo tudi na velikem delu cest in poti v občini. Škodo v podjetju Vodovod-kanalizacija, ki vzdržuje občinske ceste, še ocenjujejo, a bo velika. Na cestah skozi gozd je veter podrl veliko dreves in nekatere so bile krajši čas neprevozne. Močni nalivi so na ceste nanosili zemljo, blato, mulj in gramoz, ki so mašili cestne propuste. Največ škode so povzročili na cestnih bankinah in makadamskih voziščih, kjer je odnašalo material. Odprava posledic neurij bo zaradi obsežnosti poškodb trajala dlje časa. Tudi v mestnem parku je neurje povzročilo kar nekaj škode, in sicer je bilo treba zaradi poškodb odstraniti dve drevesi. Soglasje za posek je dala celjska območna enota ZVKDS, potem ko sta si park ogledala strokovnjaka z biotehniške fakultete in iz ljubljanskega botaničnega vrta ter opozorila na nevarni drevesi. Po neurju je bila poškodovana in zaradi podrtih dreves nevarna tudi pot ob Šmartin-skem jezeru, ki je spet prehodna. Splavarski most, ki ga je poškodovala padla lipa, je od ponedeljka ponovno odprt, potem ko je njegovo varnost preveril statik. TC •s-.- t-r---.«: • - „ . •• i .--, v--••• ' - Številne ceste v občini je zalilo НШ blato, z bankin je voda odnašala material. (Foto: arhiv MOC) IZ NAŠIH KRAJEV 7 V prostorih občine se je predsednica Pirc Musarjeva sestala z županom Brankom Petretom, s sodelavci občinske uprave ter predstavniki občinskega in regijskega štaba civilne zaščite. Župan ji je predstavil potek nujnih intervencijskih del in odpravljanja povzročene škode. Ü J Predsednica republike Nataša Pirc Musar si je v občini Vojnik ogledala škodo po katastrofalnih neurjih. VOJNIK - Predsednica države Nataša Pirc Musar si je v občini ogledala posledice nedavnih neurij moramo način in odnos do narave« »Spremeniti razmišljanja Občina Vojnik je bila med najhuje prizadetimi v državi ob nedavnih neurjih. Škoda je tam po prvih ocenah večmilijonska, samo intervencijski stroški naj bi znašali od 200 tisoč do pol milijona evrov. Takšnega razdejanja na Vojniškem niti najstarejši prebivalci ne pomnijo. Povzročeno škodo si je minuli petek ogledala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar ter se seznanila s postopki odpravljanja posledic ujme. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Predsednica je v Vojnik prišla na lastno željo. Želela si je ogledati stanje in se seznaniti z razmerami v občini. Za to sem ji zelo hvaležen,« je dejal župan Branko Petre. Na uvodnem sestanku v prostorih občine ji je najprej predstavil potek nujnih intervencijskih del, ji povedal, s kakšnimi težavami se pri odpravljanju posledic neurja srečujejo na terenu, ter izrazil zadovoljstvo in hvaležnost, da sta na podeželju še vedno močno prisotni solidarnost in medsosedska pomoč. V nadaljevanju obiska si je predsednica Nataša Pirc Musar z ekipo ogledala posledice ujm v Novi Cerkvi, Polžah in večji plaz v Bovšah, kjer sta ogroženi dve stanovanjski hiši. Hitrejša pomoč države »Čeprav so za nami težki dnevi, dobim dodatno ener- gijo za delo, ko vidim, kako ljudje po neurjih pomagajo drug drugemu. Seveda bo potrebna tudi pomoč države, o tem sva se pred dnevi na srečanju pogovarjala s predsednikom vlade, in zagotovim lahko, da pristojni delajo vse, da bo pomoč prišla hitreje, kot je doslej. Poudarjam pa, da podobna neurja žal postajajo resničnost, zato bomo morali spremeniti način razmišljanja in svoj odnos do narave,« je iz- postavila predsednica Nataša Pirc Musar. Ob koncu obiska se je zahvalila za vso delo, ki so ga ekipe prostovoljnih gasilskih društev, civilne zaščite, Slovenske vojske ter posamezniki opravili na terenu ter v zelo kratkem času zagotovili varnost in dostopnost do posameznih območij. In kaj od predsedničinega obiska pričakujejo v Občini Vojnik? Po besedah župana Branka Petreta predvsem to, da bo njena beseda morda pomagala odločevalcem pri sprejemanju ukrepov za odpravo posledic neurja oziroma pri poravnavi stroškov nastale škode in sanacije. Župan upa, da bodo ti ukrepi občinam prijazni in predvsem usmerjeni v pomoč ljudem v stiski. Po orkanskem vetru in poplavah še plazovi V vojniški občini je poškodovanih ali popolnoma uničenih približno 250 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Trem družinam so v civilni zaščiti zagotovili začasno namestitev. Zanje in za druge prizadete v neurju pomoč zbirata tudi Rdeči križ in Karitas, vojniški podjetniki za jesen načrtujejo tudi dobrodelni koncert za pomoč občanom po neurju. Poškodovani so tudi številni lokalni cestni odseki. Prav tako so uničene kmetijske površine. »Po sedmih dneh posredovanj smo najnujnejše uredili in zasilno pokrili stavbe. Zdaj potrebujemo lepo vreme, da bodo ljudje lahko dokončno uredili ostrešja in drugo, kar jim je poškodovalo ali uničilo neurje. Začasne rešitve namreč v primeru kakršnegakoli novega neurja, predvsem močnejšega vetra, ne bodo dolgo zdržale,« pravi župan. Po neurjih so se v vojniški občini sprožili tudi številni plazovi, med katerimi sta dva zelo kritična. Eden je v Selcah in drugi v Bovšah. Slednji ogroža dve hiši: tisto, ki je nad plazom, in hišo pod njim. Stanje si je že ogledala geologinja, ki bo izdelala priporočila za nujno sanacijo plazu in projekte za dokončno ureditev območja. Po besedah župana bodo ti stroški visoki, zagotovo vredni več sto tisoč evrov. In tu bo občina še kako potrebovala posluh države, dodaja. Foto: Občina Vojnik Delo v gozdovih po vetrolomu je nevarno CELJSKO - Po prvih ocenah je na področju Gozdnega gospodarskega območja (GGO) Celje podrte ali poškodovane več kot 25 tisoč kubičnih metrov lesne mase. Zaposleni v Zavodu za gozdove Slovenije pregledujemo gozdne sestoje, ocenjujemo škodo in lastnikom izdajamo odločbe za posek poškodovanih dreves. Lastnike opozarjamo, da je delo v gozdovih po naravnih ujmah izredno zahtevno in nevarno. Poziv velja tudi vsem obiskovalcem gozdov, naj v času sanacije ne zahajajo v bližino izvajanja del in naj se izogibajo v vetrolo-mih poškodovanih gozdov. Ob nedavnih neurjih smo bili priča veliki količini padavin, ponekod debeli toči. Za gozd so bili še posebej uničujoči močni sunki vetra, ki so lomili, ruvali in podirali drevesa, neredko s celotnim koreninskim sistemom. Večinoma so poškodovani posamezna drevesa ali manjše gozdne površine, ponekod je naenkrat poškodovalo tudi več deset hektarjev gozdov. Tudi celjski regiji ujme niso prizanesle. V Zavodu za goz- dove Slovenije ocenjujemo, da je v območni enoti Celje poškodovanih več kot 25 tisoč kubičnih metrov dreves. Gre za okvirno oceno, kajti celoten obseg poškodovano-sti je zaenkrat še nemogoče določiti. Zaposleni v Zavodu za gozdove Slovenije smo takoj, ko so vremenske razmere dopuščale, začeli sistematično pregledovati in ocenjevati poškodovane gozdove. Prav tako se odzivamo na številne klice zaskrbljenih in obupanih lastnikov gozdov. Seveda je zaradi razsežnosti vetrolo-ma vse površine v kratkem času nemogoče pregledati. Zato svetujemo lastnikom, naj tudi sami ob primernih vremenskih razmerah pregledajo svoje gozdove in morebitne poškodbe javijo pristojnemu revirnemu goz- darju. Pri njem bodo dobili podrobnejše informacije in napotila v zvezi s sanacijo, z odobritvijo poseka dreves in izdajo odločb. Varnost je na prvem mestu Prioriteta načrtovanih ukrepov je zagotavljanje varnosti vseh, ki sodelujejo pri sanaciji poškodovanih gozdov. Najprej je treba odstraniti podrto drevje z javnih in gozdnih cest, predvsem tistih, ki omogočajo dostop do kmetij in zaselkov ali zagotavljajo dostop do pomembne javne infrastrukture. Posebno nevarnost predstavljajo drevesa, ki visijo nad cesto ali nad stavbami, ker se že ob naslednjem sunku vetra lahko zrušijo in povzročijo dodatno škodo. Pravočasna sanitarna sečnja se mora začeti tudi na območjih, kjer prevladuje smrekov gozd, da bi preprečili večjo namnožitev pod-lubnikov in posledično za lastnike gozdov še večjo gospodarsko škodo. Prednostno je treba odstraniti tudi podrto drevje iz vodotokov, kjer lahko ob večji količini padavin pride do zajezitve vode in s tem do dodatnih škod. Odprava posledic v gozdovih po naravnih ujmah je izjemno zahtevna in nevarna, zato naj se lastniki gozdov dela lotijo le, če so za to ustrezno usposobljeni in opremljeni. Oprema naj bo pregledana in brezhibno delujoča. Podrobnejša navodila za varno delu v gozdu so objavljena tudi na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije. Če lastniki gozdov dela v poškodovanih gozdovih niso vajeni, naj za to raje najamejo strokovno usposobljene izvajalce, ki jih lahko med drugim poiščejo tudi na portalu MojGozdar. Lahko se pozanimajo tudi o možnosti strojne sečnje, ki omogoča bistveno hitrejše in varnejše delo kot klasična metoda sanacije. Ker je strojna sečnja smiselna le ob večji količini lesa, je na mestu razmislek o lokalnem združevanju lastnikov in skupnem izboru izvajalca za sanacijo. Opozorilo drugim obiskovalcem gozdov Posledice močnega vetra in obilnih padavin so poleg podrtih in polomljenih dreves tudi poškodovane krošnje, odlomljene in obvisele veje, zrahljani koreninski sistemi dreves, a tudi bolj ali manj poškodovane gozdne prometnice. V času sanacije lahko pričakujemo začasne zapore gozdnih cest, spravilo in izvoz lesa ter sanacijo prometnic, kar predstavlja še dodatno nevarnost. Zato pozivamo vse obiskovalce gozdov, naj se na ta območja ne odpravljajo, previdnost ne bo odveč niti v na videz nepoškodovanih gozdovih. MARKO LEKŠE, Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje Odstranjevanje podrtih dreves je zelo zahtevno in nevarno opravilo. (Foto: Marko Lekše) 8 IZ NAŠIH KRAJEV LAŠKO - Ohranjajo rudarsko kulturno dediščino in spomin na Govce Virtualni sprehod skozi vas, ki jo je pogoltnil rudnik Ob vznožju Govškega brda na nadmorski višini 560 metrov je nekoč ležala vas Govce. Štela je sedem kmetij in cerkvico sv. Magdalene. Vaščani so se preživljali s kmetijstvom. Na pobočjih Trnovega hriba so imeli obširne vinograde z žlahtno trto, ki je dobro uspevala. Vinogradništvo je predstavljalo pomemben vir dohodka, vse dokler se tudi v te kraje ob koncu 19. stoletja ni naselila trtna uš. Poleg krušnih žit so sejali tudi lan, iz katerega so izdelovali platno. V Govcah so bili nekoč lepi časi. Dokler ... BOJANA AVGUŠTINČIČ Čeprav vasice že dolgo ni več, se lahko skozi Govce (ponovno) sprehodimo s pomočjo 3D-predstavitve. Prikaz izginule vasi Govce je nastal s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Sicer gre za projekt v sklopu Lokalne akcijske skupine Razvoj podeželja. Triminutni filmček je na ogled na spletni strani Občine Laško. »Za pripravo predstavitve vasi se zahvaljujem nekdanjim prebivalcem vasi in predvsem družini Napret, ki ima ohranjenega največ slikovnega gradiva ter drugega materiala iz vasi Govce, ter kustosu v Muzeju Laško Tomažu Majcnu, ki je prav tako sodeloval pri projektu. Za glasbeni in video del predstavitve je poskrbela ekipa mladih magistrov, inženirjev arhitekture, ki se ukvarjajo tudi z vizualizaci-jo,« je zadovoljen laški župan Marko Šantej. »S to predstavitvijo ohranjamo del naše rudarske kulturne dediščine in spomin na vas Govce, za katero so sicer mlajše generacije v Laškem slišale, a je nikoli niso videle v živo. Turisti in obiskovalci od drugod se bodo tako seznanili z našo bogato preteklostjo in z delom rudarske kulturne dediščine. Vsem nam pa je usoda vasice tudi v opomin, kako poseg člove- ka v prostor za seboj potegne velike spremembe v naravi in krajini,« dodaja. Idilična vasica Še pred nekaj leti so bile na sedanji prazni in opuščeni pokrajini Govc zahodno od Laškega vidne razvaline nekdanje vasi Golce. Ime je dobila po golem hribu nad seboj. Kasneje je, verjetno zaradi napak pri prepisovanju, prišlo do spremembe imena v današnjo obliko Govce. Vas se sicer prvič omenja že leta 1265 kot Goltz. Nekoč je bila to idilična vasica. Njeni prebivalci so živeli mirno in složno kmečko življenje. Čeprav se Govčani z rudarjenjem nikoli niso ukvarjali, je usoda vasice močno povezana s premogom. V okolici govške planote so namreč velike zaloge kako- vostnega rjavega premoga, ki so ga v dnevnih kopih izkoriščali že v začetku 19. stoletja. Zaradi povečanja proizvodnje premoga so na vzhodnem delu vasi začeli graditi transportni jašek Liša. 180 metrov globok jašek je bil dokončan leta 1935. Pod vasjo so odkrili premogovne sloje s 60 tisoč tonami rude. Leta 1962 je bil odkopan varnostni steber, ki je na jugu varoval vas. Površje je začelo drseti in se pogrezati, stavbe so začele pokati. Ljudje so začeli zapuščati svoja ognjišča in zemljo, potem ko je Rudnik Laško leta 1963 odkupil vse kmetije v vasi z mežnarijo in s cerkvijo. Prebivalci so se izselili v različne okoliške kraje. Ostali so le nemi zidovi nekdanje živahne vasice, ki so se vedno bolj pogrezali v tla. Leta 1991 je vas Govce dokončno izginila. Liša jašek uredili v muzej V Govcah je danes kot ostanek rudarjenja ohranjen tudi tako imenovani Liša jašek, v katerem so člani Rudarskega društva svete Barbare Sedraž uredili rudarski muzej. Liša jašek je bil izvozni jašek za jalovino. V njem je ostala strojnica, v kateri so bili stroji, ki so vozičke iz rudnika dvigovali na površje. Rudarji iz Sedra-ža so prostor v zadnjih letih intenzivno preurejali v rudarski muzej, kjer je danes na ogled prikaz rudarjenja. Muzej je tudi del rudarske poti, poimenovane Pot Srečno, ki je speljana skozi štiri občine z rudarsko dediščino - občino Laško ter tri zasavske občine (Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi). Pot je dolga okoli 40 kilometrov ter predstavlja pomemben del turistične ponudbe in pomemben korak k vključevanju industrijske dediščine v turizem. Je tudi dober primer povezovanja naravne in kulturne dediščine s turizmom. Foto: izseki iz 3D-predstavitve vasi Govce Mreži slovenskih občin s konceptom zero waste se je pridružila tudi Občina Laško, k prizadevanju za čim manj odpadkov pa je pozvala tudi javne zavode, lokalna podjetja, posameznike. (Foto: SHERPA) Laško v mreži slovenskih zero waste občin LAŠKO - Občina se je že pred časom vključila v mrežo slovenskih občin, ki si prizadevajo za čim manj odpadkov. Tudi v Laškem si namreč želijo ohranjati vse vire z odgovorno proizvodnjo, potrošnjo, ponovno uporabo in izrabo izdelkov, embalaže in snovi, brez sežiganja in izpustov v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov ali ljudi. »Z vstopom smo se priključili vedno večjemu valu tako slovenskih kot evropskih občin (ki jih je že približno 500), ki k ravnanju z odpadki pristopajo celovito, saj si ne prizadevajo le za bolj učinkovite sisteme ločenega zbiranja, ampak veliko poudarka namenijo zmanjševanju njihovega nastajanja in ponovni uporabi,« pravijo v Občini Laško, kjer pripravljajo tudi strategijo »brez odpadkov«. Čez dve leti občino čakata revizija in možna pridobitev laskavega evropskega certifikata zero waste. Občine, ki si prizadevajo za čim manj odpadkov, igrajo ključno vlogo pri soočanju z okoljskimi izzivi in pri spodbujanju trajno-stnega razvoja. Pomemben del koncepta zero waste je kroženje surovin, ki predstavlja rešitev za ohranjanje virov, zaščito ekosistemov in blaženje podnebnih sprememb. Zato so Laščani k sodelovanju v tem projektu povabili tudi javne zavode, lokalna podjetja, posameznike. V mrežo zero waste se je doslej povezalo 16 slovenskih občin, ki so skupaj preprečile za več kot 18 tisoč ton mešanih komunalnih odpadkov in s tem prihranile več kot štiri milijone evrov. S Celjskega so v mreži ob Laškem še občine Slovenske Konjice, Žalec in Zreče. BA IZ NAŠIH KRAJEV 9 CELJSKO - Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport razdelilo 15,5 milijona evrov Kdo vse je denar prejel na Celjskem? Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je v petek odposlalo 58 pozitivnih sklepov o podpori naložbam v javno turistično infrastrukturo. Na podlagi razpisa je lokalnim skupnostim po vsej državi razdelilo deset milijonov evrov evropskega denarja in dodalo še 5,5 milijona lastnih sredstev. ŠPELA OŽIR Preverili smo, katere občine na Celjskem so se v ponedeljek in torek razveselile odobrenega denarja in za kaj ga bodo namenile. Z novimi potmi pod Starim gradom CELJE - Mestna občina je bila uspešna pri prijavi projekta Grajske poti. Ocenjena vrednost celotne naložbe znaša malo več kot 557 tisoč evrov, od tega ji je ministrstvo odobrilo 348 tisoč evrov nepovratnega evropskega denarja. Mestna občina bo s temi sredstvi na območju grajskega griča okoli Starega gradu uredila nove povezovalne poti ter tematske točke in počivališča z ustrezno opremo. Pod grajskimi stenami lahko pričakujemo Geološko pot, na jugozahodnem pobočju Pot z igro v dolino in po grajskem jarku Panoramsko pot. Uredila bo še razgledno ploščad nad ple-zališčem, dva vhodna portala oziroma ploščadi ob vstopu v grad in digitalno nadgradila vsebino ob Pelikanovi poti. Drevesa prihodnosti LAŠKO - Občina Laško je za nadgradnjo turistične infrastrukture oziroma naravnih znamenitosti prejela skoraj 327 tisoč evrov. Denar bo namenila za prenovo Zdraviliškega parka, ki bo obsegal ureditev parkovnih površin z vidika obnove in ureditve sprehajalne poti. Poseben poudarek v projektu bo namenjen zasaditvi novih dreves prihodnosti, ki bodo dopolnila drevje in rastje v parku, obenem bodo za sajenje izbrane drevesne vrste, odporne na zviševanje temperatur in zao- strovanje podnebnih razmer. V povezavi s celovito prenovo Zdraviliškega parka bo postavila še dve multimedijski središči na temo dobrega počutja. Projekt je vsebinsko usklajen z največjim turističnim ponudnikom v občini Thermano Laško in javnim zavodom Stik. Od hmelja do piva ŽALEC - Osrednja savinjska občina je na razpisu stavila na krožno pešpot Od hmelja do piva. Začne se pri fontani piva v središču Žalca, ki je po poročilih tamkajšnjega zavoda za kulturo, šport in turizem najbolj obiskana turistična de-stinacija v občini. Leta 2021 jo je obiskalo približno 40.500 obiskovalcev. Krožna pot od tam vodi do druge najbolj obiskane turistične destinacije, Krajinskega parka Ribnika Vr-bje, ki ga je leta 2021 obiskalo približno 30 tisoč ljudi. Pot je speljana mimo predvidenega območja Vodnega parka in resorta Zeleno zlato Hopslan-dia ter nazaj ob fontano piva mimo Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Občina naložbo ocenjuje na 445 tisoč evrov. Na razpisu je prejela 350 tisoč evrov. Projekt bo končala najkasneje do 30. septembra 2025. Za lažji ogled kraških jam VRANSKO - Tudi ta občina je s projektom Center jamskih doživetij - vstopna točka v speleološki park uspešno kandidirala na javnem razpisu. V sklopu projekta bo v letih 2023-25 zgradila vstopno točko v Center jamskih doživetij. V Zdraviliškem parku Laško bo poseben poudarek namenjen zasaditvi novih dreves prihodnosti, ki bodo dopolnila drevje in rastje. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Prihodnja lesena stavba v centru visokodebelnih travniških sadovnjakov na Gradišču pri Podsredi (Foto: Kozjanski park) Gre za leseno skeletno hišico, turni dediščini. Obnovila bo Odobren projekt, na podlagi v okviru katere bodo pisarna jamarskega centra, geološka zbirka, garderobe in sanitarije. Uredila bo še varno dostopno pešpot z drevoredom do bližnjega kampa Podgrad, ki predstavlja najbolj pogosto izhodiščno točko obiskovalcev Centra jamskih doživetij. Zgrajeno turistično infrastrukturo bo občina predala v upravljanje Društvu Center jamskih doživetij, ki skrbi za varstvo in ohranjanje treh jam (Veter-nica, Škadavnica in Podgrajska jama), ki imajo status naravnega spomenika in naravne vrednote državnega pomena. Vrednost celotnega projekta znaša skoraj 157 tisoč evrov. Od tega je prejela približno 100 tisoč evrov nepovratnega denarja. V zavetju gradu Vrbovec NAZARJE - Občina je prejela 315 tisoč evrov za ureditev dostopne poti do frančiškanskega samostana, kar jo bo sicer skupaj stalo malo manj kot 400 tisoč evrov. Na ploščadi pred gradom Vrbovec bo postavila nove klopi, koše za smeti, polnilnico za e-kolesa. Za vse obiskovalce bo postavljen digitalni informator, ki bo nudil informacije o turistični in gostinski ponudbi ter o kul- stopnice na osrednji grič znotraj gradu, na katerega bo postavila štiri panoramske table. Nadgradila bo tudi gozdno pot. Nadaljnja obnova Zgornjega trga ŠENTJUR - Občina se je na razpis ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport prijavila s projektom Zgornji trg - preplet preteklosti in sodobnosti. Osnovni namen naložbe je nadgradnja turistične infrastrukture v Zgornjem trgu z namenom izboljšanja kakovosti turistične ponudbe. katerega občina prejme 350 tisoč evrov, celotna naložba pa je sicer vredna bistveno več, je nadaljevanje že začete prenove in ohranjanja starega trškega jedra s prepoznavno veduto. Kje bodo še prenavljali? Pozitivnih sklepov ministrstva so se v prvi polovici tega tedna razveselili tudi v Kozjanskem parku za projekt Jabka (231 tisoč evrov), v Mestni občini Velenje za projekt Traj-nostni in dostopni turizem ob Velenjskem jezeru (348 tisoč evrov), v Občini Rečica ob Savinji za projekt Biseri naravne dediščine (113 tisoč evrov), v Občini Vitanje za projekt Pot belega kamna (94 tisoč evrov), v Občini Radeče za projekt Paviljon papirne umetnosti (350 tisoč evrov), v Občini Ljubno za podprojekt Visit Ljubno (312 tisoč evrov) in v Občini Rogaška Slatina za projekt Arena Janina (95 tisoč evrov). Za nadgradnjo Velenjske plaže VELENJE - Mestna občina bo odobreni denar (350 tisoč evrov) namenila za nadgradnjo infrastrukture ob Velenjski plaži. Vzpostavila bo primeren dostop na plažo in v vodo gibalno in senzorno oviranim osebam, uredila opremo za razvoj disciplin, ki so vključene v parao-limpijske športe, nakupila novo in obnovila sedanjo opremo po okoljskih standardih trajnosti in ne nazadnje postavila nove, okolju prijazne in varčne prodajne hiške. Zrasla bo lesena zgradba PODSREDA - Tudi v Kozjanskem parku so prejeli sklep, da so upravičeni do denarja. Vzpostavitev nove javne turistične infrastrukture v sklopu projekta Jabka bo obsegala ureditev štiri kilometre dolge pohodne tematske Jabolčne poti iz trga Podsrede do centra visokodebelnih travniških sadovnjakov na Gradišču. Obenem bodo uredili leseno stavbo v tem centru, ki stoji na območju sadovnjaka Kozjanskega parka na Gradišču. V njej bo predstavljen eden najpomembnejših habitatov v Kozjanskem parku - visokode-belni travniški sadovnjak kot izjemno pomemben življenjski prostor za ptice. Lesena zgradba bo zaključek Jabolčne poti. Vrednost celotnega projekta znaša 360 tisoč evrov. Sofinanciranje Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport bo v višini 231 tisoč evrov. Bi bili opazovalec vremena? MEDLOG - Agencija za okolje išče dva honorarna sodelavca ali sodelavki za opazovanja in meritve na merilnem mestu v Medlogu pri Celju. Njuno delo bo obsegalo odčitavanje in oskrbo meteoroloških instrumentov ter vpis podatkov v poročila. Na merilnem mestu v Medlogu meritve opravljajo vsak dan ob 7. uri in v poletnem času ob 8. uri. Delo ne bo vsakodnevno, ampak v času, ko so redni opazovalci odsotni (konci tedna, prazniki). Delo je primerno vsaj za dva opazovalca ali opazovalki, saj si obveznosti razdelita in obremenitev za posameznika ni prevelika. Agencija za okolje bo prednost dala kandidatkam ali kandidatom, ki stanujejo blizu meteorološke postaje v Medlogu. Z izbranima kandidatoma bo podpisala podjemno pogodbo. ŠO Dež odplaknil Kriglfest ŽALEC - V zadnjih tednih smo priča izrednim vremenskim pojavom, kar organizatorjem dogodkov otežuje delo. Eden izmed njih je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, ki je moral tik pred zdajci odpovedati Kriglfest, glasbeno-družabno dogajanje ob svetovnem dnevu piva, ki ga je načrtoval za ta konec tedna. Kot so sporočili iz zavoda, pa ne bo odpovedano celotno dogajanje. Koncert Klape Šufit bo jutri (petek) ob 19. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Sledili mu bosta pogostitev in degustacija piva. Dogodki v soboto in nedeljo so v celoti odpovedani. ŠO № ' .-T*. ! - / ^ : Merilno mesto v Medlogu (Foto: Andraž Purg) 10 IZ NAŠIH KRAJEV DOBRNA - rebalans proračuna za leto 2023 »Državi je zmanjkalo denarja« Občinski svet Občine Dobrna je novembra lani na 25. redni seji sprejel Odlok o proračunu Občine Dobrna za leto 2023. Pri njegovem izvrševanju je prišlo do nekaterih sprememb pri višini in strukturi prihodkov in odhodkov. V predlogu prvega popravka proračuna so skupni prihodki ocenjeni na približno 6,9 milijona evrov in so za približno 1,1 milijona evrov višji, kot so bili načrtovani v sprejetem proračunu, odhodki prvega popravka proračuna pa so ocenjeni na približno 7,3 milijona evrov in so za približno 1,7 milijona evrov višji kot v sprejetem proračunu za leto 2023. EVA RUDMAN Župan Občine Dobrna Martin Brecl je pojasnil, da je uskladitev proračuna posledica dogodkov, na katere v občini niso imeli vpliva. »Predvidevali smo nekaj denarja, ki ga nismo pridobili. Predvsem smo rebalans naredili zaradi projektov, ki jih trenutno izvajamo na področju vodovoda.« Sicer so v občini v prvi polovici leta uspeli uresničiti približno 30 odstotkov proračuna. »Nikoli ne vemo, kako bodo ministrstva radodarna« Župan Brecl je sicer povedal, da imajo v občini malo smole: »Nikoli ne vemo, kaj se nam bo zgodilo čez leto, kako bodo ministrstva radodarna in na katerih razpisih bomo uspeli. In če želimo kaj narediti, moramo imeti >odpr-tih< kar nekaj projektov, pripravljene razvojne načrte in v proračunu predvidena sredstva.« Župan je dodal, da imajo v občini kar nekaj projektov, pripravljenih »na zalogo«, umeščenih v proračun, uresničitev pa potem, kot je povedal, ni odvisna od pristojnih v občini, ampak od države, razpisov in tam pridobljenega denarja. Neuspešni na dveh razpisih V občini so sicer upali na uspeh, a so bili neuspešni na dveh razpisih. Pri prvem so upali, da bodo pridobili denar, ki bi ga namenili domu starejših: »Sicer smo na razpisu dosegli veliko točk, razen tistih, ki niso odvisne od nas, to je zasedenost na širšem območju. Preprosto je državi zmanjkalo denarja,« je neuspeh na razpisu komentiral župan. Neuspešni so bili še pri enem projektu, želeli so pridobiti tudi denar za urejanje turističnoinformacijskega centra: »Zgodba sicer še nima odgovora, neformalno pa je državi tudi tukaj zmanjkalo denarja,« je o razpisu, ki ga sicer pripravlja ministrstvo za gospodar- stvo turizem in šport, povedal župan. Veliko bolj uspešni so bili v Občini Dobrna pri pridobivanju denarja za področje vo-dooskrbe. Projekt vodooskrbe je polovično sofinanciran iz evropskega denarja - razpisa oz. načrta za okrevanje in odpornost. Kot je povedal župan Brecl, so v občini združili nekaj manjših projektov, bili uspešni na razpisu in projekt že izvajajo na terenu. Gre za naložbo s skupno vrednostjo dva milijona evrov. »Tukaj so bili politiki malo krivični do občin. Lahko bi nam zagotovili financiranje, ki nam pripada po indeksu razvojne ogroženosti občin, in tako bi projekt lahko bil sofinanciran v višini 70 odstotkov,« je še dodal župan Brecl. V Občini Dobrna so najbolj ponosni na projekt s področja vodoo-skrbe. (Foto: SHERPA) Več kot pol milijona sprehajalcev ROGLA - Med obiskovalci turistične zanimivosti v obliki razglednega stolpa Pot med krošnjami, ki jo je nemška družba Erlebnis Akademie na Rogli postavila pred štirimi leti, je vedno več tujcev. Predvsem iz Hrvaške, Madžarske in Avstrije prihajajo. Po lesenih poteh med krošnjami se je doslej sprehodilo že več kot pol milijona ljubiteljev narave. Pot med krošnjami obiskovalcem ponuja nove načine spoznavanja narave Pohorja, okoljsko osveščanje in zabavo. Približno tisoč metrov dolga pot med smrekami se vije do 20 metrov visoko. Obiskovalce navduši z adre- nalinskimi in s poučnimi postajami, vzpon na 37 metrov visok stolp pa ponuja osupljiv pogled na prostrane pohorske gozdove in v dolino. Ob lepem in jasnem vremenu pogled seže celo do Julijskih Alp in čez meja naše države. Največ je Hrvatov Če so v prvih dveh letih od odprtja razglednega stolpa med gosti zaradi pandemije covida-19 prevladovali predvsem domačini, se je letos začelo občutno višati število gostov iz tujine. Po podatkih upraviteljev Poti med krošnjami je skoraj tretjina obiskovalcev iz Hrvaške, približno pet odstotkov je Madžarov in Avstrijcev, prihajajo tudi Čehi, Nemci in Italijani. Letos se povečuje število obiskovalcev iz tujine. (Foto: Unitur) тт^љк- Še vedno slovenski gostje predstavljajo več kot polovico vseh obiskovalcev. Samo lani so na Poti med krošnjami našteli sto tisoč obiskovalcev, na začetku letošnjega leta, torej v zimski sezoni, so imeli v primerjavi z letom prej za približno petino višji obisk, predvsem na račun gostov iz sosednje Hrvaške. Do začetka poletne turistične sezone so gostili približno 45 tisoč ljubiteljev narave. »Julija, avgusta in septembra nas obišče največ ljudi. Zato v poletnih mesecih pripravimo tudi različne dogodke, da sta doživetje in spoznavanje raznolike narave še bolj zanimiva in nepozabna. Otrokom so na voljo ustvarjalne delavnice, za odrasle organiziramo Fontano piva med krošnjami, degustacijo vin in delikates, večerne dogodke s Planetarijem in podobno,« pojasnjujejo upravljavci Poti med krošnjami, ki sodijo pod okrilje nemške družbe Erlebnis Akademie. To podjetje je v Evropi in Kanadi postavilo 13 podobnih turističnih atrakcij. Samo lani jih je skupaj obiskalo približno 2,3 milijona obiskovalcev. Konec poletja oziroma zadnji avgustovski dan bodo pripravili na Rogli veliko zabavo, s katero bodo počastili štiri leta od odprtja Poti med krošnjami. BF Novinarka Novega tednika Tina Strmčnik je maja prejela posebno priznanje za pisanje o prostovoljstvu. (Foto: arhiv ' NT/SHERPA) lisi m i ii^-M ШШ .»«' »i1 '•„o Л аЉ j -i i," : © * TI Več prostovoljcev opravilo več ur dela Savinjska je tretja regija v državi po številu prostovoljskih organizacij (267) in druga po številu organizacij s prostovoljskim programom (30), tretja po opravljenih prostovoljskih urah (666.848) in druga po številu prostovoljcev (23.717). Tako navaja skupno poročilo o prostovoljstvu v državi za leto 2022, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo. Iz Slovenske filantropije so sporočili, da je v savinjski regiji v primerjavi z letom prej naraslo število prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih ur. Slovensko povprečje opravljenih prostovoljskih ur na posameznega prostovoljca letno je 40,9, v savinjski regiji pa posamezen prostovoljec letno povprečno opravi 28,1 prostovoljske ure. Slovenska filantropija se za izvajanje številnih prostovoljskih dejavnosti zahvaljuje vsem organizacijam, javnim zavodom, mentorjem in prostovoljcem. Za prepoznavanje pomena prostovoljstva in podporo je hvaležna tudi občinam Laško, Prebold, Slovenske Konjice, Štore, Žalec ter mestnima občinama Velenje in Celje. Omenjene občine so tudi prejemnice naziva prostovoljstvu prijazna občina 2023. TS Ob sv. Ani še Slomšek ROGAŠKA SLATINA - Občina je pred časom obnovila del poti in stopnice pri kapeli sv. Ane, zdaj je v njeni bližini na novo postavljen kip slovenskega škofa, pisatelja, pesnika in pedagoga Antona Martina Slomška. Izdelal ga je Franci Černelč, ki je do danes ustvaril 55 skulptur iz kamna in lesa. Pobudo za postavitev kipa je dal župnik Župnije Rogaška Jože Vehovar, saj je Slomšek rad obiskoval Rogaško Slatino. Černelč je kip izdelal iz kraškega apnenca, ki je tehtal tri tone in pol. Kip meri s podstavkom 2,35 metra v višino. Pod Slomškovo roko, ki kaže proti kapelici sv. Ane, je vklesan napis Sveta vera bodi vam luč. Kapela sv. Ane je spomenik sakralne stavbne dediščine, zavarovan z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov, na območju občine Šmarje pri Jelšah. Zgrajena je bila leta 1904, nekaj let kasneje so jo preuredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. V njej je med drugim podoba svete družine, ki jo je ustvaril štajerski baročni slikar Hans Adam Weissenkirchner. TS KULTURA 11 Dobrosrčna baronica, ki je navdušila svet Monografija Na valovih duha o izjemni Konjičanki Adelmi von Vay Baronica Adelma von Vay, ki se je rodila leta 1840 in umrla leta 1925, je del življenja preživela v Slovenskih Konjicah. Bila je zelo izobražena in dobrosrčna. Veljala je za uspešno spiritistko in medij, zato je bila cenjena med okultnimi krogi v Evropi in Ameriki. S pomočjo homeopatije in magnetizma je ozdravila številne bolnike. Da bi to izjemno žensko približala današnjim generacijam, sta Anton Rozman in Aleksandra Boldin napisala monografijo Na valovih duha, ki govori o prijateljevanju Adelme von Vay in Angležinje Caroline Corner ter osvetli mnoge podrobnosti iz njunih življenj, predvsem iz časa, ki sta ga preživeli v Slovenskih Konjicah. Naslovnica monografije Na valovih duha. Knjigo so predstavili v Slovenskih Konjicah in Ljubljani. (Foto: A. Rozman) BARBARA FURMAN Adelma von Vay je v svetu veljala za začetnico spiritistič-nega gibanja v Avstro-Ogrski monarhiji in kot ena najbolj eminentnih predstavnic gibanja v celinski Evropi. Po besedah soavtorja monografije Na valovih duha Antona Rozmana je govorila več jezikov, med drugimi tudi latinščino in grščino, in je lahko brala ter komunicirala z mnogimi ljudmi po svetu. Napisala je več knjig. Spiritistka Kot še pravi Rozman, je vlogo Adelme von Vay še najbolj slikovito opisala Elise von Cal-car, književnica in voditeljica Trije slovenski muzeji, od tega dva iz Celja, se bodo septembra v Frankfurtu v okviru programa znamenitega knjižnega sejma predstavili s skupno razstavo o Almi M. Karlin. V projektu sodelujejo Pokrajinski muzej Celje (PMC), Muzej novejše zgodovine Celje (MNZC) in Slovenski etnografski muzej (SEM). Avtorji razstave so dr. Marija Počiva-všek (MNZC), Stane Rozman (PMC) in dr. Tanja Roženber-gar (SEM), strokovna sodelavka je Jerneja Jezernik. Občasna razstava z naslovom Alma Maksimilijana Karlin - pisateljica (Alma Maximi-liana Karlin - Schriftstellerin) bo med 15. septembrom in 23. spiritističnega gibanja na Nizozemskem: »Verjetno na Zemlji ne boste našli štirih moških, ki bi imeli večji moralni vpliv na mišljenje ljudi, kot ga imajo štiri avtorice, govorke, ki so postale slavne zaradi svoje elokven-tnosti in zaradi svoje vneme in energije, s katero potiskajo človeštvo na pot napredka in moralnega prebujenja. Glejte te duhovne kraljice, kraljice duha, te junakinje miru, apo-stolke dobrodelnosti: Emma Hardinge Britten, Cora L. V. Richmond, Adelina Von Vay, Helen Blavatsky - štiri evan-gelistke nove dobe, svečenice luči duhovne prenove, prero- novembrom na ogled v fran-kfurtskem centru Haus am Dom - Katholische Akademie Rabanus Maurus. Naslov razstave je povzet po originalni Almini vizitki, s katero se je predstavljala. Na letošnjem Frankfurt-skem knjižnem sejmu bo imela Slovenija vlogo častne gostje in bo predstavila literarno pot Alme M. Karlin. Razstava bo temeljila na izpostavljenih citatih iz njenih knjižnih del, s katerimi se je lotevala vprašanj, ki so še vedno aktualna: o vplivu moči, vlogi tradicije, vprašanju spolov in družbenih neenakosti. V osrednjem delu razstave bo predstavljenih njenih 36 zgodnjih knjižnih izdaj, gre za potopise iz Baronica Adelma von Vay je bila spoštovana in priljubljena med Ko-njičani. (Foto: Wikipedija) kinje po božji milosti, ki jim je usojeno ponovno prižgati sveti ogenj, ki je že predolgo zatrt v resničnem templju človeštva, človeškem srcu.« Zdravilka Adelma je po zgledu svoje tašče Katharine Vay Geymüller začela zdravilsko prakso med svojim bivanjem na posestvu Vayevih v Golopu v bližini Mi-školca na Madžarskem, kamor se je preselila leta 1860 po poroki z Ödönom von Vayem. Prakso je nadaljevala tudi v novem okolju v Slovenskih Konjicah, kamor sta z možem prišla leta 30. let 20. stoletja, ki so njena najodmevnejša in najbolj prepoznavna dela. Na ogled bodo tudi knjige, ki so prvič izšle šele po njeni smrti. Razstavo bodo povezovala slikarska dela Huiqin Wang, ki jih je umetnica narisala za slikanico Mala Alma na veliki poti (soavtor Milan Dekle-va) in dopolnila za projekt kratkega animiranega filma Alma, neuklonljiva ženska (režija: Huiqin Wang, Andrej Kamnik). Razstavljene bodo tudi kopije stripovske biografije Weltbürgerin aus der Provinz avtorjev Marijana Pu-šavca in Jakoba Klemenčiča. Razstavo so omogočili ministrstvo za kulturo, Mestna občina Celje, Javna agencija RS za knjigo, center Haus am Dom - Katholische Akademie Rabanus Maurus in vsi trije sodelujoči muzeji. TC 1867. Večinoma je svojo skrb posvečala okoliškemu prebivalstvu, vendar se je po objavi knjige Študije o svetu duhov vedenje o njenih izjemnih zdra-vilskih sposobnosti razširilo po celem svetu. Tako da so jo začeli v Konjicah obiskovati bolniki z vseh koncev sveta in ostajali pri njej, dokler jih ni pozdravila. Poleg tega je zelo uspešno zdravila tudi na daljavo, predvsem s pomočjo magnetizirane vate, ki so jo bolniki z vsega sveta polagali na obolele dele telesa. Za zdravljenje ni nikoli izstavljala računov. Dobrodelka Adelma in Ödön sta revnim pomagala, kolikor sta mogla, večinoma s hrano in pogosto sočasno z zdravljenjem. Ob božiču sta običajno obdarovala otroke revnih staršev s skromnimi darili, ki so obda-rovanim seveda pomenila zelo veliko. V okviru podružnice Rdečega križa v Konjicah sta pomembno prispevala k postavitvi prvih dveh manjših bolnišnic v Slovenskih Konjicah. Čeprav jo mnogi opisujejo kot dobrodelno, dobrosrčno in nesebično osebo ter jo za- kot evangelistko novo dobe, so nekateri njeno delovanje na različne načine tudi obsojali. Kljub temu je baronica Adelma odločno vztrajala pri svojem, zato avtorja monografije Antona Rozman in Aleksandra Boldin menita, da je lahko svetel zgled tudi v sedanjem času. Alma M. Karlin na Havajih v 20. letih prejšnjega stoletja. Zgodbe s svojega osemletnega potovanje okoli sveta je ta v Celju rojena pisateljica, svetovna popotnica in poliglotka prelila v svoja literarna dela. (Foto: arhiv MNZC) Alma se bo predstavila v Frankfurtu govorniki spiritizma slavijo Adelma von Vay je umrla 24. maja 1925, stara 85 let. Pokopana je na konjiškem pokopališču, kjer ob njenem grobu še danes mnogi naslavljajo nanjo svoje prošnje, saj verjamejo v njeno moč in dobrosrčnost. Letošnja novost na področju turizma je sodelovanje Zavoda Celeia Celje in Tehnoparka Celje s Potjo med krošnjami Pohorje. Obiskovalce bodo spodbujali, da bi si ogledali tri zanimivosti: poleg omenjene poti na Rogli še Stari grad in Tehnopark. Dodatna spodbuda pri tem naj bi bila nagradna igra, v kateri lahko turisti od 1. avgusta zbirajo žige obiskov in se potegujejo za lepe nagrade. Odpovedi in prestavitve poletnih dogodkov Vreme kroji tudi dogodke letošnjega programa Poletje v Celju, ki se je začel 17. junija. Do konca julija je Zavod Celeia Celje pripravil trideset različnih dogodkov namesto več kot štiridesetih. Kar nekaj jih je moral zaradi slabega vremena prestaviti ali odpovedati. Namen programa Poletje v Celju je ponuditi raznovrstne kulturne in druge vsebine čim širšemu krogu ljudi, zato so v zavodu zadovoljni, da so bili dogodki na različnih prizoriščih (staro mestno jedro, Drevesna hiša, Stari grad, Spominska hiša Alme M. Karlin ...) dobro obiskani. »Našteli smo približno pet tisoč obiskovalcev,« je povedala mag. Maja Voglar, direktorica Zavoda Celeia Celje, ki obžaluje, da so morali zaradi vremena več kot deset dogodkov prestaviti ali odpovedati. »Na Starem gradu smo lahko izvedli le prvi Grajski večer z glasbo in vinom z Vito Mavrič in Janijem Kovačičem. Vreme je bilo na naši strani tudi na koncertu Vlada Kreslina z Malimi bogovi. Zapletlo se je pri koncertu Kvatropircev. Dogovorili smo se za nadomestni dan koncerta, to bo 10. avgust,« pravi Voglarjeva. Koncerti Celeia klasika in predstava Špas teatra so bili prestavljeni v Celjski dom, medtem ko je več koncertov odpadlo tudi na odru pri Vodnem stolpu v soorganizaciji lokala Špital za prjatle. Prestaviti so morali tudi modni reviji Čarobnost mestnih trgov. Vsaka takšna sprememba predstavlja precejšen organizacijski zalogaj, opozarjajo v zavodu in dodajajo, da lahko obiskovalci dobijo vrnjeno kupnino za koncerte, če jim spremenjen čas ne ustreza. To lahko storijo tam, kjer so vstopnico kupili, torej v celjskem Ticu ali v okviru sistema Eventim. Kar nekaj dogodkov je napovedanih tudi za avgust, zato organizatorji upajo, da bodo imeli v prihodnjih dneh več sreče z vremenom. TC 12 NAŠA TEMA Iskanje oskrbnikov oz. najemnikov planinskih koč Sanjska služba ali trd planinski kruh? Si predstavljate delovno mesto v objemu hribov in gora, sredi narave, kamor vrišč civilizacije iz doline ne seže? A romantična kulisa ni edini vidik dela oskrbnikov oz. najemnikov planinskih koč. Tu so še težka dostopnost delovnega mesta, dolgi delovniki, spremenljiv obisk, odvisen od letnega časa in vremena, ter druge posebnosti, povezane s podhranjenostjo gostinskega kadra. V Planinski zvezi Slovenije opažajo, da mnogi najemniki kmalu obupajo in ne zdržijo celotne sezone, kot je sicer dogovorjeno. Planinska društva se tako pogosto ukvarjajo z menjavo osebja v planinskih kočah. TINA STRMČNIK, BOJANA AVGUŠTINČIČ Glede kadra včasih ni veliko izbire V zadnjem času sta bili zaradi pomanjkanja osebja oz. zato, ker ni bilo mogoče najti najemnika, zaprti dve koči. Nekaj časa je bila zaprta koča na Kopitniku, ki ima od minulega konca tedna novega oskrbnika. Kratkoročno je zaprto Gomiščkovo zavetišče na Krnu. V Planinski zvezi Slovenije opažajo, da je kadra, ki bi želel oz. bi bil zmožen delati v planinskih kočah, manj kot v preteklosti. »Vzrokov je seveda več, a na področju gostinstva in turizma že v dolinah močno primanjkuje delovne sile. Delo v planinskih kočah ima še druge posebnosti. Planinska društva zato težje najdejo najemnike koč ali primerno osebje, velikokrat glede tega nimajo veliko izbire,« je povedal Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS za področje planinskih koč. Od 159 planinskih koč, registriranih pri so v njihovi lasti.« Ker je pomanjkanje osebja Planinski zvezi Slovenije, jih je večina v lasti planinskih društev. Približno polovico koč oskrbujejo omenjena društva z oskrbnikom in drugo ekipo, približno polovica koč je v najemu, kar pomeni, da najemnik sam zagotovi osebje v koči. »Velikokrat najemniki odnehajo po krajšem času, kot je predvideno. Delo v planinskih kočah se namreč ne sklada z njihovimi predstavami, najemniki imajo težave z zagotavljanjem primernega osebja in podobno. Zato nekatera planinska društva precej pogosto iščejo najemnike za koče, ki Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije za področje planinskih koč (Foto: PZS) s področja gostinstva splošen problem, po besedah Prašnikarja v poletnem času v kočah marsikje pomagajo študentje in mlajši upokojenci. Se pa še vedno najdejo tudi ljudje, ki jim poslanstvo oskrbnika koče predstavlja izziv. Med drugim se za takšno delo odločijo nekateri mlajši pari. Nekateri oskrbniki svojo nalogo izvrstno opravljajo že desetletje in več. Kako se znajdejo društva, če ne dobijo najemnika za planinsko kočo v svoji lasti? Ponekod društva v planinski koči organizirajo dežurstva ob koncih tedna, a za takšno delo po- trebujejo precej prostovoljcev, saj lahko ena sama ekipa hitro izgori. V nekaterih kočah takšna organizacija dežurstev ne predstavlja težav, marsikje pa je težko zagotoviti dovolj osebja. Kateri so glavni izzivi dela oskrbnikov planinskih koč? Velike razlike so že med kočami, ki so dosegljive z avtomobilom, in visokogorskimi kočami. V kočah, kjer planinci ne prenočijo, osebje ni nujno stalno prisotno in se lahko dnevno vozi od doma na delo in nazaj. Pomembna posebnost, ki zaznamuje delo v planinskih kočah, je tudi, da so odprte ves dan, od jutra do večera. ga rezervacijskega sistema, ki je dostopen na spletni strani PZS pri posameznih planinskih kočah. Kot sem že omenil, sta bili v zadnjem času dve planinski koči zaprti zaradi osebja, približno deset koč je zaprtih zaradi obnove. Podatke o nočitvah v planinski zvezi podrobneje spremljamo od leta 2008. Po letu 2015 je število prenočitev naraščalo predvsem na račun obiskovalcev iz tujine. Število prenočitev slovenskih obiskovalcev hribov in gora se zadnja leta bistveno ne povečuje. Izjema sta bili dve leti, ki ju je zaznamovala epidemija koronavirusa. Takrat je bilo nekoliko več slovenskih gostov »Planinska društva bi rada za oskrbnike koče izbrala čim boljši kader. Ker se na razpise javi zelo malo zainteresiranih za takšno delo, društva velikokrat sploh nimajo možnosti izbire,« pravi Dušan Prašnikar. Kjer so koče z avtomobilom težje dosegljive ali vožnja do njih sploh ni mogoča, je osebje ves čas prisotno v koči, kar je za marsikoga velik izziv. V tamkajšnjem okolju sta zelo pomembni strpnost in potrpežljivost, da lahko člani sobivajo in se soočajo s težavami, a tudi z željami planincev in pohodnikov. Seveda si v vsaki planinski koči, kjer je ekipa prisotna celo poletje, osebje določi čas počitka. Nemogoče je namreč, da bi bili ljudje v pogonu od petih zjutraj do desetih zvečer. Nujno je treba določiti obdobja, ko ima vsak član osebja čas zase, da lahko zdrži takšen tempo dela. Se za delo oskrbnikov odločajo predvsem ljubitelji gora? Včasih da, včasih ne. Ljubitelji gora se včasih odločijo, da se bodo preizkusili kot oskrbniki, za nekatere je to osnovna, za druge dodatna dejavnost. Za nekatere oskrbnike in člane osebja je to predvsem posel. Če je nekdo kuhar, morda kuha v restavraciji v dolini ali pa ga življenje pripelje v planinsko kočo, tudi če ni posebej naklonjen goram. Kaj to, če je koča odprta ali ne, pomeni za planince? Planinska društva Planinski zvezi Slovenije redno sporočajo, ali je katera koča zaprta ali ni dostopna, mi pa te podatke objavljamo na svoji spletni strani. Preden se obiskovalci odpravijo na pohod, naj to vsekakor preverijo. Kdor namerava v kateri od planinskih koč prespati, mora prej poklicati tja in opraviti rezervacijo ali prenočišče rezervirati s pomočjo spletne- in manj gostov iz tujine. Lani so v planinskih kočah našteli 130 tisoč nočitev, 56 odstotkov nočitev so ustvarili tujci. Kakšna so priporočila planinske zveze glede gostinske ponudbe v kočah? V planinski zvezi se zavzemamo, da bi planinske koče glede ponudbe ostale koče, ne pa da bi ponujale ponudbo, kot jo imajo gorski hoteli. Vseeno smo zelo veseli, kadar se najemniki, planinska društva oz. osebje odločijo, da na jedilniku ponujajo tipične jedi tamkajšnjega okolja oz. regije. V vedno več kočah ni na voljo le klasika, ki jo nekateri pričakujejo, nekaterim je morda že odveč - torej jota, ješprenj, klobasa. Velika prednost je, da lahko obiskovalci v marsikateri koči poskusijo tipične lokalne oz. regionalne jedi. Nekateri najemniki oz. oskrbniki spodbujajo boljši obisk planinskih koč, zato tam prirejajo dogodke, nudijo družini prijazno ponudbo, igrala. So takšne dodatne vsebine dobrodošla popestritev? Dodatna ponudba je v osnovi v pristojnosti in organizaciji lastnikov planinskih koč oz. najemnikov. Nekatere planinske koče imajo tradicionalne letne prireditve, kamor vabijo planince in druge pohodnike, nekatere organizirajo tudi drugačne dogodke, na primer koncerte klasične glasbe v manjših zasedbah, športne dogodke. V okviru PZS podeljujemo dva certifikata. Certifikat družinam prijazna planinska koča ima trenutno 47 koč, s certifikatom okolju prijazna planinska koča pa se trenutno ponaša 29 koč. NAŠA TEMA 13 Planinska koča na Kopitniku velja za eno najlepših v Posavskem hribovju. V Planinskem društvu Rimske Toplice verjamejo, da se bo njen obisk, zdaj ko ima spet oskrbnika (na fotografiji), še povečal. (Foto: Sebastijan Salmič, osebni arhiv) : -'"V "C Na Kopitniku zavel svež veter Mlad par Sebastijan Salmič in Tjaša Vodeb sta nova oskrbnika planinske koče na Kopitniku. Medtem ko se veliko planinskih društev sooča s težavami z iskanjem oskrbnikov planinskih koč, sta si Sebastijan in Tjaša dolgo želela, da bi nekoč lahko prevzela skrbništvo v eni od njih. Svoje sanje na Kopitniku sta začela uresničevati minuli konec tedna. Zgodilo se je iznenada. »Pred v pravi poslovni načrt, ki sva približno mesecem sva obiskala Kopitnik in izvedela, da je koča brez oskrbnika. Vprašala sva se, ali je to usoda, saj sva se pred kratkim pogovarjala o ideji, da bi živela v kateri od koč. Najino poigravanje z idejo oskrbništva se je prelevilo ga predstavila Planinskemu društvu Rimske Toplice, ki je z razpisom iskalo najemnika koče. Na najino presenečenje in veselje sva bila izbrana. Takoj sva se začela pripravljati, saj je to najin prvi >izlet< v gostinstvo,« je navdušen Sebastijan, ki prihaja iz okolice Krškega, medtem ko je Tjaša Celjanka. Oba sta zaposlena v javni upravi, konce tedne pa bosta odslej preživljala na Kopitniku. Ponuditi želita košček raja »Kot citrarka sem vrsto let obiskovala tradicionalno srečanje citrarjev na Kopitniku, partner Sebastijan je strasten hribolazec in športnik, ki je obiskal že skoraj vse vrhove v Sloveniji. Oba sva zaljublje- TINA STRMČNIK OB ROBU Kava sredi hribov in gora? Ste se že kdaj znašli pred zaprtimi vrati katerega od planinskih domov? Da se to ne zgodi velikokrat, poskušajo planinska društva, ki ne najdejo stalnega najemnika, poskrbeti vsaj za dežurstvo ob koncih tedna. Kot opažajo v Planinski zvezi Slovenije, omenjena društva, ki imajo veliko dela tudi z obnovo in vzdrževanjem planinskih koč, danes namreč veliko težje kot nekoč najdejo primeren kader, ki bi bil v njih dolgoročno sposoben ustvarjati pravi planinski utrip. Nadmorska višina ni edina posebnost tega poklica, marsikje gre tudi za združevanje številnih vlog. Oskrbniki in najemniki so namreč lahko hkrati direktorji, gostinci, receptorji, hišniki, včasih psihoterapevti, na kakšni planini jim morda ne uide celo pastirska vloga. Po besedah sodelavca PZS se še večje posebnosti takšnega poslanstva izrazijo v visokogorskih kočah, ki niso dosegljive z avtomobili. Sobivanje ekipe od jutra do večera je, kot poudarja sogovornik, poseben izziv. Prevzeti skrbništvo katere od planinskih koč so bile sanje Sebastijana Salmiča in Tjaše Vodeb, ki sta v to jabolko zagrizla šele nedavno. Da je lahko tovrstno delo odlična odskočna deska in hkrati šola za življenje, pravi Iveta Perc, ki za gostoljubje že približno desetletje skrbi v Planinskem domu na Resevni. V zakup je vzela, da od srede do nedelje nima prostega časa. A priznava, da brez prilagajanja družine ne bi šlo. Ob tem, da delodajalci za delo v turizmu in gostinstvu velikokrat že v dolini ne najdejo pravih ljudi, nam počitek ob domači kulinariki in postrežbi sredi hribov verjetno ne bi smel biti samoumeven. na v naravo in hribe. Koča na Kopitniku nama predstavlja poseben kotiček za sproščanje in iskanje miru. Najina želja je pohodnikom in obiskovalcem ponuditi košček raja, sprostitve in miru ter najslajšo domačo kulinariko izpod najinih rok,« pravi Tjaša. V ponudbi bosta imela predvsem hrano, značilno za planinske koče, torej nekaj na žlico, tudi kaj sladkega se bo našlo, pravita. Nova oskrbnika sta polna idej, kako še dopolniti in obogatiti ponudbo v koči in na Kopitniku. Za vse to bo čas in priložnost v prihodnosti, pravi- ta, za začetek se želita najprej predstaviti ljudem in jim pokazati, da je koča, ki je zanju ena najlepših v slovenskem sredogorju, v dobrih rokah. Želita si, da bi jo spoznalo čim več ljudi. »Zavedava se, da je biti oskrbnik koče velika odgovornost, ki terja tudi veliko dela, vendar sva željna novih izzivov,« še pravita Sebastijan in Tjaša, ki želita svojo pozitivno energijo prenesti tudi na obiskovalce, z njimi v sproščenem vzdušju pokramljati in prisluhniti njihovim zgodbam. Za ljubitelje narave, športa in kulture Kopitnik radi obiskujejo planinci od blizu in daleč. Pohodne poti so varne, urejene in dobro označene, pravi predsednik Planinskega društva Rimske Toplice Miha Seme. V društvu verjamejo, da se bo obisk, zdaj ko ima koča spet oskrbnika, še povečal. Omenjeni hrib ni priljubljen le med pohodniki, ampak tudi med botaniki. Zaradi bogate ilirske flore in posameznih alpskih vrst ter nahajališča endemičnih in ogroženih vrst je namreč uvrščen v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Pester je tudi živalski svet. Tamkajšnji mešani gozdovi nudijo zatočišče celo muflonom in gamsom. In še po nečem je znan ta vrh. Je namreč priljubljeno vzletišče za jadralne padalce. Kopi-tnik ne privablja le ljubiteljev narave in športa, ampak tudi kulture. Citre so postale njegov zaščitni znak, kjer sredi neokrnjene narave med planinskim cvetjem in bukovimi gozdovi vsako leto zadoni njihov glas. Izvrstna šola gostinstva in življenja Resevna je priljubljena planinska točka v občini Šentjur, številni planinci pa se tja radi vračajo zaradi gostoljubja najemnice planinskega doma Ivete Perc. Ta za gostinsko ponudbo na domu s svojo ekipo skrbi od leta 2012, ko je z obema rokama zgrabila priložnost za samostojno podjetniško pot. »Kdor se odloči, da bo postal najemnik koče, mora biti pripravljen delati. Meni to ni težko. Moje delo je res lepo, doslej sem se ogromno naučila o gostinstvu, a tudi o ljudeh, odnosih in življenju,« pravi Šentjurčanka, ki bo prihodnje poletje vajeti predala nekomu drugemu. Poklicna pot Ivete Perc poklicu ni klasičnega osem-je ves čas zaznamovana z urnega delovnika, nekateri gostinstvom. Pri 25 letih je planinci so že ob 7. uri nazaj zasledila oglas planinskega društva za najemnico koče in zaslutila priložnost, da se poda na svoje. »Planinski dom se mi je zdel čudovita odskočna deska za nabiranje izkušenj in novih znanj. To delovno okolje je domače, odprto, prijetno, veliko je možnosti za spoznavanje ljudi. Hribi se mi zdijo zelo vabljivi,« je povedala. Med tednom vrata planinskega doma odpre ob 8. uri. ob koncu tedna ob 7. uri, delovni dan poleti konča ob 21. ali 22. uri, pozimi ob 20. uri. »V tem v dolini, drugi se zvrstijo čez dan. Na naš urnik vplivajo tudi srečanja, zabave, praznovanja rojstnih dni, ki se zavlečejo v noč. Odkar sem najemnica, nimam prostih praznikov in koncev tedna. Takšnemu načinu dela se prilagaja moja družina, prijatelji me razumejo,« pravi Iveta. Zadolžena je za strežbo in za poslovni del, v kuhinji planinskega doma kuhalnico vihti njena mama. Kadar je v koči večja gneča, na pomoč priskočijo študenti, prijatelji in člani Planinskega društva Šentjur. Zvesta tipični ponudbi Odkar je z Iveto zavel svež veter na Resevni, je tamkajšnji planinski dom odprt od srede do nedelje, na voljo je tudi hrana. »Kakšnih tektonskih sprememb nisem uvedla. Prav se mi zdi, da ohranjamo ponudbo, značilno za planinske domove, in da ne posnemamo ponudbe restavracij ali kavarn iz doline.« Iz kuhinje tako največkrat zadiši po joti, ješprenju, bog-raču, obari. Na jedilniku so še gobova juha in ajdovi žganci. Joto in ričet pripravljajo ve-gansko, joto brezglutensko, domačo klobaso ali ocvirke dodajo po želji. Tako se nekaj toplega vedno najde tudi za goste z alergijami ter za vegetarijance in vegane. Resevno pozimi in spomladi obišče veliko več obiskovalcev kot poleti, ko imajo ljudje dopuste in se odpravijo na morje ali potovanja. Tisti, ki vzpon premagajo peš, so »Kdor se odloči, da bo postal najemnik koče, mora biti pripravljen delati,« pravi Iveta Perc, najemnica doma na Resevni. (Foto: Andraž Purg) po opažanju sogovornice utrujeni, vendar hkrati veseli in zadovoljni, da so naredili nekaj zase. Radi posedijo, se pogovarjajo in šalijo. Veliko rednih gostov tja prihaja skoraj vsak dan ali nekajkrat na teden. »Ko jih vidim, že vem, kam najraje sedejo, kaj radi spijejo, v vsem tem času smo spletli prijetne vezi,« je dejala. Vrsta dobrodošlih sprememb Prostori planinskega doma so bili že prej precej praktično zasnovani, njihova nedavna celovita obnova je prinesla vrsto pozitivnih sprememb. Stavba ima po novem svojo pralnico, kar pomeni, da umazanega perila ni treba več nositi v dolino. Sanitarije so večje in bolj uporabne, urejeni so prostori za sobe, medtem ko planinsko društvo še zbira denar za pohištvo oz. opremo. Nova toplotna izolacija vpliva na boljše ohranjanje temperature v prostorih. Najemnica je veliko bolj mirna, ker ima stavba nove napeljave, manj je možnosti za kratek stik in druge nevšečnosti. »Odkar je dom obnovljen, je v njem veliko manj prahu. Zdaj se res vidi, ko počistim. Prej se na dotrajanih materialih ni nič poznalo,« se dejala v smehu. Pogodba s planinskim društvom se ji bo iztekla prihodnje poletje. Takrat želi Iveta Perc obrniti nov list v življenju. »Ko sem pred več kot desetletjem začela delati v domu, je bil to zame izziv. Zdaj bi rada poskusila še kaj novega. Še vedno bom prihajala na Resevno, a kot gostja. Ob nedeljah bom na vrtu pred planinskim domom pila kavo,« je zaključila. 14 KRONIKA Zaradi divjanja po cestah jim je prekipelo V zadnjih mesecih nas je več krajanov naselja Nova vas v Celju opozorjalo na nočno divjanje po mestnih ulicah. Povečan hrup, pritiskanje na plin, divjanje mimo krožnih križišč ne le da v nočnih urah prebivalce motijo, ampak so lahko tudi smrtno nevarni, če bi takšni divjaki med vožnjo naleteli na pešce ali kolesarje. Na celjski policiji so s primeri seznanjeni in pravijo, da so policisti samo letos izvedli že več postopkov zoper kršitelje. SIMONA SOLINIC Na policiji dodajajo, da je ta problematika nekoliko večja predvsem v toplejših mesecih. Gre tudi za večkratne kršitelje ali povratnike, ki ne upoštevajo cestnoprometnih pravil in imajo svoja vozila celo predelana tako, da so hrupnejša. Toda na celjski policiji dodajajo, da vseh kršiteljev ni mogoče vedno kaznovati, četudi je vozilo hrupno in občane na območju naselij moti. Tudi zato ne, ker se voznik hitro odpelje, pri čemer policija lahko kršitelja kaznuje le, če kršitev opazi. V nasprotnem primeru za ukrep zoper kršitelja potrebuje priče, torej nekoga, ki je kršitev videl in je pripravljen to povedati tudi na sodišču oziroma na policiji. Takšnih, ki bi se izpostavili, je malo. Zato je ključnega pomena, da občani, ko takšnega voznika zaznajo v svojem okolišu, takoj pokličejo policijo, ki lahko na kraj napoti najbližjo policijsko patruljo. Nemogoče je namreč pričakovati, da bo policijska patrulja ves čas na enem mestu. Policija sicer deluje tudi v civi-lu in na svojih obhodih zazna več tovrstnih kršitev. Policisti dodajajo, da se glede na izkušnje med kršitelji pojavljajo tudi takšni, ki zaradi tovrstnih kršitev niso bili kaznovani samo enkrat. Sicer pa je med temi kršitelji največ takšnih, ki so stari od 25 do 45 let. Zasegli so mu BMW Pred časom se je identičen dogodek zgodil v Novi vasi. Ko so občani poklicali polici- z;X> / / ■ ^мишиии Pred časom so ta motor zasegli mladoletniku, ki je divjal po Ljubljanski cesti v Celju. (Foto: PUC) jo in dejali, da po ulicah divja mlajši voznik BMW in ogroža druge, so policisti moškega ustavili na Partizanski cesti. Voznik je vozil kljub ukrepu prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki mu je bil izrečen že pred tem. Tudi vozilo, ki ga je vozil in so mu ga policisti zasegli, ni bilo brezhibno. Drugi vidnejši primer cestnega divjaka je iz prve polovice letošnjega leta, ko so v Ljubljanski ulici policisti na prste stopili mladoletniku, ki se je postavljal z nevarno vo- žnjo s kros motorjem. Po eni prometnejših celjskih cest je vozil samo po zadnjem kolesu, brez čelade, ni upošteval prometne signalizacije, v križiščih ni upošteval prednosti, vozil je po površinah, ki niso namenjene tej vrsti vozila, in podobno. Da je bila mera polna, je vozil tudi pod vplivom alkohola. Policisti so ga ustavili, mu zasegli motor in ga kaznovali. A očitno kršiteljev tudi kazni ne izučijo, saj je divjake pogosto mogoče zaznati na celjskih prometnih ulicah in cestah, kjer je tudi ogromno otrok. Trčil v varovalno ograjo Preteklo soboto so morali policisti in reševalci posredovati na cesti Radmirje-Črnivec. Ob približno 19. uri se je namreč tam ponesrečil motorist. 20-letnik je v ovinku pri vožnji navzdol zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast nad motornim kolesom. Pri tem je zdrsnil čez nasprotno smerno vozišče in trčil v varovalno ograjo ter padel. Hudo poškodovanega so s helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana. Traktor mu je zapeljal čez nogi V Pečovju se je v petek zgodila nesreča pri delu. 47-letni moški je pri spravilu sena padel s prvega nadstropja hleva približno tri metre v globino. Nesreča se je dan kasneje zgodila tudi v gozdu v Lepi Njivi. Pri odstranjevanju podrtega drevja se je poškodoval 22-letni moški. Traktor, ki je zdrsnil, mu je zapeljal čez obe nogi in ga huje poškodoval. Smrtna žrtev v Laškem V torek ob približno 10.30 se je na cesti Laško-Debro zgodila smrtna prometna nesreča. Po do zdaj znanih podatkih je 67-letni voznik osebnega vozila v ovinku zapeljal na nasprotno smerno vozišče in trčil v tovorno vozilo. Voznik tovornega vozila je vozil pravilno. 67-letnik je zaradi hudih poškodb v trčenju umrl. To je letošnja osma smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. Zalotila ga je lastnica Policisti bodo ovadili moškega, ki je pred dnevi vlomil v eno od stanovanjskih hiš v Petrovčah. Vlomilec je hišo preiskal, a ukradel ni ničesar. Ko je poskušal nato vlomiti v drugo hišo v bližini, ga je zalotila lastnica in ga pregnala. Kmalu po prijavi dogodka so žalski policisti storilca izsledili in mu odvzeli prostost. Gre za 45-letnega moškega z območja Slovenj Gradca. Abramovu podaljšali pripor Sebastienu Abramovu, ki ga je celjsko okrožno sodišče ta mesec spoznalo za krivega umora nekdanjega dekleta Sare Veber marca 2015, so podaljšali pripor do začetka prestajanja zaporne kazni. Sodba za umor Vebrove, ki so mu jo izrekli 7. julija, na- mSodšč™m"av"vo" mo^hl ' e Sebastien Abramov na eni od sodnih o išče na prvi s opnji je obravnav. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Abramovu za umor Vebrove izreklo 27 let zapora, upoštevaje predhodne kazni na drugih sodiščih pa enotno 30-letno zaporno kazen. Abramov je bil namreč na žalskem okrajnem sodišču pravnomočno obsojen tudi zaradi goljufije Sarine mame Nade Veber, prestati mora še nekaj mesecev zapora po pravnomočni sodbi iz novembra 2021 v zadevi odrezana roka, za katero je obsojen na dve leti in pet mesecev zapora. Zagovornik Abramova, postavljen po uradni dolžnosti, odvetnik Dušan Tanko je po izreku sodbe za umor Vebrove napovedal pritožbo na sodbo, in sicer tako na vsebino kot na višino kazni. Meni, da bi ga moralo sodišče oprostiti. Kdo je poškodoval vodni park? Policisti in upravljavec Velenjske plaže še ugotavljajo, kdo je v noči na ponedeljek poškodoval vodni park. Neznanci so namreč z ostrimi rezi poškodovali kar štiri vodne elemente, zato bo vodni park nekaj časa zaprt. Njegova uporaba je prepovedana. Foto: FB Velenjska plaža Varuh človekovih pravic v celjskem zaporu Predstavniki Državnega preventivnega mehanizma so letos opravili redni nenapovedan obisk Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Podanih je bilo 46 priporočil, od katerih je bilo 26 sprejetih in že uresničenih, 18 je bilo sprejetih, vendar še ne v celoti uresničenih, saj je za to treba malo več časa ali denarja. Državni preventivni mehani- nekaj novega pohištva in novim zem je notranja organizacija urada Varuha človekovih pravic RS. Predstavniki so kot pozitivno ocenili dodatno opremljeno zavodsko ambulanto z zajemalnimi nosili, EKG-aparatom, kar je ugotovil zdravnik izvedenec. Uresničeno ni bilo priporočilo, naj vodstvo ob upoštevanju varnostnega vidika preuči možnost, Predstavniki Varuha človekovih pravic RS so letos ponovno opozorili na možnost čimprejšnje zamenjave starega kovinskega pohištva v vseh bivalnih prostorih. Nabava novega pohištva naj bi že bila uresničena. Poleg vsega so predstavniki varuha celjskemu zaporu priporočili tudi pleskanje sten bivalnih prostorov zaprtega oddelka. (Foto: Arhiv NT/ SHERPA) da v enem izmed bivalnih prostorov odstranijo kovinsko mrežo na oknu, saj bi s tem omogočili boljše prezračevanje. Generalni urad Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je pojasnil, da je kovinska mreža v tem prostoru nameščena izključno iz varnostnih razlogov. Za boljše zračenje prostora mrežo odkle-pajo in odpirajo pod nadzorom pravosodnih policistov, po potrebi tudi večkrat na dan. Glede neuresničenega priporočila, naj vodstvo preuči možnosti uresničitve zaprtih oseb, da bi se v toplejših poletnih mesecih na sprehajališču oziroma igrišču po končanih dejavnostih oprhale z milom, je URSIKS sporočil, da je prhanje na zavodskem dvorišču možno samo s tekočo vodo brez mila ali gela za prhanje. Z uporabo mil bi lahko namreč povzročili spolzkost površin in s tem tvegali padce ter poškodbe pri športnih dejavnostih. Vse zaprte osebe imajo sicer možnost prhanja po sprehodu v svojih oddelkih ali skupnih kopalnicah, je še sporočil. KRONIKA 15 Zdravilo? Ničelna toleranca do nasilja Diagnoza: nasilje v zdravstvu Policija in vodstvo Splošne bolnišnice Celje preiskujeta okoliščine še enega novega primera nasilja nad zdravstvenim osebjem na kardiološkem oddelku. Eden od bolnikov je namreč z žepnim nožem grozil zaposlenim. Kot pravi mag. Gregor Kovač, vodja službe za koorporativno varnost v celjski bolnišnici, so moškega zaposleni in varnostniki obvladali ter preprečili najhujše. Napadalca so po dogodku hospi-talizirali v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, od koder naj bi se nato vrnil v celjsko bolnišnico zaradi svojega osnovnega zdravstvenega stanja. Kovač pravi, da bolnik nikoli prej ni bil problematičen in da je v ozadju agresivnosti »narava storilčeve bolezni«. SIMONA SOLINIC Primer se je zgodil približno pol leta za odmevnim dogodkom v Urgentnem centru Celje. Spomnimo, da je takrat moški, ki sploh ni imel nujnega zdravstvenega stanja, napadel medicinsko sestro in zdravnika ter ju poškodoval. Zdravniku je bolnik takrat zlomil nos in medicinski sestri poškodoval roko. Medicinska sestra, ki je bila šokirana zaradi dogodka, je takoj zatem doživela miokardni infarkt. Pretresljivemu dogodku v bolnišnici sta že takrat sledila okrepitev varnostnega sistema in sprejetje izboljšav za zagotavljanje varnosti tako zaposlenih kot bolnikov. A k temu ni pripomogel samo januarski dogodek, ampak vrsta dogodkov, s katerimi naj bi se srečevali predvsem v urgentnem centru, kjer so bolniki, predvsem tisti, ki so pod vplivom alkohola ali drugih snovi, tudi besedno nasilni do osebja. Neuradno se je že pred meseci govorilo, da varnostnikov v bolnišnici ni dovolj, da je bolnišnični kompleks prevelik, da bi lahko opravili obhode in nato posredovali še v bolnišnici, če pride v njej do izgreda. »Okrepili smo moštvo, ki skrbi za varnost v bolnišnici, povečali smo število varnostnih obhodov, izboljšali tudi tehnični sistem varovanja,« dodaja Kovač. A kljub vsemu tudi to očitno ne pomaga dovolj. »Od januarskega primera nasilja smo zabeležili 21 podobnih napadov, besednih in fizičnih, kar je deset več kot v enakem obdobju lani,« pravijo v celjski bolnišnici. »Razumemo tesnobo in frustracije zaradi morebitnega dolgega čakanja na obravnavo in izvide, a nasilje ni in nikoli ne bo pravi odgovor za reševanje kakršnihkoli težav. Vsakodnevno izboljšujemo komunikacijo na vseh področjih in delamo vse, kar je v naši moči, da bolnikom zagotavljamo čim bolj kakovostno zdravljenje. Nasilje v zdravstvenih ustanovah ni sprejemljivo in v strah ter negotovost spravlja tako zdravstveno osebje kot tudi druge bolnike, ki so priča takšnim dogodkom,« dodajajo v bolnišnici. k Varnost predpogoj za ustrezno obravnavo Že ob januarskem dogodku v celjski bolnišnici se je odzvala tudi Zdravniška zbornica Slovenije, ki je bila pretresena. »Zbornica obsoja vsakršno nasilje in se zavzema za ničelno toleranco do vsakršnega nasilja tako v zdravstvenih ustanovah kot tudi sicer v družbi in medsebojnih stikih. Zdravstveno osebje ima enako kot drugi zaposleni pravico do varnega, stabilnega in urejenega delovnega okolja. Varnost zdravnikov in zobozdravnikov je hkrati tudi predpogoj za ustrezno in kakovostno obravnavo bolnikov. Nzsilni dogodki puščajo negativne pazledice pai vseh udeleženih, pri bolnikih in pri zdravs tvenih delaacih. Nas sgupni cilj kot družbe je zzraditi leultpro opoštovaoja in nenasilnega zdševanja vseh zadev v družbi,« so v zbornici zapisali v izjavi za javnost. Nasilje javnozdravstveni problem Lani med 25. januarjem in 18. aprilom je bila med zdravniki in zobozdravniki izvedena aokeia, a kareei so vprašani opozorili tudi na napetosti pri obravnavi bolnikov v zvezi s cepljenjem proti cogidu-l9. PridSižno čeprtini anketiranih sobolniki grozili, petina je bila žrtev ali pršča fizičnega nasilja, pooeoanegg s cepljenjem. Jav-negz žaljenja aaradi izzaženih stališč o oriporolljivosti cepljenja jd bila deležna tretjina agra-danih. Podobna epketa je bila izvedena tudi prod epidemijo, leto 2019. Izsledkite ankdte so pokazali do zgolj 9 oditotkov anketiranih zdravnikov in 26 odstotkov zobozdravnikov se ni bilo izpostavSjenih nrvilju na delovnem mestu. Najpogostejši povzročitnlji nasilja so bili bolniki in svojci, veliko je bilo nasilja tudi sodelavcev. 17,22 odstotka anketiranih je že bilo žrtev fizičnega nasilja. Tudi dve raziskavi, ki ju je zdravniška zbornica izvedla pred letom 2019, sta pokazali, da je nasilje nad zdravstvenim osebjem tudi pri nas resen javnozdravstveni problem. »13cenike kot enakovredne partnerje pri sprejemanju zdravstvenih odločitev spodbujamo k dejavni vlogi v preventivi in samooskrbi ter k sodelovanju v procesih zdravljenja in okrevanja. In varnost na delovnem mestu je ključna za varno, kakovostno in prijazno oskrbo naših tiolnikov,« so zapisali v Zdravniški zbos-nici Slovenije. V zbornici ves čas opozarjajo na vedno večjo pojavnost nasilja v zdravstvenih zavodih, ki pogosto kljub prijavam ostane nekaznovano. Obravnava ob grožnji z nožem? Vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja, ki je oblikovana pri Zdravniški zbornici Slovenije Nena Kopčavar Guček je pred dnevi opozorila, da so nasilni dogodki v zdravstvu zelo zaskrbljujoči: »Če ti nekdo drži rezilo noža na vratu ali pištolo na sencih, se ti zagotovo tresejo roke. Kajti tudi mi smo kljub vsemu šolanju samo ljudje. Oskrba, ki jo takšen bolnik pričakuje, ne more biti niti tako kakovostna niti tako prijazna in niti tako strokovna, kot bi bila, če bi lahko delali v mirnem okolju,« je poudarila. Samo lani je bilo pri zdravniški zbornici prijavljenih 36 primerov, letos doslej sedem. Ob tem je poudarila, da tako nedavni kot januarski dogodek v celjski bolnišnici pri zdravniški zbornici nista bila prijavljena, kar pomeni, da je nasilja v resnici še več. Zato poziva vse, naj primere nasilja prijavijo tudi zbornici, ki lahko nudi psihosocialno pomoč posamezniku in tudi svetovanje, kako bi lahko delovno mesto napravili bolj varno. Skupina Ne dopuščajmo nasilja, ki jo poleg predstavnice družinskih zdravnikov Nene Kopčavar Guček sestavljajo še predstavniki policije, pravne stroke, psihiatrične stroke, zobozdravstva, zdravstvene nege, za večje zdravstvene ustanove prireja tudi delavnice. Delavnice je že izvedla v izolski bolnišnici in ljubljanskem kliničnem centru, pripravljena jo je izvesti tudi v celjski bolnišnici, če bi se odločili zanjo. Na delavnici udeležence učijo načine pomirjanja bolnika, če njegovo razburjanje narašča, ter kako se skriti in zaščititi, če je bolnik nasilen. Glede na izkušnje speciali-zantov družinske medicine, ki jih izobražuje, je varnostnik prisoten v približno polovici zdravstvenih ustanov v državi in na vseh urgencah. Nekateri zdravstveni domovi v Sloveniji imajo, tako poudarja Kopčavar Gučkova, dvojne izhode iz ambulant, da se lahko družinski zdravniki v primeru nasilja umaknejo nz naono. V Veliki Oziianiji po njenih beieckei nasilni b olniki v elektronski Zarton Ozbijo posebno označbo, ki zdravstveno osebje vnaprej opozori, da se lzhka zgodi kaj nepričokoeanega. Ob tem je izrazila skob, da sv kdo od mladih zaradi primerov nasiljg ne bi odločil za poklic zdravnika. Zakaj nasilje? Psihološki strokovnjaki vzroke za nastanek nasilnega vedenja v zdravstvu uvrščajo v tri velike skupine. Razmeroma redek je primarni razlog, ko možganski bolezenski proces neposredno zajame nekatere strukture v osrednjem živčevju, ki jih notranje ali zunanje draženje stopnjuje do nasilnosti. Naslednji je sekundarni razlog, ko bolnik z nasilnostjo odgovarja na očitne, a tudi prikrite izzivalne dražljaje okolja ali uveljavlja svoje zahteve in cilje tudi z nasilnim vedenjem. Pogost je tretji razlog, kadar je nasilje neposreden izraz duševne patologije, kot so imperativne halucinacije (prisluhi, ki bolniku nekaj naročajo), uresničenje blodnjavega doživljanja (bolnik je bolezensko prepričan, da mu druga oseba hoče slabo, ga ogroža) ali takšne motnje zavesti, ko bolnik prepoznava sicer običajen dražljaj kot sovražno in ogrožajoče dejanje. od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 Ha HS telemach ■ ■= kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 16 ŠPORT Savinja preplavila izsušeno Muro Prikaz strašanske celjske nogometne moči Španski trener Albert Riera je v tretjem poskusu prvič zmagal na klopi Nogometnega kluba Celje. Njegovo »drugo« moštvo je v drugem krogu 1. slovenske nogometne lige nasulo Muri kar pet golov in doseglo najvišjo zmago v dosedanjih medsebojnih dvobojih. DEAN ŠUSTER Isti izid (5 : 0) je bil v Sto-žicah, kjer je Rogaška klonila proti Olimpiji. Preostali izidi: Koper - Kalcer Radomlje 1 : 0, Domžale - Bravo 1 : 1 in Maribor - Aluminij. Vseh šest točk imata Maribor in Koper, sledijo Celje, Bravo in Domžale s po štirimi. Riera doslej preveril 24 igralcev Obradović, Popović, Vu-klišević, Bobičanec, Matko, Lamy, Zabukovnik, Bajde, Kvesić, Ikwuemesi in Ko-derman, to so imena, ki sestavljajo zelo spodobno ali celo odlično enajsterico. Toda nihče med njimi ni začel tekme z Muro. Nekateri so manjkali zaradi poškodb, drugi so vstopili v igro kasneje, tretji so obtičali na klopi. Branil je Matjaž Rozman, v obrambni vrsti so bili Nino Milić, Klemen Nemanić, David Zec in Žan Karničnik, na sredini igrišča so se bojevali in ustvarjali Nino Kouter, Matic Vrbanec in Tamar Svetlin, v napadu so bili Lovro Bizjak, Edmilson in Karlo Špeljak. Riera se je načrtno odločil za prvenstveni maraton in bo uporabil vso artilerijo, kar jo premore. Celjski grofje so začeli izzivalno: »Murska So- bota, madžarska republika!« Malo večja skupina gostujočih navijačev je vztrajala le do 70. minute, nakar je začela počasi zapuščati južno tribuno. V prvem polčasu je bilo razmerje strelov 9 : 0 v korist Celja. Najprej je Bizjak zaposlil Koutra (1 : 0), slednji je kasneje iz kota podal Ed-milsonu, ki je uprizoril nebeški skok (2 : 0). Gol Svetlina je bil razveljavljen po ogledu posnetka. Ekipa še potrebuje Riero Celje je bilo odlično, oba kota v uvodih polčasov si je priigralo po nekaj sekundah. Tretji strelec za domače je bil Karlo Špeljak: »Bili smo boljši od prve do zadnje minute. Ponosen sem na svojo ekipo, a tudi na svoj prvi gol v celjskem dresu. Upam, da je to šele začetek nečesa velikega.« Špeljak bo med kandidati za nastop na nocojšnji tekmi na Portugalskem: »Doma smo odigrali odlično in ne vidim razloga, zakaj ne bi napredovali prav mi.« Med odmorom je Albert Riera prišel v sla-čilnico precej nezadovoljen. »Igralcem sem povedal, naj pozabijo na prednost dveh zadetkov. Da moramo igrati boljše. Pred tekmo smo se dogovorili za nekatere stvari, ki jih bomo počeli proti Muri, da bomo napredovali v igri. Nismo jih uprizorili v celoti. Imamo še veliko dela, za kar sem po eni strani vesel. Če bi moja ekipa igrala popolno, potem me ne bi potrebovala.« Vrnil se je »Pope« Mura se ni predala in je nizala napade ter zapravljala tudi zrele priložnosti, Celjani pa niso ostali dolžni. V 73. minuti je v igro vstopil Denis Popović in odigral skoraj popolnih 20 minut (zapravil je le eno podajo). Najprej je imenitno podal Bizjaku (4: 0), v 89. minuti je svojo vrnitev na zelenico po težavah s trebušno steno kronal z zadetkom: »Čas je že bil za našo zmago. Uresničili smo veliko trenerjevih zahtev, vseh pa še ne. Riera ima drugačen pogled na nogomet kot naši prejšnji trenerji. Na Portugalskem nimamo česa izgubiti. Upamo na napredovanje. Doma smo zelo poceni prejeli zadetke.« Pred sedmimi leti je celjski dres nosil Žiga Kous: »Opravičujem se vsem našim navijačem. Če sem že kdaj bil tako razočaran na tem stadionu? Nikoli ...« Sicer pa je Celje zmagalo na prvi medse- bojni tekmi v 1. slovenski ligi. 1. decembra 1991 je na Skalni kleti edini gol dosegel tedanji kapetan Bojan Bevc. Branil je Goran Stanković, igrali so še Damijan Romih, brata Gregor in Stanko Blatnik, Goran Radič, Boštjan Podrepšek, Aleš Turk, Anton Grobelšek, Robert Pevnik in Emir Džafić. Med rezervisti so bili Peter Kelenc, Mitja Pirc, Simon Sešlar, Stane Bevc in Drago Jelenko, slednja je po 80. minuti na igrišče poslal trener Bojan Prašnikar. Tedaj je bilo gledalcev približno enako kot v nedeljo. Upajmo, da se bo število obiskovalcev začelo premočrtno večati v primerjavi s proračunom. V ponedeljek bo Celje gost Brava v Šiški. Osnutek strategije športa do jeseni \NM H I füMö£ fx. t j F'ЛУА а/с/КА -l/jp I sTKOtfOWM tfAPXoV z- ТОеДе&х]/1 m Ш is rtuß^o&O voAt^ г-А »WA v ?R0«bATA/o Sof-lttA ftc. (CAbtc v c&fiiJflUctč \ /■--'■S'f ^ ' k n P, c iw£ »"it. ш ici fyjb+Ax, fl&Up. t Vsi udeleženci so zapisali prednostne želje v štirih rubrikah. Glede strokovnih kadrov v klubih prevladuje želja, da bi jih financirala ali vsaj sofinancirala občina. (Foto: DŠ) V Mestni občini Celje so pristopili k oblikovanju nove strategije za šport, s katero želijo zastaviti smernice razvoja športa do leta 2033. Ključni vsebinski poudarki, ki jih želijo v strategiji nasloviti, so zagotavljanje množične udeležbe v športu, dostopnost in vključenost, enakopravne možnosti športnega udejstvovanja, razvoj infrastrukture in tekmovalnega športa, velik pomen bodo namenili tudi povezovanju in promociji. K sodelovanju so povabili širok spekter organizacij in posameznikov s področja športa, kajti želijo, da bi strategija odražala potrebe, želje in vizije vseh Celjank in Celjanov. Raznolika paleta udeležencev V ta namen so v maju začeli izvajati anketo, v kateri so lahko občanke in občani podali svoje videnje stanja in prihodnjega razvoja športa. Sredi junija so izvedli prvo delavnico. Nanjo so povabili štirideset udeležencev s področja športa v mestni občini Celje (predstavnike klubov in društev, športnike, trenerje, športne delavce ...). Delavnico sta vodila Alen Obrez, svetovalec župana, ki pokriva tudi področje športa, in mag. Barbara Gorski, vodja delovne skupine za pripravo športne strategije. Del ožje delovne skupine je tudi Jerneja Svetko, vodja službe za šport v Mestni občini Celje, sestavljajo jo še posamezniki s področja tekmovalnega in rekreativnega športa, izobraževalne in zdravstvene stroke ter infrastrukturnega in turističnega področja. Tudi širša športna javnost Sodelujoči so z analizo Swot in inovativnimi metodami izluščili prioritetne tematske usmeritve, za katere si želijo, da jih strategija v največji meri naslavlja. Po analizi notranjih in zunanjih dejavnikov so identificirali močne in šibke točke, priložnosti in izzive, s katerimi se sooča šport v mestni občini Celje. »Vključitev širokega spektra udeležencev in zbiranje njihovih usmeritev predstavljata pomemben korak pri oblikovanju strateškega dokumenta za razvoj športa v mestni občini Celje. S sodelovanjem občank in občanov ter športnih klubov, društev, zavodov in organizacij bodo ustvarjene smernice odražale potrebe in cilje lokalne skupnosti ter prispevale k vzpostavitvi trajnostnega in kakovostnega športnega okolja za vse prebivalce Celja,« je povedal Alen Obrez. Podobne delavnice so nadaljevali v poletnih mesecih, možnost sodelovanja so ponovno ponudili širši športni javnosti. Prvi osnutek strategije bo pripravljen jeseni. DŠ ŠPORT 17 Celjski vitezi so si v torek nadeli oklepe Trdo delo za hrano in potne stroške Igralci Hokejskega kluba RST Pellet Celje so se na Celjski koči zbrali v petek in tam dvakrat prespali. Telesna priprava se je začela po bližnjih hribih. V torek so prvič drsali na svojem delu. DEAN ŠUSTER Pogovarjali smo se s predsednikom celjskega hokejskega kluba Vidom Valenčakom. Zakaj so se igralci zbrali na Celjski koči? Polovico naše ekipe predstavljajo novinci, zato smo se odločili, da se morajo najprej spoznati. Zadnji konec tedna v juliju so skupaj trenirali in se tudi družili. Začela se je krepitev moštvenega duha. Kako ste zadovoljni s sestavo ekipe, ki je zelo spremenjena? Nekaj naših fantov je zaradi šolskih in službenih obveznosti nehalo igrati pri celjski ekipi. Morda bodo poskusili igrati v drugih slovenskih klubih. Naše letošnje tekmovanje terja skoraj profesionalen pristop. Bili smo prisiljeni poiskati mlade slovenske igralce, takšne, ki bodo sposobni spremljati ritem mednarodne lige. Pred tedni ste izpeljali skupščino kluba. Katere spremembe so se zgodile? Nič presunljivega ni bilo. Iz nadzornega odbora kluba se je umaknil Aleksander Ste-blovnik, a bo ostal v našem klubu. Preteklo sezono smo zaradi nekaterih dogajanj v našem mestu končali s primanjkljajem dvajset tisoč evrov. Rahlo smo razočarani, ker je upadla ali celo usahnila podpora celjskih podjetij. To pomoč smo namreč pričakovali. Upam, da se bo stanje kmalu izboljšalo. Kaj bi lahko rekli za rezultatski izkupiček v minuli sezoni, proti kateri se še zadnjič oziramo? Člansko moštvo je po dolgih 29 letih spet osvojilo tretje mesto v državnem prvenstvu. To je bil nek pokazatelj, da smo lahko resno zastavili zgodbo v alpski ligi. V tej sezoni bo naša ekipa vsaj tretja v državi. Veseli nas, da se je spet izkazala selekcija dečkov U13, ki je prav tako prejela bronaste medalje. Tudi druge mlajše selekcije niso veliko zaostajale v državnem prvenstvu in razširjenem sloven-sko-avstrijskem prvenstvu, ligi IHL, tako da se za svojo prihodnost ne bojimo. Nekaj napredka glede prenove dvorane je bilo vidnega že ob koncu minule sezone. Kaj se je kasneje dogajalo? Vodstvo alpske lige je postavilo zahteve in pogoje za sodelovanje v tekmovanju. Prenesli smo jih upravitelju dvorane in Mestni občini Celje. Moram priznati, da se upravitelj dvorane trudi izpolniti zahteve. Uredil je sla-čilnice za gostujoče ekipe, klopi za igralce Vid Valenčak (Foto: Andraž Purg) ob igrišču, označbe na igrišču in še nekaj kozmetičnih popravkov. Bistveno je, da se obnavlja naš že dotrajan objekt in da dobiva lepšo podobo. Prvič bodo pripravljalne tekme zelo zgodaj, kajne? Drugega nam ni preostalo, kajti pridružili smo se urejenemu, profesionalnemu sistemu. Zato smo vse skrbno načrtovali že od začetka leta. Dogovorili smo se z nekaterimi klubi iz alpske lige za prijateljske tekme v času priprav. Zelo pomembno je, da bodo naši fantje spoznali raven, na katero se podajajo. Pripravljalne tekme bodo služile tudi glavnemu trenerju Galu Korenu, saj bo dobil precej podatkov o svoji ekipi. Že v tem mesecu bomo imeli kar pet pripravljalnih tekem. Najprej bomo dvakrat odpotovali v Avstrijo in enkrat v Italijo, nato bosta v Celju gostovala Linz in madžarski UTE. Kakšen je sistem tekmovanja v državnem prvenstvu? V prvem delu bomo tekmovali skoraj vsi klubi z izjemo Olimpije. Trije najvišje uvrščeni klubi se bodo preselili v skupino, v kateri bodo tudi Ljubljančani. Državno prvenstvo bo zelo zanimivo Celje je na srečo športno mesto, toda denarni kolač ostaja isti oziroma je del kolača za vas celo manjši. Žal je res tako. Sicer se zavedamo, da nam Mestna občina Celje ni dolžna zagotoviti sredstev, vendar smo v lokalnem okolju pričakovali več podpore projektu alpske lige. Gre za precej visoko raven. V naši ekipi bodo mladi celjski in tudi slovenski igralci iz drugih sredin, ki jim omogočamo, da lahko igrajo v domačem okolju in da jim ni treba zgodaj v tujino. To bo celjskemu hokeju dalo večjo razpoznavnost in večji vpis otrok, kar pomeni, da jih bo manj na ulicah. Želim si, da bi občina in podjetja to prepoznali. Je zahtevno vzpostaviti sodelovanje tudi z manjšimi podjetji? Odločili smo se za mejni znesek, ki ga lahko potrošimo v naslednji sezoni To je 300 tisoč evrov. Ta je precej, precej nižji od zneskov, ki jih imajo drugi klubi v alpski ligi. Toda večina zbranega denarja bo namenjenega za nakup opreme in za potovanja. Naši fantje niso profesionalci. Nimajo plač. Kar dobijo, namenijo za hrano in pokritje potnih stroškov. V povprečju fantje za svoje potrebe dobijo nekaj stotakov. Ponosni smo nanje, ker bodo imeli profesionalen pristop, obravnavani pa so kot amaterji. Rešitve? Skrivajo se v še večji prepoznavnosti kluba, našem boljšem pristopu do pokroviteljev, razvijanju podjetnosti ... Ne moremo le upati na pomoč občine. Ostajate optimist? Seveda. Športni izdelek mora biti zanimiv. Upamo, da se bo naš klub temu približal in da ne bo odvisen od dnevne politike, občine, države ... Seveda si želimo čim večjo podporo omenjenih. Ste morda presenečeni glede predprodaje sezonskih vstopnic? V naši akciji je vsak kupec vstopnice dobil eno brezplačno vstopnico. Tako da je v obtoku že sto sezonskih vstopnic, kar nas je prijetno presenetilo. To je lep obet pred novo sezono. Tudi Ratejeva v Budimpešto? Članica Atletskega kluba Kladivar Martina Ratej je na mitingu v avstrijskem An-dorfu zmagala v metu kopja, njeno orodje je pristalo pri 60,52 metra. To je bil najboljši izid v tej sezoni 41-letne atletinje, ki ima lepe možnosti, da se brez norme uvrsti na svetovno prvenstvo. Že dolgo ima normo izpolnjeno Tina Šutej v skoku s palico, podobne možnosti kot Ratejeva imajo zaradi visoke postavitve na svetovni lestvici še trije člani Kladivarja, Matic Ian Guček v teku na 400 metrov ovire, Klara Lukan v teku na pet kilometrov in Eva Pepelnak v troskoku. DŠ Janez Gams je bil štiri leta direktor velenjskega kluba. (Foto: DŠ) Nov predsednik čez 13 dni Pred začetkom priprav na novo sezono je v taboru državnih rokometnih podprvakov prišlo do sprememb v vodstvu kluba. Po osemmesečnem delovanju je s položaja predsednika Rokometnega kluba Gorenje odstopil Janez Gams. Predsedniško mesto je prevzel v decembru: »Po tehtnem razmisleku sem se odločil, da ponudim priložnost drugi osebi. Trenutno zaradi osebnih razlogov dela ne morem opravljati tako, kot si to klub zasluži. Rad bi se zahvalil vsem navijačem, (so) igralcem, trenerjem, sponzorjem, članom in predsednikom upravnega odbora ter drugim sodelavcem, s katerimi smo v prejšnjih trinajstih letih skupaj pisali zgodbo RK Gorenje Velenje. Bila so izjemna leta, polna uspehov, prijetnih in manj prijetnih izkušenj ter izzivov, ki so nas izoblikovali. Verjamem, da nam vsem po žilah teče črno-rumena kri in se to v prihodnje ne bo spremenilo.« Gams bo naslednika dobil na skupščini kluba 16. avgusta. DŠ Zahvala Mihi Laporniku Slovenska košarkarska reprezentanca je na uvodni pripravljalni tekmi pred svetovnim prvenstvom v Aziji v Celju premagala Kitajsko s 75 : 73. V zadnjih stotih sekundah je Laščan Miha Lapornik zadel dve trojki in s tem prinesel zmago naši izbrani vrsti. Morda je od selektorja prejel pohvalo, zagotovo pa je dobil zahvalo za nadaljnje sodelovanje in je moral zapustiti izbrano vrsto kot odvečni igralec. DŠ Uspešni atletinja in judoistka V soboto se je v Mariboru končal Olimpijski festival evropske mladine. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac je bil zadovoljen z rezultati slovenske reprezentance. Mladi slovenski športniki in športnice so na domačih tleh osvojili devet odličij, od tega dve zlati, dve srebrni in pet bronastih. Drugi so bili rokometaši, tretji pa sta bili atletinja Kladivarja Tia Tanja Živko in judoistka Sankakuja Leila Mazouzi. DŠ 18 NAPOVEDNIK Kulturne prireditve ČETRTEK, 3. 8. 11.00 Velenjski grad Umetniška zbirka Galerije Velenje, 20. in 21. stoletja Javno vodstvo po razstavi PETEK, 4. 8. 19.00 do 00.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Koncert Klape Šufit Koncert v sklopu Kliglfesta ob mednarodnem dnevu piva 19.00 Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina Da te ne bom razstavo Odprtje likovne razstave mladih lokalnih umetnikov 20.30 Žička kartuzija Poletni glasbeni večeri v Žički kartuziji: Silence Koncert SOBOTA, 5. 8. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Za popenit Klovnska predstava Teater Cizamo 21.00 Stari trg Slovenske Konjice Poletnica: Gušti Koncert NEDELJA, 6. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti Javno vodstvo po razstavi 18.00 Dvorec Novo Celje Dialog Javno vodenje s kustosinjo mag. Andrejo Rakovec; vstop prost PONEDELJEK, 7. 8. 19.00 Velenjski grad Madagaskar - izgubljeni raj Odprtje fotografske razstave avtorjev Nataše Müller in Mitje Bostnerja Poletje v Celju ČETRTEK, 3. 8. 19.00 Drevesna hiška v Mestnem gozdu Celje Filmski teden Evrope 2023 Jaz in moj muc Ru, brezplačen ogled SOBOTA, 5. 8. 20.30 Vodni stolp Celje Samo Budna & Band -Zate nocoj Koncert TOREK, 8. 8. 18.00 Celjski dom_ O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga Uvodno informativno predavanje za mlade 20.00 Stari grad Celje_ New Swing Quartet Grajski večer z glasbo in vinom 20.00 Celjski mladinski center Večer argentinskega tanga: Milonga SREDA, 9. 8. 19.30 Dvorišče knežjega dvorca Celeia Klasika: Erik Jurkovič, kitara Koncert; v primeru slabega vremena v Celjskem domu Flosarski bal 2023, Ljubno ob Savinji ČETRTEK, 3. 8. 15.00 Izhodišče Gostišče Pevc Gorsko-kolesarska tura na Smrekovec 17.00 Telovadnica OŠ Ljubno Turnir v odbojki 17.00 Kegljišče Ermenc Turnir v pikadu PETEK, 4. 8. 18.00 Kongresni center KLS Svečana proslava ob občinskem prazniku 20.00 Prireditveni prostor Vrbje Srečanje z ljudskimi godci SOBOTA, 5. 8. 9.00 Ribniški dom Ljubno ob Savinji Binetov memorial 9.00 Športni park Foršt Nogometni turnir za pokal flosarja 17.00 Športni park Foršt Veteranski tuirnir v velikem nogometu 20.00 Prireditveni prostor Vrbje Petar Grašo, Zvita Feltna Flosarski večer NEDELJA, 6. 8. 14.00 Ljubno ob Savinji Povorka Foršt-Trg-Vrbje 15.30 Prireditveni prostor Vrbje Tekmovanje v kiparjenju z motorno žago, koncert Modrijanov 16.40 Prireditveni prostor Vrbje Udiranje in spust flosa po reki Savinji, flosarski krst Druge prireditve ČETRTEK, 3. 8. 9.00 do 13.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Dežne palice Delavnica, Metal HeART Velenje 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Hiša eksperimentov S poskusi obogatena interaktivna delavnica. 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Poslikava majic Delavnica, Metal HeART Velenje 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Pozdravljeni, prijatelji! Počitniško ustvarjalno druženje v Hermanovem brlogu 21.00 Muzeju usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Poletne filmske projekcije Na sporedu bosta dva dokumentarna filma Mastodonti iz Šaleške doline ter Zgodovina zdravilišča in bolnišnice Topolšica, avtorice Pine Špegel PETEK, 4. 8. 9.00 do 13.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Cirkuška delavnica Delavnica, Metal HeART na Festivalu Velenje 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Izdelava štampiljk Delavnica, Metal HeART v Galeriji Velenje SOBOTA, 5. 8. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica pri Fontani piv zeleno zlato Podeželska tržnica v Žalcu 9.00 do 12.00 Pred MC Kavarno Žalec_ Napihljiva igrala 9.00 do 13.00 Travnik pri domu kulture Velenje Impro art kotiček Delavnica, Metal HeART na Festivalu Velenje 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Izdelava unikatnih zapestnic Delavnica, Metal HeART v Galeriji Velenje 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu Viteški tabor, klepet z grajsko damo, zabava z grajskim glumačem; tudi v nedeljo ob istem času 18.00 Celjski mladinski center Cele Vibe@MCC Park Zabavno druženje ob vrhunski elektronski glasbi. 19.30 Župnijska cerkev sv. Marije Snežne na Svetini Šentoščevo slavje Svete Marije Snežne Tradicionalno romanje; slovesna maša, sledi procesija z lučkami in kipom Marije Snežne. igra godba Svetina NEDELJA, 6. 8. 9.00 Župnijska cerkev sv. Marije Snežne na Svetini Šentoščevo slavje Svete Marije Snežne Sveta maša 10.30 Župnijska cerkev sv. Marije Snežne na Svetini Šentoščevo slavje Svete Marije Snežne Slovesna škofova maša, sledi procesija s kipom Marije Snežne, igra godba Svetina PONEDELJEK, 7. 8. 9.00 do 12.00 Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje_ Poletne ustvarjalne delavnice Primerne za otroke od med 6. in 13. letom; tudi v torek in sredo ob istem času 18.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku Vodi: Nina Časl 18.00 Velenjski grad Prespimo v gradu Letošnji dogodek bodo posvetili pravljičnim ODPIRALNI CAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 JAVNO VODSTVO ALMA M. KARLIN POTI Nedelja, 6. avgust 2023, ob- 11.00, Stara grofja. zgodbam in mitološkim bitjem Šaleške doline. 21.00 Ploščad pri Domu kulture Velenje Lamborghini, biografska drama Poletni kino - Zvezde pod zvezdami TOREK, 8. 8. 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Pravljice pod krošnjami dreves Pravljice v izvedbi Mateje Fi; vstop prost 10.00 do 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Poletni prijatelji V primeru dežja igrarije odpadejo. 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Počitniško druženje v MnZC Voden ogled po razstavi Hermanov bonton in interaktivno raziskovanje. 17.00 do 21.00 Celjski mladinski center Skupnostni cirkus Cirkuške delavnice 20.00 Celjski mladinski center Milonga 21.00 Celjski mladinski center Kajenje povzroča kašelj, fantazijska komedija Kino na prostem SREDA, 9. 8. 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Pravljice pod krošnjami dreves Pravljice v izvedbi Gledališče Zapik; vstop prost 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ustvarjalna delavnica z Majdo Brezplačna počitniška delavnica, primerna za otroke od 5. do 12. leta 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda: Cvetoč travnik Vodili jo bosta Stanka Ledinek in Vesna Mihelak Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan. Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Žovneški postanejo grofje Celjski; do 30. 9., Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan; do 31. 8. Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega, Stran pa ne bomo metal' občasna razstave o pogubnih navadah in boljših praksah; do 8. 2. 2024 Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Krekov trg Celje: Peš po domačih krajih: popotni dnevnik Alme M. Karlin 1934-1936; do 31. 8. Osrednja knjižnica Celje, razstavni prostor, II. nadstropje: razstava 130 let Savinjske železnice, avtor razstave Veni Ferant; do 31. 8. Galerija sodobne umetnosti Celje: Hommage Tisnikarju. Zbirka koroške galerije likovnih umetnosti; do 1. 10. Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava V jeklenem objemu Foto kluba Štore Steel; do 10. 9 Likovni salon Celje: razstava Jug v nas kustosinje Ive Kovač; do 27. 8. Fotohiša Pelikan Celje: Cinkarna skozi oči mojstra Pelikana, razstava fotografij ob 150-letnici Cinkarne Celje; do 30. 9. Knjigarna Antika Celje: Bori ZZ. Dvojni pogled v avgustu, razstava ilustracij iz ciklusa Podobe iz bukve časohipne; do 31. 8. Celjski mladinski center: razstava MEPI, do 22. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: živo - neživo ali o potovanju barve med svetlobo in temo; do 1. 10. Park Žalec pri Fontani piva: fotografska razstava Canonov program povezovanja generacij; do 30. 9. Občinska knjižnica Prebold: razstava Spomini, likovna dela razstavlja Keiko Miyazaki; do 30. 8. Galerija Zgornji trg Šentjur: Barvitih 24, redna letna razstava Društva likovnih ustvarjalcev Rif-nik Šentjur; do nadaljnjega Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: Da te ne bom razstavo, likovna razstava mladih lokalnih umetnikov; do 9. 9. Kostanjeva promenada v zdraviliškem parku Rogaška Slatina: Rogaška Slatina skozi objektiv fotografa Josipa Pelikana, razstava ob stoletnici odprtja Pelikanovega fotografskega ateljeja v Rogaški Slatini; do 31. 8. Dom kulture Velenje: fotografska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 8. Muzej na Velenjskem gradu: »Lejga kamerat! Ne vštic, to naj gre gor, na star' grad!«; do 1. 9. Podhod Pošta Velenje: Srečno, kamerati in njihovo mesto!, tematska fotografska razstava ljubiteljskega fotografa Lojzeta Oj-sterška (17. 6. 1933-10. 11. 2003); do 18. 8, Galerija na prostem in razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 30. 11. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 30. 11.; Črna garderoba: Slike, Likovno združenje Čakovec; do 31. 8.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do 30. 11.; Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Boži-ca Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 30. 11.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 30. 11.; Galerija Velenje: razstava Carol Muthiga-Oyekunle: Armour/ Amour; do 26. 8. Knjižnica Velenje: Domoznanski oddelek: razstava gledaliških plakatov in gledaliških listov; do 31. 8.; Mladinska soba: razstava dijaških likovnih izdelkov Umetniške gimnazije likovne smeri ŠC Velenje; do 31. 8.; Steklena dvojčka: Bralec poletja: damijan Kljajič; do 31. 8.; Otroški oddelek: V igri se rodi prijateljstvo, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 8., Velenjska plaža ob čolnarni: nekoč je bilo turistično jezero, razstava razglednic Velenjskega jezera zbiratelja Frenka Špilerja; do 31. 8. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 8. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. MALI OGLASI/INFORMACIJE 19 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Zahvala Ob boleči izgubi dragega sina, partnerja, brata, strica, soseda in prijatelja BRANKA FIRANTA iz Kostrivnice na Kalobju (12. 11. 1962-30. 6. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi gospodu župniku in gospe Saški T. Ocvirk za sočuten govor. Hvala pogrebni službi za lepo pripravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Posebna zahvala pa gre še Prostovoljnemu gasilskemu društvu Kalobje in ostalim prisotnim gasilskim društvom za složno podporo ob slovesu našega in vašega Branka. Vsi njegovi Eno leto že v grobu spiš, a v naših srcih še vedno živiš. Spomin nate bo večno živel, nikoli ti zares nisi od nas odšel. V SPOMIN 4. avgusta bo minilo eno leto, kar si nas zapustil, dragi ati, dedi in pradedi BOZO OPRESNIK iz Strmce 35, Laško nazadnje je bival v Domu Lipa Štore (16. 8. 1937-4. 8. 2022) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Sin Bojan z Marijo PRODAM OPEL insignio sport, letnik 2010, prvi lastnik, Šentjur, veliko dodatne opreme, vlečna kljuka, prodam za 7.390 EUR. Telefon 031 373-269. p PASSAT 1.9 dizel, srebrn, letnik 1997, BMW 318 i, rdeč, letnik 1991, in tovorno vozilo Tam 190 T 15 kiper, letnik 1985, ugodno prodam. Telefon 041 551-786. KUPIM 484 ODDAM STROJI PRODAM BALIRKO za kocke (seno) prodam. Telefon 031 799-476 . 4 9 3 Poroke Laško Poročila sta se: Neža POLLAK iz Železnikov in Matevž KOZINC iz Radeč. Žalec Poročili so se: Jerneja VREČKO iz Lipovca pri Ško-fji vasi in Klemen MATKO iz Celja, Alja PLIBERŠEK iz Lo-krovca in Marko KUNTARIČ iz Krškega, Vesna CIZEJ in Oliver HAFNER, oba iz Žalca, Ana AŠKERC in Tomaž KO-ZOVINC, oba iz Celja, Polona ŠOŠTAR z Vranskega in Blaž HRASTNIK iz Šmartnega ob Paki, Kaja ĆOSIĆ in Patrick KOPIČ, oba iz Celja, Büsra KOCAK iz Nemčije in Gregor BURJA iz Horjula. Velenje Poročila sta se: Alja PALIĆ iz BIH in Armin MAHMIĆ iz Velenja. STANOVANJE KUPIM ODDAM PRODAM Tišino pregloboko si pustil, v srcu nikoli nas ne boš zapustil. Odšel si tiho, zaspal si mirno. Zdaj za tebe molimo, se z mislimi mirimo. Vso toplino tvojega srca med nami pustila je ljubezen. Na žalost od nas vzela te je bolezen ... ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, dedi, brat, tast in stric MARTIN LEŠEK iz Košnice 52b, Celje (4. 11. 1947-8. 7. 2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za podarjene sveče, cvetje, denarno pomoč, svete maše in izrečena sožalja. Hvala govorniku gospodu Piklu, duhovnikoma, pevcem kvarteta Srce, Godbi Liboje, gospodu Daniju Kmetcu ter podjetjem Zavarovalnica Sava, Pošta Laško in SŽ Celje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili del njegovega življenja, in vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli zelo radi. TRAKTOR Impodan, model df 304 lok, leto izdelave 2020, datum dobave 2. 4. 2021, registriran, malo rabljen (9 delovnih ur), prodam za 13.000 EUR. Telefon 031 888862. 482 Dve leti sta minili, kar od tebe smo se poslovili. Ko pogledamo okoli hiše na okrog, povsod vidimo delo tvojih pridnih rok. Vedno si v mislih z nami, saj kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V SPOMIN Mineva drugo leto, kar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, pradedi, brat in tast FRANC ARNŠEK iz Gorice pri Šmartnem 38, Celje Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Zelo te pogrešamo! Žalujoči: tvoji najdražji »Preljuba mami, povsod si z nami in kjer koli bomo - tam boš ti! Brez tebe zdaj tako smo sami, odhod tvoj bridko nas boli. O, le zakaj si nas pustila? Zakaj prišla je grenka smrt? V zahvalo, ker si nas vzgojila, naj raj ti večni bo odprt!« ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi naše ljube mamice, mame, prababice, tašče in sestre MATILDE FLIS iz Zavrha nad Dobrno (22. 2. 1936-16. 7. 2023] se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso izkazano pomoč in sočustvovanje z nami, za vsa pisno in ustno izražena sožalja in tolažbo, darovano cvetje, sveče, darove in svete maše, molitve ter za tako lepo spremstvo v njen poslednji dom. Iskrena hvala gospodu župniku Milanu Strmšku za večerno molitev v vežici in tako lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Kvarteta Grče za ganljivo odpete pesmi slovesa, kakor tudi za lepo petje in orgelsko spremljavo med cerkvenim obredom. Hvala tudi pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, predvsem gospodu Silvu Mohoriču za vso pomoč in podporo pri organizaciji pogreba ter prijateljici Ivici Ternovšek za žalne aranžmaje in ureditev poslovilne vežice. Posebna hvala velja za izpolnitev njene posebne želje, ki je bila s strani hčere izlita v ganljiv poslovilni govor. »Tam daleč nekje je zdaj njen večni dom in vemo, da nas bo tam čakala odprtih rok kot nas je čakala v tuzemskem našem skromnem, a vedno toplem in z ljubeznijo ter njenim lepim cvetjem obdanim domom.« V globoki žalosti: vsi njeni najdražji. PRIKLJUČKE in traktor kupim. Telefon 041 680-684. p POSEST POSLOVNI prostor, velik 35 m2, za različne dejavnosti, na Ostrožnem v Celju, oddam v najem. Telefon 031 625-384. KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p MLADO kravo s teličko, skoteno 10. 6. 2023, Šentjur, prodam za 2.000 EUR. Telefon 031 373-269. p KRAVO s prvim teletom bikcem, starim 3 mesece, pašno, prodam skupaj ali vsakega posebej. Telefon 031 467-862. 491 DVE telički simentalki, stari dva in štiri mesece in pol, prodam. Telefon 070 250-441. 450 DVE telici, teža 350 kg, in kravo s teletom, prodam. Telefon 041 941-452. 501 UPOKOJENEC, 65 let, želim spoznati žensko do 65 let. Ne kadim, ne pijem, imam stanovanje in avto. Želim spoznati dobro prijateljico za sprehode v hribe in za ples. Pokličite ali napišite SMS, telefon 071 104-341. 495 SEM vdovec, star 73 let in iščem pošteno, veselo žensko za druženje in pogovor. Imam svojo hišo. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SKUPNA POT. Le dvakrat je potrebna pesniška beseda v vsem življenju: za vrh najslajšega poljuba in srh najdaljšega odhoda. (Boris A. Novak) V SPOMIN 2. avgusta je minilo deset let, kar nas je zapustila naša ljuba žena, mami, babi ANA MARIJA PELIN s Frankolovega Podarila nam je najlepše - čisto ljubezen. S hvaležnostjo v srcu živi z nami naprej. Hvala za vse, naš angel. Vsi njeni 499 OSTALO 486 KUPIM PRODAM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p SUHA metrska bukova drva, možna prevoz in razrez, Šentjur, prodam. Cena po ( ru. Telefon 031 373-269. ŽAGAN les, različne dimenzije, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 763-893 . 4 8 3 ŽENSKO kolo Scoot, na 24 prestav, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 031 625-384. 486 PIŠČANCE, enodnevne in večje, za dopitanje, po predhodnem naročilu, prodajamo. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši nesnice, tudi mlade rjave kokoši nesnice. Vsak delavnik od 8. do 16. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Roje, Šempeter v Savinjski dolini. p GARSONJERO, pritličje ali dostop z dvigalom, okolica Laškega, Celja, kupim. Telefon 070 703-041. 498 PRODAM klikni! POPOLNOMA opremljeno stanovanje, 65 m2, v Štorah, oddam nekadilskemu paru. Telefon 041 612-850. 488 DVE kozi, srnasta mlečna pasma, stari 4 mesece, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 980-188. L 39 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava, prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KRAVO ls, staro 3 leta, brejo 5 mesecev, lepo in mirno, in dva bikca ls limuzin, težka 200 kg, prodam. Telefon 031 515-187. 402 VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p VINO jurka, izabela, po 0,80 EUR/l, prodam. Telefon 040 778-479. 480 JABOLČNIK in kis iz starih sort jabolk prodam. Telefon 041 525-237. 485 KAKOVOSTNO mešano rdeče vino, možnost dostave, prodam. Telefon 041 631-230. 494 VINO iz neškropljenega grozdja (šmarnica, izabela ...) prodam. Cena 1 EUR/liter. Telefon 041 720-499. p KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. p Prve in vero dostojne informacije o Celjskega www.novitednik.si SUHA bukova drva in vino izabela, z brajde, prodam. Telefon 031 851-448. 470 KUPIM HLODOVINO iglavcev, dolžina od 4,20 do 8,20 m, tudi lubadarja, kupim. Plačilo takoj. Telefon 0 6 8 6 81-374. 500 Smrti Celje Umrli so: Matilda FLIS z Dobrne, 87 let, Drago ŠMARČAN iz Šmartnega v Rožni dolini, 70 let, Marija KRAMAR z Ljubne-ga ob Savinji, 101 leto, Zdravko REMSKO iz Celja, 86 let, Ivan Mladen DOMINKO iz Celja, 88 let, Franc PAVŠEK iz Šale-ka, 80 let, Angela ROZMAN iz Kostrivnice, 81 let, Angela SEDOVŠEK iz Mozirja, 77 let, Frančiška BORŠNAK iz Naza-rij, 80 let, Marta ČERNELČ z Dobrne, 75 let, Anton MEDVED z Dobrne, 56 let, Viktor KOČEVAR iz Velenja, 95 let. Žalec Umrli so: Antonija ŠKOL-NIK iz Celja, 94 let. Velenje Umrli so: Cecilija OCEPEK iz Velenja, 83 let, Ana PODLE-SNIK iz Velenja, 90 let, Slavka SUHOVERŠNIK iz Velenja, 65 let, Tomislav MAJCEN iz Velenja, 59 let, Jelica BELCL iz Velenja, 58 let. 20 INFORMACIJE 30. septembra se bomo skupaj s turistično agencijo M&M tours v jutranjih urah odpeljali proti Mariboru. Sprehodili se bomo skozi mestno središče vse do Lenta, kjer se bomo ustavili pri stari trti. Nekaj bo prostega časa za kavo, nato pa se bomo odpravili v Svečinske gorice, kjer se bomo ustavili na turistični kmetiji, obdani z vinogradi in s pogledom na romantično srčkasto cesto - Srce med vinogradi. Popeljali nas bodo v klet in nas pogostili z rujno kapljico in s prigrizkom, imeli pa bomo tudi nekaj prostega časa za fotografiranje srčne ceste. Nato se bomo odpeljali do restavracije, kjer se bomo okrepčali s kosilom. Po kosilu se bomo odpeljali do fontane vin. Vsak bo prejel poseben čipiran kozarec, s katerim bo lahko poskusil šest vzorcev vin. Spominski kozarec boste na koncu odnesli domov. V ceno je vključen avtobusni prevoz, vodnik na poti, ogled kleti z degustacijo, kosilo, degustacija vina v vinski fontani in organizacija ter izvedba izleta. Vsi, ki boste avgusta naročili Novi tednik, boste odšli BREZPLAČNO na izlet IZ MESTA MED VINOGRADE. Obstoječi naročniki Novega tednika lahko izkoristite 5-odstotni popust na izlet. www.novitednik.svet24.si/ CINKARNA ЈШ >- »AIL i; v^ri" Cuprab1ad>Z^35 WP se upor л .. * ' ■ . .. - it ■ J? Ii - ' - ... •I s fe^ * j- - . i- ■»» ■ -i . -ч r -A, j! Vi*4 > v - - - Pepelin WG se uporablja ža zatiranje pršic trsne kodravosti in trsno listno šiškarico, ža zatiranje oidija vinske trte ter kot preventivni fungicid za preprečevanje okužb s pepelastimi plesnimi na sadjur hmelju, žitih, bučnicah, plodovkah in okrasnih rastlinaji. www.cinkarna.si S j .л. j a SI _ 'S) Ted ni ko ve izgodbe Št. 31 / Leto 78 / Celje, 3. avgust 2023 Večdnevno festivalsko dogajanje V nedeljo se je v Velenju v parku Vista ob Velenjskem jezeru začelo festivalsko dogajanje Metal Days, ki bo trajalo do sobote, 5. avgusta. Gre za edinstven glasbeni dogodek, namenjen ljubiteljem metalske glasbe, ki vsako leto privabi večtisočglavo množico iz mnogih držav, letos pa je v Velenju prvič. EVA RUDMAN Najprej je informacija o kraju festivala Velenjčane razdelila. Mnogi so imeli v zvezi z dogodkom več pomi- slekov, drugi so v večtisoč-glavi množici - organizatorji Pravijo, da metal ni le glasbena zvrst, ampak način življenja. dnevno pričakujejo približno pet tisoč ljudi - uvideli možnost za zaslužek iz naslova nastanitvenih kapacitet ter druge turistične ponudbe. Na rokodelski tržnici tako lahko lokalni ustvarjalci in umetniki brezplačno predstavljajo in prodajajo svoje izdelke. To je omogočila Mestna občina Velenje, ki je pred časom za občane pripravila tudi okroglo mizo na temo možnosti ponujanja nastanitvenih kapacitet in drugih priložnosti v času festivala. Kot je povedala Nika Bru-net iz ekipe organizatorjev festivala Metal Days, so z obi-skanostjo festivala zelo zadovoljni, prav tako s krajem dogodka: »Lokacija je zelo primerna, celo fantastična! Tudi odzivi obiskovalcev to potrjujejo.« Kot je še dodala, bo festival Metal Days od zdaj vsako leto v Velenju: »Festival je tukaj zdaj doma, to je naš dom.« Sicer organizatorji dnevno pričakujejo približno pet tisoč obiskovalcev iz več kot 70 držav sveta, tudi zelo oddaljenih, kot so Slonokoščena obala, Japonska, Nova Zelandija, Avstralija, Kanada, Mehika in Čile. V teh dneh je sicer zaprta glavna cesta skozi Velenje, promet je prilagojen, poskrbeli so tudi za izredno avtobusno linijo Lokalca. Kot je še povedala Nika Brunet, je letošnji izbor nastopajočih prava poslastica za ljubitelje metalske glasbe, zvrstilo se je in se še bo kar nekaj vrhunskih zasedb. Kot poudarjajo organizatorji, je festival več kot le dobra glasba - pripravili so tudi pestro spremljajoče dogajanje, ki zajema jogo, masaže, vodne dejavnosti, poudarjajo pa tudi možnosti aktivnega preživljanja časa zunaj območja festivala. Foto: Andraž Purg Skupina Kreator je na metalski sceni že več kot 40 let. k ждЈ i ^ ' љ (v v; w f jf^ ' 9Ш ZC - h. ThiMB! J W x ' / 'a - '* i|iP| * Hl/l Milili л : in 'V-I Komik, glasbenik in mlinar Str. 25 Revščina z nasmehom Jubilejni Pokaži, Str. 26-27 kaj znaš Str. 33 22 INTERVJU Meteorolog Anže Medved o vremenu, kakršnega ne pomnimo Večina teorij na družbenih omrežjih ne »pije vode« Kadar ne vemo, o čem bi se pogovarjali, rečemo kakšno o vremenu. To poletje imamo priložnosti za tovrstne pogovore res veliko in še tisti, ki so prej le pogledali skozi okno in ugotovili, kakšno je vreme, so zdaj začeli spremljati napovedi in radarske slike. Če se z vremenom ukvarjaš poklicno, je to zadnje čase precej nehvaležna vloga. Ljudje pogosto kličejo Arso in se jezijo. »Dovolj je, da se enkrat zmotiš v napovedi in četudi si prej desetkrat prav napovedal, jih slišiš ... S tem se je treba sprijazniti v tej službi,« pravi Anže Medved, ki je že skoraj sedem let zaposlen kot meteorolog v Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso). A to mu ne jemlje veselja do spremljanja vremena, kar ga je navduševalo že kot osnovnošolca. Zadnje čase postaja zaradi tega vedno bolj medijsko prepoznaven, saj je mogoče njegove vremenske napovedi spremljati tako na slovenskih radijskih postajah kot na TV Slovenija. Simpatičnega vremenarja smo poslušalci v teh krajih opazili tudi zato, ker ga govorica izdaja, da je doma v naši soseščini. TATJANA CVIRN »Občasno me okarajo zaradi govorice, a sem jim povedal, da ne bom nikoli rekel megla in dež na način, kot bi oni želeli. Temu se izognem in rečem, da bo megleno ali da bo deževalo. Ko kdaj nastopam v živo, pa mi uide kakšna po domače ...« pripoveduje z nasmehom Anže Medved. Doma je v Višnji vasi pri Vojniku, kamor se je družina preselila po koncu njegovega osnovnošolskega obdobja v OŠ Franja Mal-gaja v Šentjurju. Nato je obiskoval Gimnazijo Lava ŠCC in se odločil za študij fizike, saj so tovrstna znanja nujna pri razumevanju vremena. Tega je spremljal že v osnovni šoli, ko je imel doma preprosto radiometeorološko postajo. »Vsako jutro sem preveril podatke, da sem vedel, kako se moram obleči za v šolo.« Srečali smo se v meteorološki opazovalnici v Medlogu, ki je tesno povezana z začetkom njegove poklicne poti in kjer še vedno občasno pomaga, saj je treba nekatere podatke vsakodnevno spremljati in jih sporočati v Ljubljano, čeprav so večinoma postopki že avtomatizirani. »Že kot dijak sem si ogledal vse aparature v tej medloški opazovalnici in bil navdušen. Ko sem šel študirat fiziko oziroma meteorologijo, so me povabili, naj poleti pridem na prakso, da se bom kaj naučil. Najprej sem delal honorarno, ko sem končal študij, pa sem se zaposlil Arsu oziroma Uradu za meteorologijo in hi-drologijo. Ko sem dežuren ali nastopam na televiziji, grem v Ljubljano, sicer pa lahko delam od doma.« Pri vožnji v prestolnico se povezuje s sosedi, kar je manj naporno in tudi bolj okoljsko primerno. »Naravni pojavi imajo v sebi preveč energije, da bi jih človek lahko bistveno spreminjal.« Kako to, da ste se odločili, da se boste preizkusili na televiziji? Kolega Brane Gregorčič je vprašal, ali bi bil kdo od nas mlajših pripravljen nastopati na televiziji, in sem se odločil, da bom poskusil. Očitno sem jim bil všeč. Nastop ni tako preprost, kot je videti. Sam moram pripraviti besedilo, slike in grafiko in nato vse to ustrezno predstaviti. Pri tem je treba ^^Bk gledati dva zaslona ob straneh, medtem ko je za tabo prazen zelen zaslon. Treba je paziti, da pravilno pokažeš vse skupaj in ob tem ne stopiš iz kadra ... Napovedi so posnete in sčasoma se navadiš, pri čemer ena od rubrik predvideva tudi pogovor z voditeljem v živo, kjer je malo boj adrenalinsko. »Imam dovolj fizikalnega znanja, da vem, da večina teorij na družbenih omrežjih ne >pije vode<.« Ste zaradi tega dela bolj prepoznavni na ulici? Prepoznavajo me starejši, ki spremljajo nacionalno televizijo. V lokalnem okolju sem zvezda. (smeh) Sosedu, ki ima kmetijo, kjer pogosto pomagam, ker imam rad to delo in se s tem sprostim, rečem, da se lahko hvali, da ima najbolj pametnega hlapca ... (smeh) Njegov sin kosi najpogosteje in vedno preveri pri meni, kdaj je primeren čas za to. Ko začne kositi, se zvrstijo še vsi drugi v soseščini, ker vedo, da je pri meni preveril glede vremena. A enkrat ni šlo po načrtih in mu je ploha namočila travnik. Najtežje je napovedati vreme maja, ko je še veliko vlage v zraku, kmetje pa bi že radi kosili. Prav za travo se je doba rasti zaradi vremena že podaljšala, saj imajo zdaj kmetje že štiri košnje. Kako sploh nastane vremenska napoved, ki jo vsak dan slišimo ali preberemo? V agenciji je vsak dan od 6. do 18. ure nekdo dežuren in zadolžen za meteorološko pro-gnozo. Najprej mora pripraviti analizo stanja, da se lahko javi v programe javnih radijskih postaj. Že med pripravo te analize običajno k, ves čas kličejo ljudje, ki želijo podatek za vreme tako rekoč za svojo ulico ali zaselek ... Enkrat me je klicala gospa z vprašanjem, ali lahko gre popoldne v Ratečah nabirat smrekove vršičke . Kasneje se sestane skupina meteorologov in skupaj pregledamo razmere. Zlasti v teh časih, ko so bila neurja na dnevnem redu, smo se skupaj odločali glede opozoril: ali bodo izdana oranžna, morda rdeča, ali bodo dovolj rumena. To ni tako preprosto, saj posamezno opozorilo potegne za seboj aktiviranje drugih služb, kot so uprava »Dolgoročne napovedi še nikoli niso bile točne. Lahko govorimo o vremenu za teden naprej, a še to se lahko že naslednji dan spremeni.« w Anže Medved je mlad meteorolog iz Višnje vasi pri Vojniku, ki se je že kot osnovnošolec navduševal nad spremljanjem vremena. V prostem času rad sede na kolo. Spomladi je v družbi kolegov v štirih dneh prevozil Jadransko magistralo, in to v času, ko jim je v obraz ves čas pihal veter, za nameček pa je tretji dan še deževalo. za zaščito in reševanje, gasilci ... Če pretiravamo, ni v redu, lahko pa predvidevamo, da ne bo nič hujšega, in se vreme v trenutku spremeni. Iz Italije je pred časom močan veter sredi noči tako hitro prinesel k nam nevihtno fronto, da nas je presenetila. Prejšnji izračuni tega niso kazali. Mnogi zadnje čase rečejo, da tako močnih neurij z vetrom in s točo v svojem življenju še niso doživeli. Bi jim pritrdili glede na podatke, ki jih imate? Letos je nenavadno že to, da smo imeli tako burno dogajanje v samo 14 dneh, ko so si neurja kar sledila. Ta so bila tudi v preteklosti, posebno je bilo na primer leto 2008, ko so bila neurja celo poletje, vsak teden je bilo nekje v Sloveniji. Takrat smo beležili močne nalive, vetrolome, točo ... A letošnje poletje res izstopa po tem, koliko neurij je bilo v kratkem času in kako močna so bila. Kako meteorologi pojasnjujete letošnje izredne vremenske razmere? Običajno se vreme spreminja približno tedensko. Letos imamo že mesec dni razmere, ko je v južni Evropi vročinski val, na severozahodu Evrope pa so višinska jedra hladnega zraka in temperature tam ne presežejo 20 stopinj. Zaradi tako velikih temperaturnih razlik med obema deloma Evrope nastajajo zelo močni zahodni vetrovi. Za močna neurja so namreč potrebni takšni vetrovi v višinah, drugi pogoj je topla in vlažna zračna masa. Ker je v Sredozemlju zelo vroče, se v zrak dvigajo velike količine vlage. Ta sili proti hladnejšemu območju na severozahodu in pri tem zadene ob Alpe. Ob njih se zračne mase dvigajo in kondenzirajo. Ob tem so v minulih tednih v kombinaciji z močnimi vetrovi nastajale vedno nove močne nevihtne celice, ki jih je veter nosil k nam. »Pri najmočnejših sunkih vetra se je tresla cela hiša. Zdaj vsako nevihto opazujemo s strahom, kaj bo.« Tudi toča je bila ponekod neverjetno velika. Evropski raziskovalci, ki se bolj ukvarjajo z njo, ugotavljajo, da njena velikost narašča približno tako, kot odstopajo temperature ozračja. Zrak pri višji temperaturi namreč sprejme vase več vodne pare, in sicer od 7 do 14 odstotkov več za vsako stopinjo. Slovenija se je glede na nekaj desetletij nazaj v povprečju že segrela za dve stopinji. Vsa dodatna vlaga privede do močnejših neviht, ki imajo več energije, da nastane večja toča. V nevihtnem oblaku, kjer nastaja toča, so nizke temperature, vodne kapljice kroži- »Sosedu, ki ima kmetijo, kjer pogosto pomagam, ker imam rad to delo in se s tem sprostim, rečem, da se lahko hvali, da ima najbolj pametnega hlapca...« jo, ledenijo in ob tem rastejo. V Italiji so videli celo 19 centimetrov veliko točo. Zanimivo je, da je analiza toče pokazala, da so v njej težke kovine ... Kako to pojasnjujete? Vemo, da je ozračje vedno bolj onesnaženo in tudi pri naših meritvah v Celju zaznamo težke kovine. Veliko k temu prispeva tudi promet. Ljudje vidijo kondenzacijske sledi letal INTERVJU 23 Na postaji v Medlogu je veliko naprav, ki jih je treba preveriti vsaj enkrat dnevno, večinoma pa podatke naprave že avtomatično beležijo in so na voljo Arsu. Tako merijo temperaturo v zraku in pri tleh, kar je pomembno za kmetovalce, zunanjo vlago, količino padavin, hitrost in smer vetra, dolžino sončnega sevanja ... Za slednje imajo na voljo posebno kroglo, s pomočjo katere včasih »šlogajo«, kot pravi v šali Anže Medved. Takole v Medlogu izmeri količino padavin na nebu in se ne zavedajo, da so te sledi tudi pri tleh zaradi izpuhov iz avtomobilov, le da ne kondenzirajo, ker so pri tleh višje temperature kot v zraku. Te črte na nebu so bolj vidne pred prihodom fronte, ko je zrak bolj vlažen in se prej pojavijo sledi. Zato nekateri mislijo, da je fronta posledica teh sledi. Tudi ko govorimo o izjemnih vremenskih pojavih, je zlasti na družbenih omrežjih mogoče brati trditve, da gre za posledice izvajanja različnih projektov, s katerimi velesile posegajo v vreme. Tudi če nismo zagovorniki teorij zarot, verjetno ne moremo mimo sistema sejanja oblakov s pomočjo dodajanja sredstev, kot je srebrov jodid, ki ga ponekod uporabljajo za proženje padavin, zaviranje toče in sušenje megle. Je po vašem mnenju mogoče vplivati na vreme tako, kot menijo nekateri? Naravni pojavi imajo v sebi preveč energije, da bi jih človek lahko bistveno spreminjal. Glede sejanja oblakov vem, da so v Izraelu skušali s tem reševati problem suše, da bi umetno sprožili padavine, a je bilo na drugi strani onesnaženje s srebrovim jodidom preveliko. Tudi uporaba sredstev proti toči nima pravega učinka. V pravem točonosnem oblaku je toliko energije, da se ne da narediti veliko. Študij o tem je malo, ene so pokazale, da je tovrstno streljanje oblakov povečalo točo, in druge, da se je povečal naliv. Mislim, da še nismo tako razviti, da bi lahko vplivali na te vremenske pojave. Verjamete, da velesile tega ne počnejo? V času olimpijskih iger na Kitajskem je bilo mogoče slišati, da so umetno ustvarili lepo vreme, ob čemer se vprašam, zakaj niso vplivali na vreme v minulih mesecih, ko so imeli izrazit vročinski val in so izmerili 35 stopinj na višini našega Triglava. Po nižinah pa je bilo kar nekaj tednov približno 45 stopinj Celzija. Tudi sami ste prisotni na Facebooku. Se kdaj oglasite, ko berete različne teorije? Ne, raje se ne vpletam v to, imam dovolj fizikalnega znanja, da vem, da večina teh teorij ne »pije vode«. Ko imam predavanja o podnebnih spremembah, večkrat rečem, da imamo v Sloveniji dva milijona strokovnjakov za vreme, o podnebju pa nihče nima pojma. Po vašem mnenju se torej uresničujejo napovedi o podnebnih spremembah kot posledici nespametnih ravnanj v preteklosti. Ukrepov za blaženje teh sprememb in prilagajanja nanje pri nas ni veliko, o čemer ste raziskovalci pred leti pisali tudi predsedniku Borutu Pahorju. Na kaj ste opozorili? V Arsu smo pripravili podnebno analizo do konca 21. stoletja in obravnavali tri različne scenarije in možnosti, kaj bi se lahko zgodilo pri nas. Optimističnega scenarija ne moremo več doseči, zmerno optimistični je predvideval omilitev teh podnebnih sprememb, če bi vsaj nekaj naredili. Pesimistični je, da ne delamo nič in se stvari le slabšajo. Ugotovili smo, da bo temperatura naraščala ne glede na scenarij. V Sloveniji je že zdaj v povprečju topleje za dve stopinji, v prihodnje bi bilo po pesimističnem scenariju topleje še za od 4 do 6 stopinj. Marsikdo si ne predstavlja, kaj to pomeni. Bolj nazoren je podatek, da bi lahko bile ob koncu stoletja v Slovenj Gradcu takšne temperature, kot so zdaj v Kopru. To bo za seboj potegnilo številne spremembe. Mnogi ne verjamejo, da se te spremembe že dogajajo, da se temperatura dviga, sploh ko doživljamo hladne pomladi, kakršna je bila letos. Kako jim odgovarjate? Marsikdo si ne zna razlagati, kaj se dogaja. Podnebne spremembe pomenijo, da prihaja do velikih odstopanj od običajnih vremenskih razmer. Ne trdimo, da bo ves čas samo vroče, bodo tudi nadpovprečno hladna obdobja. A v povprečju se bodo temperature dvigale in vedno več bo izrednih vremenskih razmer z nizkimi in visokimi temperaturami. Nakazuje se, da bodo prav poletja neznačilna, imeli bomo zelo sušna in tudi zelo mokra obdobja z neurji. Pozimi lahko pričakujemo celo zimske poplave, če bo večina padavin padla kot dež. V šali so nekateri zadnje tedne ugotavljali, da so bile vaše napovedi o neurjih žal pravilne, medtem ko včasih slišite tudi očitek, da ste se zmotili. Neurja je skoraj težje napovedati kot običajno vreme. Vedeli smo, da so nad celo državo idealni pogoji za takšna neurja, a nismo točno vedeli, kje in kdaj bo ta nevihta nastala. To si lahko predstavljamo tako, da damo lonec vode na štedilnik in vemo, da bo zavrela, ne vemo pa, kje in kdaj se bo pojavil prvi mehurček ... V takšni vlogi smo meteorologi. Bi lahko tudi vojna v Ukrajini vplivala na vreme? Verjetno bo v daljšem obdobju pustila kakšne posledice tudi pri vremenu glede na to, kaj vse gre v zrak . V nevihtnih časih ljudje pogosto spremljajo radarske slike vremena. Arsu se je sistem nekajkrat sesul, kar pomeni, da ga bo verjetno treba posodobiti. Največ ogledov je, ko se približuje kaj hujšega zlasti Ljubljani, takrat je sistem preobremenjen. Naš strežnik je bil že posodobljen in zadnje tedne ni bilo težav. Je naša regija glede česa posebna, ko gre za nevihte, toče ...? Ne. Najhujše nevihte nastajajo ob pregradah, kot so alpsko-dinarska pregrada in Julijske ter Kamniško-Savinjske Alpe. Zadnje čase so nevihte tako močne, da prepotujejo celotno državo in ni več območja, kjer bi lahko trdili, da ne bo toče. Kako ste pri vas doma v Višnji vasi preživeli dan, ko je neurje posebej prizadelo tudi vaš kraj? Tisti julijski četrtek sem prišel iz službe in sem se odločil, da bom šel še na kolo. Vozil sem se proti Paškemu Kozjaku in videl, da se proti Koroški temni. Obrnil sem se in se vrnil domov. Soseda je že spraševala, kaj se dogaja, in menil sem, da ne bo nič hujšega, da bo nevihtni oblak šel mimo. A ni bilo tako. Ko je bil oblak nad Novo Cerkvijo, se je zgodil tako imenovani »downburst«, izbruh močnega vetra. Padla je ogromna količina vode in potisnila nevihtni piš na vse strani. Z meteorološko postajo, ki jo imam doma, sem izmeril sunke vetra s kar 126 km na uro. Doslej najmočnejši veter, ki sem ga izmeril, je pihal s hitrostjo do »Občasno me okarajo zaradi govorice, a sem jim povedal, da ne bom nikoli rekel megla in dež, tako kot bi oni želeli.« 80 km na uro. V naši vasi po tistem ni bilo hiše, ki ne bi imela poškodovane strehe. Ko smo s sodelavci kasneje gledali radarsko sliko te nevihtne celice, smo videli, da je ena nastala na Paškem Kozjaku in druga nad Velenjem, pri čemer sta se združili nad našim območjem. Padlo je ogromno vode, ki je potisnila zrak na stran, in nastali so močni sunki. Meni se je zdelo, da je neurje trajalo pol ure, a je bilo v resnici le nekajminutno. Pri najmočnejših sunkih vetra se je tresla cela hiša. Zdaj vsako nevihto opazujemo s strahom, kaj bo. Zdi se, da večino svojega časa posvečate vremenu. Občasno tudi predavate. Komu? Predavam večinoma odločevalcem, eno od zadnjih predavanj je bilo namenjeno pridelovalcem rastlin. Marsikdo misli, da bo v notranjosti sčasoma sredozemsko podnebje in da bomo gojili palme, a to ne drži, saj bodo zimske temperature nizke in bo premokro, da bi to ustrezalo rastlinam, ki rastejo v Sredozemlju. Predavam tudi učiteljem naravoslovnih premetov. Pred časom so me navdušili otroci v OŠ Glazija, saj jih je vse neverjetno zanimalo. Večina dneva je res posvečena vremenu, še ko grem na kolo, gledam oblake, da me ne bi kaj presenetilo. Torej bi bilo dobro, da bi tudi mi poznali različne vrste oblakov in bi nas manjkrat presenetila neurja? Oblaki so prvi pokazatelj, kaj se dogaja v ozračju. Dobro bi bilo, če bi poznali vsaj ku-mulonimbuse, nevihtne oblake. Če že zjutraj vidimo oblake, imenovane cumulus castella-nus, vemo, da bodo popoldne nevihte. Ko sem prišel na postajo v Medlogu, so mi najprej dali knjigo o oblakih in sem se jih moral naučiti. V njej so tudi fotografije mehurčkastih oblakov, imenovanih mammatus, fotografiranih pred desetletji, kar pomeni, da ne drži, da naj bi se pojavili le v zadnjem času, kot trdijo nekateri. Ti oblaki se pojavijo po vsakih močnejših nevihtah. Bo človek čez čas znal uravnavati vreme po svoji želji? Upam, da ne in da bomo pustili naravi, da dela po svoje. Vse, česar se je človek lotil, je običajno pokvaril. Foto: Andraž Purg Ш^-гг-. Г/ ^РгФ ' "tii1 iT^jfS^ PRAZNIČNO C O T P AVA Z OBČINO Občina Solčava in Center Rinka poleti vsako nedeljo organizirata kuhinjo na prostem. Med drugimi so se sredi julija vabilu odzvali predstavniki Slovenskega društva Hospic. »Tudi takšni dogodki so za nas lepa priložnost, da nas ljudje spoznavajo še v drugačni luči, hkrati nas ob dobri hrani, pijači in glasbi pri našem delovanju tudi podprejo,« so ob fotografiji zapisali na družbenem omrežju. Ponujali so golaž, hot dog, borovničev zavitek in palačinke. Ob občinskem prazniku z županjo Katarino Prelesnik Se malo in dobili bodo novo telovadnico Solčavsko že od leta 1992 vsako leto vabi, da začutite živahen utrip, ki ga pozno v juliju gostoljubni domačini pripravijo za vse generacije. Gre za različne razstave, vodene kolesarske ali pohodniške izlete, oglede naravnih biserov, koncerte, zabavne igre in vaško tržnico. Nič drugače ni bilo letos, ko je Solčava pretekli konec tedna gostila Solčavske dneve. Ti so bili obenem uvod v praznovanje občinskega praznika. Letošnja slavnostna prireditev ob tej priložnosti bo jutri (petek) zvečer na prireditvenem prostoru v Solčavi. ŠPELA OŽIR, JANŽE FRIC Konec julija pri vas kljub dopustom in počitniškemu zatišju še zdaleč ni miren. Za vami so Solčavski dnevi z odlično kulinariko, glasbo in s športom. Kaj vse ste pripravili letos? Naši turistični delavci se vsak po svoje trudijo, da se obiskovalci Solčavskega zadovoljni vračajo domov. Hvaležna sem zaposlenim v Centru Rinka in prostovoljnim članom društev, ki so sodelovali pri pripra vi dogodkov. V dvorani nad Zadružnikom je odprta razstava ročnih del pridnih in ustvarjalnih domačinov. V Centru Rinka je na ogled slikarska raz stava Pozabljeno videnje avtorice Kiki Klimt. Konec tedna so sicer še bili turnir v malem nogometu, stojnice domačih izdelkov z dnevnim dogajanjem, potopisno predavanje odprave na Himlung Himal, koncert skupine Smooth Band, tradi cionalno šahovsko srečanje Solčavanov in Mozirjanov ... Kako ste zadovoljni z letošnjim turističnim obiskom vaše občine in predvsem Logarske doline? Kot kaže, bo obisk v poletnih mesecih tudi letos dober. Pri ponudnikih prevladujejo tuji gostje. Dober je tudi obisk dnevnih gostov, kar kažejo podatki obiskovalcev Krajinskega parka Logarska dolina. Upam, 1 mk {ШШШ miim šli ш i . Županja Katarina Prelesnik pravi, da so zadovoljni z letošnjim turističnim obiskom. Upa le, da se zaradi neurij, ki smo jim bili priča v preteklih tednih, ne bo zmanjšal. da se zaradi neurij, ki smo jim priča v zadnjih tednih, obisk ne bo zmanjšal. Že od nekdaj je bil na območju Solčavskega turizem poleg kmetijstva in gozdarstva pomembna gospodarska dejavnost. Vedno bolj kaže, da bo tudi v prihodnje tržna niša za domače prebivalstvo. Poleg nastanitvenih zmogljivostih želimo okrepiti podporno, kulinarično in izkustveno ponudbo, ki omogoča oziroma krepi večdnevno bivanje v destinaciji, tudi zunaj poletja. »Ne samo vstopnino v Logarsko dolino, tudi vso turistično takso in veliko razpoložljivih razpisnih sredstev na področju kmetijstva in gospodarstva vložimo nazaj v razvoj turizma.« Dober turistični obisk na žalost za sabo potegne tudi prometno obremenjenost. Enega od ukrepov ste sprejeli že pred leti, ko ste začeli pri vhodu v Logarsko dolino pobirati vstopnino. Ves ta denar vložite nazaj v turizem. Katere so nedavne pridobitve in katere lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti? Ne samo vstopnino, tudi vso turistično takso in veliko razpoložljivih razpisnih sredstev na področju kmetijstva in gospodarstva vložimo nazaj v razvoj turizma. Upravljanje celotne destinacije Logarska dolina in Solčavsko nam predstavlja izziv. Veliko vložimo v promocijo in osveščanje o odgovornem turizmu. S posodobitvijo opreme za tekaške proge bomo izboljšali ponudbo v zimski sezoni. Čaka nas izziv na področju prometne ureditve z vso prometno infrastrukturo. V občini dajete velik pomen traj-nostnemu delovanju. Za to ste prejeli že vrsto nagrad. Kaj načrtujete na tem področju? Strpno, trajnostno, dolgoživo gospodarjenje je pri nas še danes bolj ali manj način življenja in ne zgolj projekt. To vedno znova poudarja- mo in tako živimo na podeželju. Leta 2017 smo postali del zelene sheme slovenskega turizma in bili prejemniki srebrnega znaka Slovenia Green. Po ponovni presoji leta 2020 smo prejeli zlati znak. Tudi letos jo imamo in verjamem, da bomo zlati znak obdržali. Kako napreduje gradnja telovadnice pri osnovni šoli? Telovadnica je za našo občino velik projekt, ki pa je zdaj že v zaključni fazi. Ker nikoli ne gre brez težav, ki pa se dajo vedno rešiti, se nam bo slavnostno odprtje prestavilo v jesenski čas. Verjamem, da bodo 1. septembra otroci kljub vsemu prestopili prag šole z veseljem in nestrpno pričakovali dogodke v telovadnici. Kako ocenjujete druge občinske projekte v preteklem letu? Urejena javna infrastruktura je nenehna skrb naše lokalne skupnosti. Izziv, ki nas čaka, je hiša Šturm v Solčavi. Smo v fazi urejanja lastništva hiše, želimo pridobiti lastništvo v celoti. Hiša je v zelo slabem stanju, je nevarna za okolico in jo je treba zrušiti. V novogradnji želimo urediti nova stanovanja za mlade. Prav tako je pomembno redno vzdrževanje cestne infrastrukture, da nam neurja ne povzročajo preveč škode, ki jo je treba čim prej odpraviti. V usklajevanju je projekt sanacija poškodovane brežine na vodotoku Klobaša za zavarovanje kanalizacijskega voda z željo, da bi projekt uresničili še letos. Avgusta bomo začeli naložbeno vzdrževanje meteorne kanalizacije od šole do gasilskega doma. Obenem se trudimo prestaviti sekundarni fekalni vod. Z zgornjesavinjskimi občinami smo pristopili k novogradnji zdravstvenega doma Nazarje, ki bo za prebivalce vseh sedmih občin pomenil veliko pridobitev. Veseli bomo tudi prenove zdravstvene postaje z ureditvijo pediatrične ambulante na Ljubnem. Foto: Andraž Purg »Že nekaj let zapored občine ob Savinji povezuje kolesarski turistični avtobus, ki sta se mu pridružila še avtobus iz Šaleške doline ter organiziran izletniški prevoz okoli Kamniško-Savinjskih Alp. Pričakujem, da se bo z leti število prepeljanih potnikov povečevalo.« NA PRAZNIČNEM OBISKU 25 Komik, glasbenik in mlinar Solčava še vedno eden glavnih virov navdiha Dejan Ikovic je Solčavan mnogih talentov. Nekateri ga poznajo kot stand up komika, drugi kot polovico kitarskega dueta Jazb'c in kojn, tretji ga bodo prepoznali kot voditelja prireditev, nazadnje je sodeloval na Solčavskih dnevih. A to ni vse. Vse skupaj se je začelo v solčavskem kulturnem društvu, kjer je sodeloval na lokalnih prireditvah in v gledaliških igrah. Od petnajstega leta sodeluje tudi na prireditvi Vinarska, ki jo v Solčavi tradicionalno prirejajo vsako leto na pustno soboto. Ljubezen do odra goji že od vrtčevskih let. V času srednje šole je sodeloval z velenjsko improvizacijsko skupino Mamuti. »Moj prvi mentor je bil Jernej Slapnik, ki je bil tudi prvi, ki mi je dal mikrofon v roke.« JANZE FRIC Tako se je začela Dejanova odrska kariera z vodenjem prireditev, stand up pa je pridružil, ko je sodeloval v delavnici stand upa Uroša Kuzmana v Velenju. »Po koncu delavnic smo imeli prvi interni nastop, ko je vsak od sodelujočih povabil pet svojih prijateljev, tako da je bilo približno 30 ljudi v občinstvu. Nato smo šli na večer odprtega mikrofona v 10ko v Ljubljani. Čeprav sem bil odra vajen še od prej, takšne treme, kot sem jo imel takrat, še nisem imel.« Velika trema ga je spremljala na prvih nekaj nastopih, kar pripisuje predvsem temu, da je stand up, kot pravi, »najbolj iskre- na oblika nastopanja«. »Pri stand upu si sam odgovoren za vse. Vse šale si napišeš sam in od tebe je odvisno, ali ti jih bo uspelo prodati občinstvu.« Eden njegovih prvih nastopov je bil v študentskem naselju v ljubljanski Rožni dolini. »Preden sem bil na vrsti, je bil na prizorišču koncert, v občinstvu je bilo približno deset ljudi. To, sem si rekel, bom že zmogel. Ampak potem se je menza napolnila in sem moral nastopati pred približno štiristo ljudmi.« Za ponazoritev je občinstvo primerjal s številom Solčavanov, ki jih je petsto. Kako napisati dobro šalo? »Ugotovil sem, da mi je najlažje, če izhajam iz sebe in iz stvari, ki so se mi zgodile. Čeprav je vedno dobro, da zgodbo, ki je zanimiva, še malo začinim. Nekateri že samodejno malo pretiravajo, ko pripovedujejo, drugi moramo to narediti načrtno. Uroš Kuzman nam je na delavnicah zelo matematično razložil stand up. Na vsakih deset sekund oziroma šestkrat na minuto moraš narediti en »punch«. To je majhen vrh šale, toliko da se občinstvo vsaj malo zahihita, lahko je tudi kakšna besedna igra.« »Na prvem plačanem nastopu so mi ukradli jakno, tako da sem konec večera bil 40 evrov v minusu.« Proces nastajanja šal je pri Dejanu videti takole: »Ko se mi zgodi kaj zanimivega, si to zabeležim, potem sedem za računalnik in izpišem celo zgodbo.« Temu sledi urejanje. Tu in tam obrne kakšno besedo, da je bolj smešno, vstavi kakšno besedno igro, predvsem pa zgodbo »oklesti«. »Večkrat se zgodi, da sedem minut materiala skrajšam na približno tri minute.« S tem poskrbi, da so šale jedrnate. »Ko pišem šale, še vedno v veliki meri izhajam iz Solčave, kjer se še vedno drugače živi. Mislim, da je odraščanje v tako odmaknjeni vasi tudi vplivalo na moje razmišljanje in moj pogled na svet, hkrati je to, da sem »pob« iz majhne vasi, postalo tudi moj zaščitni znak.« Pisanje šal predstavlja le približo 40 odstotkov dela. »Pisanju sledijo večeri odprtega mikrofona, kjer komiki preizkušamo nove šale, kar tudi občinstvo ve. Stand up je zelo analitičen, vedno se na teh večerih tudi posnamemo, vsaj zvok, I čeprav tudi videoposnet-ki pridejo prav, da vi- diš, koliko si na odru lesen.« Tako komiki izboljšajo svoje šale in nastop. »Včasih je treba le kakšen vrstni red besed v povedi obrniti in je takoj boljša šala.« Kdo je trenutno najboljši komik v Sloveniji? »Tadej Toš,« izstreli kot iz topa, medtem ko za najboljšega na svetu ni tako preprosto. »Na svetu je preveč stand up komikov, da bi se lahko odločil samo za enega.« Solčavska govorica na odru »Vedno, ko primem za mikrofon, preklopim na bolj zborno obliko slovenščine s solčavsko melodiko.« To je tudi pomemben del njegovega nastopa in humorja, saj je solčavsko narečje ena od stvari, ki ga loči od drugih slovenskih komikov. To se zgodi samo od sebe, je pa govor odvisen tudi od situacije. »Pred časom smo v Nazarjah nastopili vsi trije zgornjesavinjski komiki, poleg mene še Gašper Bergant iz Luč in Žan Luc Kramer z Ljubnega. Takrat sem govoril čisto po solčavsko. Tudi to se je zgodilo povsem samodejno, saj sem bil v bolj domačih krajih, kjer si to lahko privoščim, saj vem, da me bo občinstvo razumelo.« Na glasbenih odrih »Do sosednje vasi je deset kilometrov, zato se v Solčavi hitro najdemo tisti, ki imamo podobne interese. Tako je bilo tudi z duom Jazb'c in kojn. Dva fanta približno iste starosti in oba igrava kitaro.« Kitarski duo deluje že več kot desetletje. Pred letom se je dvojici pridružil še tretji. A to ni konec širitve, saj se je Jazb'c in kojn ponovno razširil pred dvema tednoma, v širši zasedbi jih že 11. avgusta čaka prvi koncert na Lučkih dnevih. Zasedba se bo tako preimenovala v Jazb'c in kojn band, igrala bo predvsem rokovsko glasbo, saj so vsi člani zasedbe rokerji po duši. »Včasih nastane kaj kantavtorskega, večinoma pa igramo za veselje.« Podobna zgodba je tudi pri Vokalni skupini Rečiški pobi. »Najboljša stvar pri sodelovanju z Rečiščkimi pobi je družba. Zelo dobro in zabavno skupino fantov smo sestavili, vsi smo podobno stari in podobno >vsekani<. Kamorkoli gremo, nam ni nikoli dolgčas.« Dinamiko med kolegi v skupini opiše kot v nogometni slačilnici, veliko prijateljskega zbadanja, a nikoli čez mejo. Glasbeno ustvarjanje Dejana Ikovica je povezano predvsem z veseljem in dobro voljo. »Če kdo kdaj primakne še kakšen evro, smo tudi veseli.« Mlinar na Savinji Kako komik postane mlinar? »Po naključju. Pred tem sem delal v turizmu, potem sem ugotovil, da bi lahko kot mlinar zaslužil več in predvsem bil prost konec tedna in praznike, kar se mi je takrat zdelo skoraj nepredstavljivo.« Prav pride tudi le dopoldanski delovni čas, predvsem pa Dejanu ustrezajo dobri odnosi na delovnem mestu - v Brinečevem mlinu v Spodnji Rečici. »V službi so zelo prilagodljivi, zato se lahko dogovorim za nekaj prostih dni, če imam kakšen nastop.« Delo sodobnega mlinarja je predvsem razgibano. »V mlinu je treba postoriti veliko stvari, od pakiranja moke, dela na terenu, v skladišču in trgovini. Kar mi je zelo všeč, saj je delo razgibano. Če bi vsak dan delal le eno stvar, bi me hitro minilo.« Delo mlinarja se neprestano spreminja. »Včasih sem pakiral moko, potem smo kupih stroj, ki to naredi v pol ure. Meni je isto delo vzelo šest ur.« Foto: osebni arhiv »Življenjska dofla šal je odvisna od števila nastopov. Pri meni zdržijo približno leto, leto in pol.« 26 DOBRODELNA RAZSTAVA Obisk Madagaskarja je bil za Natašo Müller prelomen V okviru Akamasoe delajo cele družine, da zaslužijo za preživetje Ko mora poskrbeti zase, najti ravnotežje in duševni mir, se odpravi na pot. Svoj rumeni kovček napolni z najnujnejšim in gre. Potovanja jo rešujejo in z njih se vrača polna zanimivih fotografskih zgodb. Nataša Müller je strastna popotnica in odlična fotografinja, ki jo poznajo številni, saj je vrsto let sodelovala z različnimi slovenskimi časopisi in revijami, tudi z Novim tednikom. Čeprav je samoukinja, jo dela posebno njen fotografski čut, zaradi katerega postanejo povsem običajne podobe sveta in ljudi vznemirljive in posebne. TATJANA CVIRN Takšni so tudi motivi, ki jih je lani ulovila na Madagaskarju in ki so se ji globoko vtisnili v srce. Po vrnitvi je letos spomladi v Železarskem muzeju na Teharjah s svojim fotografskim kolegom Mitjo Bostnerjem postavila dobrodelno obarvano razstavo z naslovom Madagaskar, izgubljeni raj. Ta bo v ponedeljek, 7. avgusta, ob 19.30 na ogled tudi na Velenjskem gradu, kjer bo z dražbo fotografij Nataša zbirala pomoč za otroke s tega revnega »Revščina tamkajšnjih ljudi ni primerljiva z našo. Tu sistem pomaga revnim in sami si lahko pomagajo, če hočejo. Tam nimajo ničesar.« Nepozabno srečanje s Pedrom Opeko, ki že desetletja pomaga ljudem na Madagaskarju. Nataša Müller se na pot pogosto odpravi s fotoaparatom, medtem ko so na Madagaskarju fotografije nastale predvsem s telefonom. otoka v Indijskem oceanu. Tako kot je bila na Teharjah sestavni del odprtja glasba z Madagaskarja, bo tudi tokrat, saj bo nastopila Tina Rakoto Serban z umetniškim imenom Malala, ki ima mal-gaške korenine. Drugi poskus Obdobje korone in kasnejših mesecev je bilo za Natašo še posebej težavno. Zato je iskala »zdravilo« v obliki potovanja in z Mitjo Bostnerjem sta najprej nameravala v Bolivijo in Peru. A ni šlo po načrtih. Po spletu nesrečnih naključij sta obtičala na letališču in zamudila letalo. »Bila sem čisto iz sebe, saj sem ostala brez denarja, ki sem ga vložila v pot. Sprijazniti sem se morala z mislijo, da je to bilo očitno tudi za nekaj dobro ... A to ni bila prava tolažba,« se spominja. Ker Mitja ni želel časa svojega dopusta preživeti doma, sta se z Natašo odločila za obisk turistične agencije, ki naj bi jima hitro našla nadomestno potovanje. »Uslužbenka je predlagala Dubaj. Najprej nisem bila navdušena, ker me ta svet ne zanima, nazadnje sem se odločila, da greva. Težave so se začele že, ker nisem cepljena in je bilo treba pred odhodom opraviti testiranja ...« Nadaljevanje je bilo videti obetavno, a niti slutila nista, kaj vse bosta še doživela. Aretacija Ko je skupina tretji dan šla do znanega otoka v obliki palme, je Mitja v zrak spustil dron, da bi imel lepe posnetke okolice. Naenkrat so pritekli varnostniki in ju aretirali, ker tam ni dovoljen prelet dronov, saj se bojijo terorizma. Po zaslišanju so ju izpustili in naslednji dan sta se morala spet javiti na policiji, medtem ko so drugi v skupini nadaljevali oglede. Menila sta, da bo zaplemba drona dovolj velika kazen in na dan vrnitve domov sta s skupino krenila na letališče. Tam je Mitjo pred vstopom v letalo ustavila policija, češ da nima dovoljenja za izhod iz države. »Nisem ga hotela pustiti samega in sem ostala z njim v Dubaju. Kovčki so bili medtem že na poti do letala. Niti denarja nisem imela več. Uspela sva dobiti prtljago in ni nama preostalo drugega, kot da se vrneva v mesto in na policiji ugotoviva, v čem je težava. Imela sem samo še 20 evrov, kolikor je stal taksi do mesta,« se sogovornica spominja težkih dni. »Najprej nisva mogla na tuje, potem pa ne nazaj domov.« Čakanje na rešitev Mnogi so mislili, da jima je tako fino, da sta podaljšala bivanje, saj Nataša ni želela nikomur povedati, kaj se je zgodilo, medtem ko je Mitjo skrbelo, ali bo ostal brez službe, ker se ni mogel vrniti. V Dubaju se je medtem začel verski praznik ramadan in življenje se je tako rekoč ustavilo, tudi na policiji nista mogla ničesar opraviti, lahko sta le čakala in se trudila v dragem mestu preživeti s čim manj stroški. Spoznala sta drugačno podobo Duba-ja, ki ni namenjena turistom. Skoraj tri tedne sta preživela v skromnih razmerah, v kakršnih sicer živijo najbolj revni delavci bogatega mesta. »Na ambasadi so nama rekli, da se ne morejo vmešati, dokler postopek ni končan. Kaj pa do takrat?« DOBRODELNA RAZSTAVA 27 Ko sta se po treh tednih spet prikazala na policiji, so se ju takoj spomnili. Očitno se jim je Natašina svetla »griva« vtisnila v spomin ... V približno dveh urah so nato vse uredili. »Očitno so videli, da sva le turista. Vprašanje je, kako bi bilo, če bi bil Mitja sam, kazni so menda 25 tisoč evrov in do pet let zapora, sva izvedela ... Domov sem prišla uničena in še bolj na tleh. Kakšen nauk naj bi mi dala ta zgodba, sem se spraševala.« Usodni Madagaskar Čez nekaj tednov se je pojavila možnost potovanja na Madagaskar. »O tem otoku sem sanjala že vse življenje, sama ne vem, zakaj.« Na hitro se je morala odločiti. V tretje že ne more biti spet vse narobe, je bila prepričana. In sklenila je, da bo šla. Že prvi dan se je skupini uspelo srečati z misijonarjem slovenskih korenin Pedrom Opeko, ki je na otoku ustanovil organizacijo Akamasoa, ki pomaga ljudem, da se izkopljejo iz revščine. »Prej se mi Otroški smeh ne zamre niti v ^ najtežjih razmerah. »Nasmejani otroci so bili veseli bonbonov in nekateri so jih hoteli kar s papirjem vred pojesti, ker jih vsi ne poznajo.« je zdelo, da je pri nas dovolj revnih ljudi in da ni treba pomagati tistim v Afriki. Tam sem videla, da je razlika res velika. Tu je pomoč zagotovljena sistemsko in ljudje si tudi sami lahko pomagajo, če hočejo. Tam tega ni. Ni socialnih pomoči, ni vode, zdravil, hrane. Hiške so si sami postavili s pomočjo Opeke. On tudi vzgaja te otroke. Pomanjkanje je res veliko, a ne tarnajo,« pripoveduje Nataša, ki so ji v spominu ostali zlasti razigrani otroci, ki so bili z njo takoj pripravljeni zapeti in zaplesati. »Veseli so bili bonbonov in nekateri so jih hoteli kar s papirjem vred pojesti, ker jih vsi ne poznajo.« Nad razme- rami niso ostali ravnodušni niti moški člani popotniške skupine in tekle so solze. Z Mitjo sta sklenila, da bosta po vrnitvi pomagala po svojih močeh. Razstava na Teharjah in v Velenju Fotografije, ki sta jih na Madagaskarju posnela kar s telefoni, so dokaz, da se da tudi s skromnejšo tehniko posneti veličastne prizore in pripraviti celo dokumentarni film, za katerega je besedilo posnel Boštjan Dermol. Z razstavo se nista omejila le na Madagaskar, ampak sta vključila še nekaj fotografij in film s potovanja v Dubaj, saj je bilo po njunem mnenju vse to povezano. Ko je Nataša začela iskati sponzorje za razstavo, so jo mnogi podprli na različne načine: s pomočjo pri izdelavi povečav fotografij, izdaji fotoknjige, namiznih koledarčkov z motivi z Madagaskarja, z glasbenim nastopom na odprtju ali s hrano in pijačo za obiskovalce. Na Teharjah so obiskovalci lahko pomagali s prostovoljnimi prispevki, medtem ko bodo v Velenju fotografije na voljo tudi na dražbi. Veliko ljudi dobre volje se je že doslej povezalo pri tem projektu, ki ga Nataša želi nadaljevati in razširiti po Sloveniji, saj bo le tako lahko zbrala še več pomoči za malgaške otroke, ki bi jih rada kmalu spet obiskala, a ne praznih rok. Foto: Nataša Müller in Mitja Bostner Nataša Müller in Mitja Bostner na odprtju razstave na Teharjah (Foto: SHERPA) Na Velenjskem gradu bo v ponedeljek ob 19.30 otvoritev dobrodelne fotografske razstave s predstavitvijo filma ter z mini koncertom. Vse to sta Nataša Müller in Mitja Bostner posvetila Madagaskarju in tamkajšnjim ljudem. АШ50Ш • •• ► Nataša Müller in Mitja Bostner vas vljudno vabiva na odprtje in ogled FOTOGRAFSKE RAZSTAVE s filmom ter mini koncertom Malaie Tine Rakoto. v ponedeljek, 7. avgusta ob 19.30 uri na Velenjskem gradu. Avtorja bosta ob spremljavi tradicionalne malgaške glasbe predstavila svojo zgodbo Madagaskarja in z dražbo razstavljenih fotografij zbirala sredstva za šolanje otrok pod okriljem našega misijonarja Pedra Opeke. Skupaj z vami bomo ustvarili nepozaben večer. IZGUBLJENI S_ 28 REPORTAŽA Celjski nogometaši za napredovanje potrebujejo zmago v gosteh CINKARNA Celje (4-3-3): Obradović - Koderman, Vuklišević, Zec, Karničnik - Lamy Zabukovnik, Bobičanec - Matko, Baj-de, Ikwuemesi. Igrali so še Nemanić, Kouter, Vrbanec, Edmilson, Špeljak. Albert Riera je bil precej otožen, ko so njegovi varovanci zaostajali z dvema goloma razlike. Nogometaši Celja so v prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij konferenčne lige na domačem igrišču izgubili s portugalsko Vitorio Guimaraes s 4 : 3. Trener Albert Riera meni, da je njegovo moštvo še živo pred povratnim obračunom, ki bo danes. To je bil njegov poglavitni cilj. Toda začelo se je precej drugače od pričakovanj ... DEAN ŠUSTER Dva tisoč gledalcev je bilo na nogah že v 17. sekundi, ko je mrežo gostov zatresel Luka Bobičanec. Vzeli prvo darilo »Nimamo prav veliko objektivnih možnosti za preboj v naslednji krog. Vendar želimo takšno razmišljanje spremeniti. Moramo biti trdi. Želimo rezultat, s katerim bi bili živi do naslednjega četrtka. Moji igralci se morajo počutiti enakovredne Portugalcem. Imamo kakovostno moštvo. Žal so poškodovani Popović, Kvesić in Ajhmajer. Če bodo gostje pretežno napadali, bodo za seboj pušča- li veliko prostora. To bomo skušali izkoristiti,« je pred prvim evropskim obračunom razpredal Albert Riera. Zagotovo ni podcenjeval svojih soigralcev, obenem je skušal objektivno oceniti razmerja med moštvoma. Pred tednom se je vreme umirilo. Poškodovane stre- he (posledica prejšnjih dni) na vzhodni tribuni celjskega stadiona niso nadomestili, temveč so odstranili nevarne dele. Gostje so začeli lahkomiselno in zapravili prvo daljšo podajo, kar je izkoristil Julien Lamy in poslal žogo v kazenski prostor. Luka Bobičanec ni okleval in je silovito sprožil. Ni veliko manjkalo in bi Celje nekaj minut kasneje vodilo z 2 : 0. Charles Ikwuemesi si je pripravil strel na robu kazenskega prostora, a je žogo odbil vratar Varela. Prva postava Celja. Z leve stojijo Damjan Vuklišević, Julien Lamy, Charles Ikwuemesi, David Zec, Matko Obradović in Gregor Bajde, čepijo Mark Zabukovnik, Vid Koderman, Žan Karničnik, Aljoša Matko in Luka Bobičanec. REPORTAŽA 29 Vitoria Guimaraes je bila ustanovljena leta 1922. V zadnji sezoni je v državnem prvenstvu zasedla šesto mesto. Največji uspeh je osvojitev naslova pokalnega prvaka leta 2013, ko je v finalu z 2 : 1 premagala Benfico. Štirikrat se je v državnem prvenstvu uvrstila na tretje mesto, nazadnje v sezoni 2007/08. Pred 27 leti se je Vitoria uvrstila v četrtfinale nekdanjega pokala Uefa, kjer je morala priznati premoč Borussii Mönchengladbach. Trener Joao Miguel da Cunha Teixeira oziroma Moreno je kot obrambno naravnan igralec sredine igrišča kar enajst sezon preživel pri Vitorii. Dve sezoni je igral za Leicester City. Trenersko pot je začel pri Vitorii in pred začetkom prejšnje sezone sedel še na stolček glavnega trenerja. Za Vitorio je igral tudi Zlatko Zahović. Na tribuni Vip je bil tudi celjski podžupan Samo Seničar (zgoraj desno). Blizu njega je sedel svetovalec župana Alen i Obrez (drugi z leve). Spodaj levo sta nekdanji rokometaš Miran Šeško in nekdanji košarkar Matej Polutnik. Na tribuni za posebne goste sta skupaj sedela predsednik Atletske zveze Slovenije Primož Feguš in sloviti nogometni trener Bojan Prašnikar. Izenačil je Matko Ko se je začela druga polovica prvega dela, so gostje kronali pobudo z izenačenjem. Joao Silva je s 14 metrov oddaljenosti zamahnil z glavo in uspel premagati 1,83 metra visokega (ali nizkega) Matka Obradovića. Drugi gol Vitorie je bil mojstrovina. Andre Silva je v slogu Peleja trikrat brcnil žogo v zrak, nato pa po dvojni podaji sam prišel pred vratarja. Ikwuemesi se je spretno izmikal branilcem in prihajal do priložnosti, a sreče ni imel. Žoga je po njegovem udarcu z glavo letela prav v vratarja. Dišalo je po izenačenju, nekaj trenutkov zatem pa po 1 : 3. Ostro podajo v kazenski prostor je prestregel Vid Ko-derman, žoga pa se je odbila v prečko in nazaj v polje. »Rešila ga je prečka,« bi rekli nekateri naši reporterji. Manj kot 15 minut je bilo treba v na- daljevanju čakati na četrti gol - 2 : 2. Bobičančev projektil je vratar odbil na nogo Aljoši Matku. Edmilson omilil poraz Kdo bi si mislil, da bomo videli še tri gole? Prva sta bila v celjski mreži. Med učinkovitima streloma Andreja Amara in Nogueire Goncala je Bobičanec zadel stičišče vratnice in prečke. Za znižanje izida sta bila premalo natančna Nino Kouter in Klemen Nemanić. Toda za najnižji možen poraz je v zadnji minuti poskrbel Edmilson, ki je dobro ustavil žogo in močno udaril po njej, ne da bi pogledal proti vratom. Vareli je švignila med nogami. Sodili so Ciprčani. »Bobi« ni videl žoge Trije goli v mreži portugalskega moštva, tega nihče ni pričakoval, žal je bil še eden več v celjski. Upoštevati je treba, da sta manjkala najboljša igralca Celja, Denis Popović in Mario Kvesić. Igrišče je predčasno zaradi težav zapustil Ikwuemesi. »Dobro smo igrali in še vedno imamo možnosti za napredovanje. Izkazali smo se za enakovrednega tekmeca, če sodimo po priložnostih,« je Navijačici, zelo mlada in mlada, sta še nekaj časa po tekmi vztrajali na tribuni. prepričan Luka Bobičanec. Pred strelom za vodstvo ga je zmotila umetna svetloba: »Žoge najprej nisem videl, ovirali so me žarometi. Nato sem jo odlično zadel, na srečo je končala v mreži.« Luka je zadel v izdihljajih obračuna v Kidričevem in v uvodu tekme s Portugalci: »Skušal sem pridobiti izgubljeno samozavest. Očitno mi je uspelo. Trener mi je dal priložnost na igralnem položaju, ki mi ustreza.« Pričakovali so kakovostnega tekmeca in ugotovili, da se lahko kosajo z njim. Udarca v rebra »Še vedno smo v igri. To je najbolj pomembno, saj skupno igramo 180 minut. Pred tekmo smo si želeli, da bi s tovrstnim nasprotnikom tekmovali enakovredno. Po obračunu sem fante vprašal, ali kdo misli, da Vitorii po videnem ne moremo biti enakovredni. Nihče od igralcev se ni počutil manjvrednega na tej tekmi. S to samozavestjo se bomo odpravili na gostovanje v Portugalsko in Vitorii poskušali še dodatno otežiti zadeve,« je bil optimistično nastrojen Riera, ki je čestital svojim fantom. Poudaril je, da se je odlično počutil: »Vidim, da imajo navijači ogromno visokih pričakovanj. To je seveda povsem normalno, tudi mi jih imamo. Najbolj pomembno je, da jih bomo izpolnili. Želimo, da so naši navijači veseli in da čutijo naš način igre,« je končal Riera, ki v Guimarajesu ne bo mogel računati na Maria Kvesića in Matka Obradovića, ki sta prejela udarca v predel reber in imata rahlo natrgani mišici. Za vratarja ne bo težko najti primerne zamenjave, Kvesićeve ideje pa bi prišle prav. Portugalci bodo takoj napadli, ne bodo pa se zaletavali v zid. Foto: Andraž Purg 30 POTOPIS Potovanje po zgodbah iz Tisoč in ene noči Savdska Arabija Potovanje v Kraljevino Saudovo Arabijo, ki velja za zibelko muslimanske vere, skrivnostnih predstav, ki so se nam morda vtisnile v spomin skozi prebrane zgodbe Tisoč in ene noči, je prava pustolovščina, saj ne veš, kaj lahko pričakuješ ali kaj lahko doživiš. MARIJANA KOLENKO Ves čas se mi je spomin vračal h knjigi Tisoč in ena noč, ki me je kot deklico prevzela s svojo skrivnostnostjo, tudi z nelagodjem, s čustveno zavzetostjo ob branju domišljijskih pravljic, v katerih so se mešali podobe domišljije, resnični liki, življenje v skrivnostnih palačah in trdnjavah ... Neskončno rada sem prebirala fantastične pravljice, zgodbe, bajke, novele iz arabskega, indijskega, perzijskega pripovedništva. In na poti v Savdsko Arabijo, tudi danes skrivnostno in za nas zahodnjake še vedno slabo dosegljivo, na trenutke tudi prepovedano deželo, ki sem se jo odločila obiskati, so se mi podobe pravljic vračale v spomin in čarale pričakovanja. Največ puščav in najmanj rek Savdska Arabija je največji polotok na svetu, tretja največja država arabskega sveta in dvanajsta država na svetu po velikosti, zato večstokilo-metrske razdalje, ki smo jih prevozili v enem dnevu (več kot 600 km), ne predstavljajo nikakršne težave. Je tudi edina država na svetu, ki nima reke, ki bi bila vedno tekoča, in je država z največ puščavami, ki popotnika, ki se poda iz oaze v oazo in iz mesta v mesto, prepriča o svoji veličini. Med vožnjo po neskončnih puščavah, po neverjetno sodobno opremljenih cestah, sem se ponovno zavedala svoje majhnosti. Vtisi, ki sem jih nabrala pri odkrivanju skrivnostne dežele, so mi potrdili podobe, da zdaj lažje razumem pravljice, ki jih je pripovedovala Šeherezada - vezirjeva hči, ki se je prostovoljno poročila s sultanom Šahrijarjem, potem ko je bil razočaran zaradi ženske nezvestobe, a si je rešila življenje s pripovedovanjem zgodb. Sultan je namreč dal vsak dan usmrtiti svojo novo ženo. Ko se je poročil, je z novo ženo preživel le eno noč, naslednje jutro pa jo je dal usmrtiti. Neskončno veliko časa Vtise lahko strnem v občutja in podobe: navdihujoča dežela osupljivih naravnih lepot, prefinjena mešanica starodavnega, zgodovinskega ter sodobnega s pogledom v futurizem, prijazni in odprti domačini do turistov, zanimiva hrana, odnos do časa, za katerega imaš občutek, da ga imajo neskončno veliko, saj se ne obremenjujejo s tem, da bi si turisti želeli hi- Tipičen arabski zajtrk trejši tempo ogledov - prevladala je njihova ležernost; brezmejen puščavski svet in izjemne naravne lepote; dežela, kjer sproti »brišejo« predele mest in na njihova mesta postavljajo sodobne stavbe; dežela visokih pozidanih ograj, kamor mimoidoči nimajo vpogleda; dežela, kjer zaradi visokih temperatur življenje večji del leta začne vrveti šele po 17. uri in traja pozno v noč; dežela, kjer ženske še vedno živijo v »zlati kletki«; dežela, ki jo je vredno začutiti zdaj, ko še ni turistično razvita in oblegana; dežela, kjer »kofetkanje« s prijatelji ni v navadi in ga le redkokje doživiš, in hkrati dežela, kjer ogromno družin zahaja na večerje v restavracije ali odnašajo hrano iz njih domov; dežela, kjer so trgovska središča prava meka za preživljanje časa domačink z otroki, prestižnih modnih znamk, v katere so odete domačinke pod svojimi črnimi kabajami; dežela, iz katere izvažajo cvetje v Evropo - največ na Nizozemsko; dežela, kjer težko kupiš turistični spominek - razen datljev - in kjer ne moreš kupiti poštne znamke, da bi napisal kartico prijateljem v domovini; dežela, kjer imajo biblijske kamele »prednost« pred ženskami ... Zame skrivnostna, polna navdihujočih lepot brezmejnih razsežnosti, mistična - postaja pa sodobno futuristična, o čemer pričajo sodobne stolpnice. Pozna se že vpliv vodenja mladega Mohameda bin Salmana, prestolonaslednika in dejanskega vladarja kralj evine, ki sprošča zastarele tradicionalne ukrepe in želi državo posodobiti na različnih področjih. 150-letna trdnjava in 1500 let beduinske tradicije Pustolovščino po neodkriti in turistično neprebujeni Savdski Arabiji smo začeli v Riadu - glavnem mestu kraljevine, ki je tudi finančno središče. Mesto si je vredno zapomniti predvsem po prepletu stare in sodobne arhitekture, kjer se zgodovina odraža v tradicionalni arhitekturi, ujeta v muzejih in zelo živa v njihovih tradicionalnih sukih, ki so vredni ogleda. Name sta naredila izjemen vtis 150 let stara trdnjava Al Masmak in suk Dira (zanimiva rokodelska tržnica), kjer v delavnicah še vedno ustvarjajo na tradicionalen način. Pot nas je vodila do mesta Ushaiqer, kjer so se nastanili beduini pred več kot 1500 leti, kjer nas je v pretekle čase popeljal poseben »duh« med labirinti uličic, nad katerimi se dvigujejo hiše iz na soncu posušenega blata. Poseben navdih nam je ponudil muzej, ki priča o njihovi dediščini, kulturi, bivanju, navadah in združuje na tisoče »eksponatov«, predvsem pa prepriča s svojo barvitostjo in z neomajno ljubeznijo zbirateljstva. Kamelja tržnica Mesto Buraydah je v pokrajini Kas-sim, ki se lahko pohvali z največ da-tljevimi palmami na svetu, saj jih je v regiji več kot sedem milijonov, od vsega 28 milijonov v Savdski Arabiji. O naravnem bogastvu te regije pričajo plantaže datljevih palm z več kot 400 različnimi vrstami datljev. Ko potuješ po Savdski Arabiji, nikakor ne smeš zamuditi ogleda največje kamelje tržnice na svetu. Zgodnje vstajanje in vožnja še v mraku, ko se prebuja dan, sta nas nagradila z neponovljivim vzdušjem na kamelji tržnici. Preprosto moraš doživeti božanski stik s kamelami - biblijsko lepimi - se jim zazreti v mile oči, v lepoto, ki jo izražajo, saj šele takrat razumeš, zakaj so beduini zaljubljeni v svoje kamele in jih častijo bolj kot ženske. Lepota kamel je čaščena na vsakem koraku, o čemer priča tudi specializirana bolnišnica za kamele, kjer opravljajo tudi lepotne operacije, da dosežejo višjo ceno zanje - na ceno vplivajo poteze, teža, dlaka, koža - pri lepotnih posegih je botoks normalna stvar. Po trgovski poti Izjemni so arheološki parki znotraj pokrajine Al Ula, katerega glavno mesto je Al Ula, nahajajo se v plodni dolini Wadi Al-Qura, skozi katero je potekala trgovska pot - prevažali so dragoceno kadilo iz Jemna. A meni bo v spominu še dolgo ostalo pogorje Ikmah z naj- večjo »knjižnico« na prostem, kamor so trgovci zapisovali svoje misli in vtise. Prav tako mi bodo za vedno ostale podobe iz oaze Dedan z impresivnimi grobnicami z vplivom Mezopotamije. Navdihujoča je geološka posebnost - skala Rock Elefant - veličastna ob dnevni svetlobi in čarobna v večernih urah. Povsod se razlega mistična glasba, družine se pridejo sprehajat in uživat v večernem vzdušju. Za popotniške sladokusce je doživetje kraja Madain Saleh (po Grško He-gra), ki ga mnogi primerjajo z mnogo bolj razvpito in svetovno znano Petro v sosednji Jordaniji, pravo estetsko razkošje. Prevzele so me v osamelce vklesane grobnice, kjer so pokopavali pomembne ljudi (ženske mnogokrat okrašene z nakitom iz datljev), peščenjaki v obliki posod z ornamenti, različnimi podobami ljudi, živali mističnih oblik, naravna dvorana, kamor so se hodili vodje posvetovat, pogovarjat. Kraj je bil zaradi 131 grobnic iz nabatejskih časov leta 2008 razglašen za del svetovne kulturne dediščine. Odkrivanje naravnih biserov Vožnja čez pravo arabsko puščavo proti provinci Tabuk, ki meji na sosednjo Jordanijo, je posebna pustolovščina, še posebej prehod na prepovedano območje in sprehod po kanjonu, po katerem naj bi Mojzes popeljal svoje sodržavljane v svobodo ... Pravo čarobnost smo doživeli z odkrivanjem naravnega bisera Savdske Arabije, doline Desi, ki je jugozahodno od mesta Tabuk. Dolina palm se ponaša z izjemnimi nenavadnimi skalnimi razporeditvami v tisočih barvnih odtenkih, izviri sveže vode, s številnimi arheološkimi najdišči -lepota brez primere. Tako ni nenavadno, da imajo prav z dolino Desi, ki velja za najlepšo v kraljevini, velike turistične načrte. Ta dan sem poimenovala »dan za bogove in boginje«, saj so nas vozniki in vodniki razvajali z naravnimi lepotami ter gostoljubnostjo. Voznik našega džipa nas je presenetil in razveselil s pesmijo Nine Pušlar ter nam izkazal posebno POTOPIS 31 Največja knjižnica na prostem pozornost. Za vrhunec dneva pa še pogled na veličastno stvaritev narave - grand kanjon, ki se razteza vse do Rdečega morja ... Turistično najbolj razvito mesto Džida me je navdušilo s starim delom, ki je tudi pod Unescovo zaščito. Stare tradicionalne hiše, že zelo načete, so končno začeli obnavljati. Zob časa je dodobra razjedel zanimive fasade, ki jih krasijo arabski vzorci, leseni balkoni ter živopisane barve, ki jim dajejo poseben estetski čar. Ko bo stari del Džide zasijal v polnem sijaju, bo pogled nanj še lepši. Mnogo vtisov je še, ki bi jih želela deliti z bralci, a težko je ujeti brezmejno količino občutij in doživetij. Hvaležna sem za svojo radovednost, ki me spremlja od otroštva ter me je nagovorila, da sem se podala v Savdsko Arabijo ter jo doživela zdaj, ko še ni turistično oblegana. Zdaj bolje razumem islam, njegova sporočila, odnos do žensk, tradicijo, ki ima drugačen pomen kot v drugih delih sveta. Na potovanju po veliki kraljevini sem razblinila mnogo predsodkov, ki se pojavljajo v zapisih »od daleč«. Vrnila sem se s prepričanjem, da bo zaradi izjemnega bogastva države mladi princ Salman dejansko uresničil vizijo 2020-30: zgraditi pametno mesto NEO (gradbišče je že odprto), saj smo na lastne oči videli, kaj pomeni odpreti gradbišče tako veliko kot Slovenija (od Goričkega do Pirana), ki se želi primerjati z Dubajem. Nikoli ne vprašajo izvajalcev, koliko bo stalo, določijo le roke izvedbe - kar je pokazatelj skoraj neomejenega bogastva kraljevine. A visokih pozidanih zidov, ki so povsod, se ne bodo znebili, saj na odprtih gradbiščih že gradijo visoke zidove - pametno mesto bo torej tudi »obzidano« in tudi »zlata kletka«. Moje oko je tudi zaznalo, da je ekologija še na izjemno nizki stopnji. Pot v prihodnost čistega okolja brez plastike (v tem pogledu so leta za nami, Evropejci), ki leži na vsakem koraku, celo v nacionalnih parkih, biserih naravne dediščine, bo dolga. O turizmu se šele za- čenjajo učiti. Razkošje dateljev - Kamela, ujeta v kamnito formacijo -čudo narave Navdušite nas s p©t©pis©ml Potopis, dolg največ 10000 znakov s presledki, pošljite na tednik@nt-rc.si, fotografije pošljite posebej. www.novitednik.si www.optimist.si 32 ZAPOSLOVANJE 0 Moje Delo. com Programer robotov m/ž (Celje) V celjskem podjetju s 170 zaposlenimi, Inel, d.o.o., zaposlimo programerja/-ko robotov za opremo avtomatizacije in informatizacije. Nudimo redno zaposlitev za nedoločen čas. Pričakujemo splošno tehnično razgledanost, samostojnost in samoiniciativnost. Inel, d.o.o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec dodatkov za dom m/ž (Celje - Levec) Kandidatom nudimo zanimivo, kreativno in samostojno delo, možnost izobraževanja in profesionalnega razvoja in stimulativno plačo. S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja. Lesnina Les-MMS, trgovska družba, d.o.o., Cesta na Bokal-ce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Razvoj kadrov v prodaji pohištva m/ž (Celje - Levec) V svoje vrste vabimo kandidate, ki so pripravljeni na izzive v prodaji pohištva in do- datkov za dom. Če vas zanima prodaja in vodenje prodajnih ekip, uživate pri oblikovanju ambientov, ste ambiciozni, ciljno naravnani in željni novih izzivov, ste dobrodošli v našem XXXL-timu. Lesnina Les-MMS, trgovska družba, d.o.o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nepremičninski posrednik m/ž (Celje) Pričakujemo: veljavno licenco oz. NPK nepremičninski posrednik, dobre komunikacijske veščine, izpit B-kategorije, ciljno naravnanost, pozitivno miselnost, željo po učenju, osebni in poslovni rasti, zavedanje, da nihče ni uspel sam. Center nepremičninskih posrednikov, d.o.o., Partizanska cesta 26, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 26. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni zastopnik na terenu m/ž (Celje, Ljubljana in širša okolica) Vaše delo vključuje: ogled in raziskovanje dodeljenega trga z namenom odpiranja novih strank in izgradnje komercialne mreže, jasno in temeljito predstavitev artiklov in poslov- ne politike podjetja, realizacijo mesečnih prodajnih načrtov, izvajanje naročil in povečanje distribucije naših izdelkov obstoječim in novim strankam. Intraffico, d.o.o., Savska cesta 84, 10360 Sesvete. Prijave zbiramo do 25. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varnostnik m/ž (Celje in okolica) Izvajanje varnostnih del in nalog pri varovanju ljudi in premoženja na varovanem območju, poznavanje varovanega območja, obvladovanje praktičnega postopka, ukrepov in dolžnosti varnostnika, obvladovanje komunikacije z osebami, ki so neposredno povezane z opravljanjem dela idr. Aktiva varovanje, d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 20. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Asistent v prodaji m/ž (Ljubljana, Celje, Maribor) Decathlon je največja veriga športnih trgovin na svetu. Naša misija je, da naredimo šport dostopen kar največjem številu ljudi. Delujemo v skladu z našimi vrednotami: vitalnost, odgovornost, radodarnost in pristnost. Decathlon Ljubljana, d.o.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Iščemo sodelavce v McDonald's v Celju Drive m/ž Zagrabi priložnost, začni svojo kariero pri nas! Pridruži se naši odlični ekipi! Alpe--Panon, d.o.o., McDonald's DL, Dunajska cesta 151, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) Ste pripravljeni dati vse od sebe, da bi naredili prodajo? Ali radi delate v dinamičnem okolju s polno izzivi? Uživate v skupinskem delu? Če je vaš odgovor da, ste vi oseba, ki jo iščemo. JYSK, d.o.o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 24. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojede-lo.com. Vodja skladišča PE Celje m/ž Glavne naloge in odgovornosti: organiziranje, koordinacija in nadzor procesov v centralnem skladišču v sodelovanju s team leaderji/po-močniki vodje skladišča, nadzor nad pravilnostjo izvajanja postopkov prevzema in izdaje artiklov, nadzor nad pravilnim stanjem zalog izdelkov ... Inter Cars Int, d.o.o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana Črnuče. Prijave zbiramo do 24. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Izkušeni prodajni svetovalec/vodja izmene v trgovini Reserved m/ž (Celje) Tvoja misija: vodenje izmene v sodelovanju z vodjo trgovine, usposabljanje in motiviranje prodajnih svetovalcev ter spremljanje njihovega dela. LPP Fashion, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojede-lo.com. Prodajalec (m/ž) za polni delovni čas (Celje) Tvoje naloge: svetovanje in strežba kupcev, delo na blagajni, dopolnjevanje in razporejanje blaga, skrb za čistočo. New Yorker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Projektant - elektro m/ž (Celje) Opis: razvoj, snovanje in konstruiranje elektroopre-me in inštalacij; zaposlitev za nedoločen čas po predhodnem poskusnem delu; ma-gisterij/bolonjska izobrazba s področja elektrotehnike oziroma primerljiva izobrazba; večletne izkušnje na področju elektroprojektiranja opreme strojev; globalno podjetje z možnostmi za razvoj. Bosio, Bukovžlak 109, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnični direktor m/ž (Šmarje pri Jelšah) Nudimo delo v stabilnem in uglednem podjetju z dolgoletno tradicijo, stimulativno plačilo ter možnost napredovanja v podjetju. Pričakujemo najmanj 5 let izkušenj na podobnem delovnem mestu, s poudarkom na proizvodnji in tehnologiji. Pišek - Vitli Krpan, d.o.o., Jazbina 9a, 3240 Šmarje pri Jelšah. Prijave zbiramo do 13. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja izmene v proizvodnji m/ž (Šentjur) Iščemo sodelavca za prosto delovno mesto: vodja izmene v proizvodnji. Tegometall, oprema trgovin, d.o.o., Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 30. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter/vodilni monter strojnih inštalacij in hladilne opreme m/ž (Žalec, terensko delo v Sloveniji in tujini) Glavne naloge in odgovornosti: montaža strojnih inštalacij in strojne opreme na objektih v Sloveniji in v tujini, montaža toplotnih izolacij, strojna vezava različnih hladilni-ških sklopov v delavnici ... Eho, d.o.o., Ob Dragi 7, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 28. 8. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. • Trgotur kadrovski outsourcing, d.o.o. IXpOTUr VELENJE I trgotur.si I USPESNA PODJETJA, ZA KATERA IZVAJAMO KADROVSKE STORITVE, ZAPOSLUJEJO: ► TRAKTORIST M/Ž Turn ► MONTER M/Ž Celje ► SKLADIŠČNIK M/Ž Celje i Rok za prijavo: 4. 8. 2023 H 1=1 Rok za prijavo: 4. 8. 2023 I 1=1 Rok za prijavo: 4. 8. 2023 ш ► KOVINAR, STRUGAR M/Ž ► PRIPRAVA PROIZVODNJE ► KREATIVNA OSEBA ZA (pomočnik) M/Ž MARKETING Celje Celje Šoštanj i Rok za prijavo: 1. 9. 2023 ■ |=| Rok za prijavo: 1. 9. 2023 I 1=1 Rok za prijavo: 4. 8. 2023 d ► VARILEC (delavec v proizvodnji) M/Ž Celje m Rok za prijavo: 4. 8. 2023 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več informacij za podjetja na 041 445 550 ali splet@trgotur.si SUPER ŠPORTNA KOMBINACiJA Za vsak nakup nad 10 EUR prejmete na blagajni en izvod dnevnika Ekipa BREZPLAČNO. STOPAJOVŠimr PREDI f P°cas/p";'™ svetu tobaa" Ky"*n e' Ronaldo / <■ v\ 77 DNEVNIK EKIPA ^ BREZPLAČNO Aktivnost poteka samo v izbranih trgovinah Mercator od 24. 7. do 11. 8. 2023 (razen ob sobotah) oziroma do razdelitve zalog. Ne velja v spletni trgovini Mercator. Več na www.mercator.si. Mercator 50-LETNICA PRIREDITVE 33 Jubilejna izvedba Pokaži, kaj znaš Minulo soboto so v Dobju pri Planini priredili jubilejno petdeseto prireditev Pokaži, kaj znaš. Sodelujoči glasbeniki so bili razdeljeni v dve skupini. V prvi so nastopali solisti in dueti, v drugi pa trii in ansambli. Prvi so se predstavili z eno, drugi z dvema skladbama. Na seznamu nastopajočih je bilo 17 solistov in duetov, nastopili so tudi štirje ansambli. Kot vsako leto je tudi tokratna prireditev privabila množico ljudi, ki so napolnili šotor pred gasilskim domom. Veliko glasbenikov, ki so v preteklosti nastopili v Dobju, je danes uspešnih, mogoče se jim bo pridružil tudi kateri od letošnjih nastopajočih. Tekmovanju glasbenikov je, tako kot se spodobi, sledila še veselica, na kateri sta zaigrali zasedba Zaka' pa ne in Manca Špik. JANŽE FRIC Pokaži, kaj znaš so v Dobju prvič priredili leta 1972. Ker je zaradi epidemije pred dvema letoma ena prireditev odpadla, so jubilejno, 50. organizirali šele letos, 51 let kasneje. V pol stoletja je na odru v Dobju nastopilo ali celo začelo igrati veliko znanih imen slovenske zabavne in narodnozabavne glasbe. »Razigrani muzikanti iz Laškega, Vesele Štajerke, Modrijani, Navihanke, Mladi korenjaki, brata Zeme, Vera Šolinc, Anti Gubenšek, brata Polanc iz Okroglih muzi-kantov in še mnogi drugi,« je nekdanje nastopajoče na odru Pokaži, kaj znaš naštel predsednik Kulturnega društva Dobje Peter Frece. Morda se bodo tem zvenečim imenom pridružili tudi letošnji zmagovalci. Ansambel Gašperja Mir-nika je dobil največ glasov med ansambli, prepričal je tako občinstvo kot strokov- Ш keta je sicer poimenovana po idejnem vodji prireditve Pokaži, kaj znaš. Strokovno komisijo so sestavljali Brane Klavžar, Miran Majcen in Matej Tr-stenjak. Organizacija ni mačji kašelj Dogodek, na katerem se je v preteklosti gnetlo že krepko več kot tisoč ljudi, je tudi velik organizacijski zalogaj. Še posebej za majhno občino, kot je Dobje. »Pri nas gre vse z roko v roki. Pomagamo si, enkrat pomaga eden, drugič drugi. Pri organizaciji so nam pomagali tudi gasilci PGD Dobje, naslednjič bomo mi pomagali njim. Sicer je veli- Predsednik Kulturnega društva Dobje Peter Frece, ki je tudi sam glasbenik. no komisijo. Pri solistih se občinstvo in komisija nista strinjala. Občinstvo je največ glasov namenilo Juliji Bobek in strokovna komisija Sinji Gračnar. Prvič so v Dobju podelili tudi plaketo Franca Salobirja, ki jo je dobil najboljši harmonikar. Prvo je letos dobil Nik Baškovč. Pla- ko gasilcev tudi članov kulturnega društva in obratno. Smo majhna občina, zato se poznamo, kar je prednost, saj je tako vse lažje organizirati,« je organizacijo dogodka povzel Peter Frece. Dodal je še, da je pri takšnem dogodku treba poskrbeti tudi za veliko birokracije. »Delo si razdelimo, da je na koncu lažje vsem. Tako kot ena lastovka ne prinese pomladi, tudi posameznik ne more organizirati takšne prireditve,« je še povedal Frece. V organizacijo so vložili veliko prostega časa. »Ko vidimo zadovoljne goste in nastopajoče, smo tudi organizatorji zadovoljni in je naš trud poplačan,« je zaključil Peter Frece. Za or- 9, ganizacijo takšnega dogodka je treba veliko ljudi, letos jih je v Dobju pomagalo od 40 do 50. Predsednik kulturnega društva ocenjuje, da se je na letošnji jubilejni prireditvi zbralo približno šeststo obiskovalcev. »Mislim, da so bili ljudje željni druženja, še posebej v tem pokoronskem času. Tudi po nedavnih nevihtah pridejo takšna druženja prav, da lahko obiskovalci vsaj malo odmislijo vremenske ujme,« je razmišljal Peter Frece. Priprave sodelujočim pri organizaciji olajša tudi to, da so šotor, pod katerim je potekalo dogajanje, in mize v njihovi lasti. Tako imajo vsaj dve skrbi manj. Ob abrahamu pripravili tudi razstavo Kulturno dogajanje ima v Dobju že dolgo brado. Najstarejše ohranjene fotografije tamburaške skupine iz Dobja so bile posnete pred več kot stoletjem, leta 1902. Te in druge iz zgodovine kulturnega dogajanja v Dobju so postavili na ogled v nekdanji Trgovini Sa-lobir. Glavna zvezda razstave je seveda Pokaži, kaj znaš, na ogled so tudi nekatera glasbila, noše in podobno. Razstava s fotografijami prikaže prireditev skozi čas, na njih lahko opazimo tudi znane obraze, čeprav nekoliko mlajše. Foto: Andraž Purg ШШШ Obiskovalci so glasovali za svoje najljubše glasbenike. E3 Tekmovalo je več kot 20 izvajalcev. 34 BRALCI POROČEVALCI Družili so se na oratoriju V Župniji Petrovče so tudi letos organizirali oratorij, ki se ga je udeležilo 62 otrok. Animatorji z voditeljico Katjo Rozman so pripravili zanimiv in zabaven program. Tema letošnjega oratorija je bil Hobit. Vsak dan so s pomočjo zgodbe spoznavali novo vrednoto, o kateri so se potem pogovarjali. Dneve so začeli z jutranjo molitvijo, s petjem in plesom. Pripravili so kuharsko delavnico, delavnico šivanja, izdelovanja nakita in igranja družabnih iger. Manjkali niso niti igre in druženje na dvorišču. Izvedli so pohod do Ložni-ce pri Žalcu, kjer so se naučili streljati z lokom, popoldne jih je obiskal čarovnik. Odpravili so se tudi na kopanje v Celje. Obiskali so jih skavti in slovenska misijonarka Anka Burger, ki deluje v Ruandi. Teden so zaključili z zahvalno sveto mašo, pri kateri so bili deležni novomašniškega blagoslova, ki jim ga je podelil novomašnik pater Drago Ferencek. TT Udeleženci oratorija 2023 s patrom Ivanom Arzenškom Obiskala jih je psička Ada V Društvu Stik pod vodstvom predsednika Tihomirja Josića že več let izvajajo projekte, povezane s kulturnim ustvarjanjem, z izobraževanjem otrok in tudi z živalmi. Da vključijo slednje, ima največ zaslug Mojca Drofenik, ki je kot vodja projekta Odnos do živali svojo idejo predstavila veterinarki Nataši Bele iz Veterinarske postaje Rogaška Slatina. Pri projektu je sodelovala tudi njena šolana psička Ada. Projekt je zaživel leta 2022. Z velikim navdušenjem so se odzvale vse tri osnovne šole in vse enote vrtca, kajti cilj je bil obiskati vse vrtčevske otroke in osnovnošolske otroke prvega triletja v Rogaški Slatini. Marsikje so se pridružili učenci višjih razredov. Obisk je obsegal predstavitev pravilnega pristopa do psa, prepoznavanje govorice telesa mačke in psa ter odgovorno lastništvo živali. Otroci so bili navdušeni nad prikazanimi triki, psička Ada namreč pozna kar nekaj ukazov in jih za sočne priboljške rada pokaže. Otroci so svojo izkušnjo srečanja z živaljo prelili na papir. Mlajši učenci so likovno ustvarjali, starejši so pisali haikuje. Zbrane izdelke bodo jeseni razstavili v Kulturnem centru Rogaška Slatina. MILENKA BLAŽEVIĆ Obisk je obsegal predstavitev pravilnega pristopa do psa, prepoznavanje govorice telesa mačke in psa ter odgovorno lastništvo živali. Vedno več mladih se odloča darovati kri. Tradicijo krvodajalstva nadaljujejo mladi Letošnjo sedmo krvodajalsko akcijo sta žalsko območno združenje in tamkajšnja krajevna organizacija Rdečega križa Slovenije organizirala za Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana. Akcijo sta pripravila v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec 27. julija. Udeležba krvodajalcev je bila kljub poletnemu času zelo visoka. Akcije se je udeležilo 86 krvodajalcev. Organizatorji so dodatno zaradi potreb po krvi vabili krvodajalce krvnih skupin 0+, AB+ in AB-. Ugotavljajo tudi, da se za darovanje odloča tudi vedno več mladih. To pomeni, da se lahko ob letošnji 70-letnici organiziranega krvodajalstva pohvalijo, da bodo mladi vendarle nadaljevali tradicijo prostovoljnega krvodajalstva. Naslednja krvodajalska akcija bo v prostorih Elektra Celje v Šempetru v Savinjski dolini 7. septembra od 7. do 10. ure. TT Anino v Pegazovem domu Anino obeležujemo že od leta 2006, ko je Pegazov dom odprl svoja vrata. Trenutno je pri nas deset stanovalk z imenom Ana, ki smo jih z osebnim vabilom povabili na kulturno prireditev. Na začetku prireditve je zbrane nagovorila direktorica Irena Strašek. V govoru je povedala malo več o izvoru imena Ana, ki je zavetnica mater, sirot in mnogih poklicev. Ime pomeni ljubkost in milino ter je še vedno zelo priljubljeno. Direktorica je čestitala tudi vsem občanom Rogaške Slatine, ki prav na Anino praznuje praznik občine. Z glasbo sta program popestrili sestri Neža in Maja Drame na citrah. Osrednji del prireditve je bil posvečen našim Anam, ki so na ta dan še posebej sijale. Direktorica je vsaki posebej čestitala ob osebnem prazniku in ji izročila vrtnico, medtem je povezovalka prireditve o vsaki Ani povedala nekaj pomembnih dejstev. Ana Arnold je po poklicu medicinska sestra babica in na to je zelo ponosna. Ana Jevšenak je vztrajna in iznajdljiva, vsako jutro rada spije kavico v družbi svojih sostanovalcev. Ana Napast uživa v naravi in v vsem, kar je živo. Zelo je ponosna na svoje otroke in vnuke. Ana Debelak je čustvena gospa z močnim socialnim čutom, zato rada pomaga svojim bližnjim in sostanovalcem. Ana Perkovič ne izpusti niti ene telovadbe pri fizioterapevtu Ivanu. Uživa v družbi svojih devetih otrok, šestnajstih vnukov in petih pravnukov. Ana Ljuba Kovačič je vsestransko razgledana gospa, ki rada spije kavico in se pogovarja z različnimi ljudmi. Ana Drofenik nas na vhodu v dom vedno pričaka nasmejana in glasna, tako, da je ne moremo zgrešiti! Ana Kav- čič uživa v družbi svojih domačih, s katerimi rada hodi na sprehode v naravo. Ana Ambrož je upokojena poštna uradnica, ki uživa ob pitju kave in branju knjig. Ana Hostnik je delavna gospa, ki uživa ob različnih sladicah, ki jih prinesejo domači. Naše Ane so bile ponosne in hvaležne za presenečenje ob njihovem prazniku. Kuharica Irena je na ta dan pripravila okusno sladico grmado, ki so je bili deležni vsi zbrani. VALENTINA JECL Trenutno je v Pegazovem domu deset stanovalk z imenom Ana, ki smo jih z osebnim vabilom povabili na kulturno prireditev. BRALCI POROČEVALCI 35 1111 Stopi na pot Poletje je čas, ko so v župnijah po Sloveniji oratori-ji - počitniški programi za otroke. Zanje jih pripravljajo mladi prostovoljci - ani-matorji. Letošnji oratorij nosi naslov Stopi na pot, saj se otroci in mladi odpravijo v Srednji svet pisatelja J. R. R. Tolkiena ter spoznavajo glavnega junaka hobita Bil-ba in drugo hobitsko druščino, ki se pogumno odpravi na pot do zaklada. Od 3. do 14. julija je bil oratorij tudi v Salezijanskem mladinskem centru Celje, kjer želimo s pestro paleto dejavnosti otrokom in mladim ponuditi priložnost za aktivno preživljanje počitnic in prostega časa ter jim hkrati dati prostor, kjer se bodo počutili varno m sprejeto. Na letošnjo pustolovščino seje tako s 30 animatorji podalo 170 otrok. Dnevi so se začeli s petjem himne in z dvigom zastave, v kapeli sta sledila molitev in učenje novih pesmi. Nato je na vrsto prišel ogled odlomka zgodbe. Po ogledu zgodbe in krajšemu uvodu so sledile ka-teheze - čas, ko se v manjših skupinah o zgodbi in vrednoti dneva pogovorimo, jo spozna- mo in aktualiziramo. Vrednote, ki so nas spremljale ves te- den, so bile: poklicanost, da se kdaj na pustolovščino, takšno ali drugačno, odpravimo tudi sami, da se odzovemo na klic, da nekaj storimo; božja previdnost, kjer smo spoznali, da Bog ves čas pazi na nas; vztrajnost, da na svoji poti ne obupamo ob prvi oviri, ampak vztrajamo naprej; srčnost, da vse stvari, ki jih počnemo, počnemo srčno; in rast, ki nas opominja, kako smo se skozi posamezna obdobja našega življenja spremenili oziroma zrasli. Katehezam so sledile ustvarjalne delavnice, kjer smo izdelovali izdelke, ki smo jih lahko odnesli domov za spomin na letošnji oratorij. V dopoldanskem času smo v vsakem tednu enkrat imeli tudi prav poseben obisk. V prvem tednu so nas obiskali pripadniki Slovenske vojske in vojaške policije, ki so nam predstavili svoje delo, pokazali del opreme, pripravili so tudi mini vojaški poligon, na katerem so si otroci lahko prislužili diplomo. V drugem tednu nam je dopoldne s svojimi triki popestril Čarodej Andrej. Po delavnicah sta sledila težko pričakovano kosilo in prosti čas, kjer smo se po napornem dopoldnevu lahko malo spočili in odigrali kakšno igro. Že kmalu je prišel čas za popoldanske dejavnosti, ko smo se po skupinah pomerili v različnih igrah. V prvem tednu so nas obiskali tudi člani Poklicne gasilske enote Celje, ki so nam ravno tako predstavili svoje delo ter za nas pripravili gasilski poligon. Prvi teden smo zaključili z obiskom stolnice svetega Danijela, mestnega parka in celjskega kopališča, drugi teden smo zaključili z obiskom vodnega parka Aqualuna v Podčetrtku z obljubo, da se spet vidimo na zimskem oratoriju. Naša tedna sta bila polna smeha, veselja, pesmi, številnih dogodivščin in nepozabnih spominov. Za vse nas in vas naj za zaključek in spodbudo velja verz iz letošnje himne: »Pustolovščina čaka te. Vstani! Naj se začne!« KLEMENTINA FIDLER Poletne dejavnosti za otroke v Štorah V sodelovanju Območnega združenja Rdečega križa Celje in Krajevne organizacije Rdečega križa Štore smo v Štorah 10. in 12. julija pripravili zanimivo druženje za otroke. Animatorji so pred novimi prostori KORK Štore (nekdanja srednja kovinarska šola) pripravili pester program, ki se ga je udeležilo 12 otrok. Delavnice so bile brezplačne za vse udeležence, vabljeni so bili tudi starši. Otroci so uživali v delavnicah, se posladkali z dobrotami in si s sokovi osvežili suha grla. Veseli so bili, ker so se lahko družili in zabavali. Starši so bili zadovoljni, saj so bili njihovi otroci v tem času na varnem. Veseli smo, ker je naša akcija tako dobro uspela, zato bomo prihodnje leto ponovno organizirali takšno druženje. STANE ŠTEFANEC, predsednik KORK Štore novi tednik radio celje Lutkovni tabor OŠ Lava Lutkarstvo je ena od pomembnih zvrsti kulturno-ume-tniškega ustvarjanja - uprizoritvenih dejavnosti, ki človeka očara in po navadi ne spusti nikoli, tudi ko odraste. Na to malo računamo tudi lutkovni tabor z namenom, v naši šoli, ko otrokom tudi v da nekaj dni preživijo zelo poletnem času omogočamo ustvarjalno in hkrati zelo sproščeno ter dodobra spoznajo lutkovno ustvarjanje. Že spanje v telovadnici šole zanje predstavlja zanimivo pustolovščino, a to je le kamenček v mozaiku vsega, kar počnejo v dneh tabora. Lutkovni tabor omogočamo zaradi spodbujanja kreativnosti in kulturnega osveščanja, razvoja domišljije, ustvarjalnosti, raziskovanja ... Otroci v taboru spoznajo ves proces od izbora zgodbe, tokrat je svoj prostor dobila Zvezdica Zaspanka (tudi za- radi tega, ker je možnih veliko vlog, da lahko nastopijo vsi otroci), ki so jo z učiteljicama snovali od zasnove in izdelave lutk, zasnove in izdelave scene, igre (na pamet naučen tekst), glasbene opreme in igre kot celote. Lutkovni tabor otrokom ponuja razvoj mnogih različnih veščin in kompetenc, predvsem pa umetniškega in kreativnega izražanja ter zavedanje, kako veliko procesov poteka, preden lutkovna igra zaživi. 14 otrok z učiteljicama Bri-no Posinek in Lauro Janžov-nik Gregorc si je že drugo leto zastavilo ta izziv in se odlično pripravilo na lutkovno predstavo, ki so jo premierno predstavili svojim staršem in drugim otrokom v telovadnici šole. 1. septembra bodo s predstavo razveselili prvošol-ce in druge učence. Z velikim veseljem povemo, da je tabor za vse otroke brezplačen, saj kot ravnate- ljica zagovarjam, da je odlično, če je dosegljiv vsem, tudi otrokom, ki jim ga sicer doma ne bi mogli privoščiti. In še vtisi otrok: Na lutkovnem taboru sta mi bila najbolj všeč spanje v spalnih vrečah in izdelovanje lutk za predstavo. Imeli smo tudi vodne igre. Naredili smo tudi platno. Tema letošnjega lutkovnega tabora je bila zgodba Zvezdica Zaspanka. Všeč mi je bilo, kako smo izdelovali glave. Način je bil izviren in zelo zanimiv. Zala Kosmač, 4. b Na lutkovnem taboru je bilo fino, ko smo imeli vodne igre in smo izdelovali lutke. Imela sem se zelo lepo in bila je dobra hrana. Zabavno je bilo delati sceno za predstavo. Ema Cokan, 4. a Všeč so mi bili vodne igre, ustvarjanje scene in lutk ter kinovečer. Ignac Javoršek, 4. b MARIJANA KOLENKO 36 AKTUALNA PONUDBA POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Mesto na avtobusu si rezervirajte v turistični agenciji M&M tours v Laškem. Tel.: 08/205 36 05. Brezplačno iz mesta med vinograde Novi tednik naročite na oglasnem oddelku Novega tednika, na spletni strani novitednik.svet24.si/ postanite-narocnik, za več informacij pa smo vam na voljo na telefonski številki 03-422 51-44. Vsi naročniki prejmete vsak teden brezplačno prilogo Stop spored, vse posebne priloge Novega tednika, vsako leto 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku (do 10 besed), prav tako vsako leto 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Novem tedniku in druge ugodnosti... 30. septembra vas s turistično agencijo M&M tours iz Laškega vabimo, da si ogledamo Maribor, Svečinske gorice, srce med vinogradi ter fontano piva. Prvi postanek bo v Mariboru, kjer se bomo sprehodili skozi mestno središče vse do Lenta, kjer se bomo ustavili pri stari trti. Tam si bomo privoščili kakšno kavico. Pot bomo nadaljevali v Svečinske gorice, kjer se bomo ustavili na turistični kmetiji, obdani z vinogradi in s pogledom na romantično srčka-sto cesto - srce med vinogradi. Popeljali nas bodo v klet in nas pogostili z rujno kapljico in s prigrizkom, imeli bomo tudi nekaj prostega časa za fotografiranje srčkaste ceste. Nato se bomo odpeljali do restavracije, kjer se bomo okrepčali s kosilom. Po njem se bomo odpeljali do fontane vin. Vsak bo prejel poseben čipiran kozarec, s katerim bo lahko poskusil šest vzorcev vina. Spominski kozarec bomo na koncu odnesli domov. Pozno popoldne so bomo počasi začeli vračati proti domu, kamor bomo prispeli v zgodnjih večernih urah. Cena izleta je 66 evrov pri prijavi najmanj 40 oseb oz. pri prijavi 30 oseb 73 evrov. Izlet je za vse, ki se boste v teh dneh naročili na Novi tednik, brezplačen. Vsi, ki ste že naročniki Novega tednika, imate za izlet 5-odstotni popust. V ceno so vključeni avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, vodnik na poti, ogled kleti z degustacijo, kosilo, degustacija vina v vinski fontani, organizacija in izvedba izleta. novi tednik vMi/ic? г шту. i radio celie BRO' VSE ZA PISARN W: birobit.si T: (03) 425 6100 • Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav - • Celovita ponudba pisarniškega materiala PODLISTEK 37 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Nekdanji celjski industrialci (9) Max Adolf Westen (1913-1955) se je rodil 7. novembra 1913 v Gradcu očetu Adolfu Westnu ml. in materi Annemarie Westen, roj. Hünermann. Osnovno šolo je končal v Celju, srednjo šolo pa v Gradcu. Po končani srednji šoli je šolanje nadaljeval v Dresdenu in v Stuttgartu. Ko je leta 1935 diplomiral in postal diplomirani inženir kemije, se je takoj zaposlil v očetovi in stričevi tovarni emajlirane posode v Celju in že naslednje leto postal njen obratovodja ter na tem položaju ostal do maja 1945. Tudi pod njegovim vodstvom se je podjetje še naprej uspešno razvijalo. Med okupacijo 1941-1945 je bilo Westnovo podjetje vključeno v nemško vojno industrijo. Leta 1942 so na zahtevo nemških vojaških oblasti v njem ustanovili dva nova obrata, enega za popravilo vojnih letal tipa Dorni-er in enega za proizvodnjo oklepnih plošč. Poleg tega so za potrebe nemške vojske v podjetju izdelovali še celo vrsto drugih izdelkov, kot denimo stabilizatorje za bombe, ohišja za morske mine, zaboje za strelivo, čutarice in porcije iz aluminija itd. V podjetju je bila uvedena stroga disciplina, delovni dan se je zaposlenim z osmih podaljšal na deset ur. Vsi zaposleni so bili pod nadzorom Varnostne službe (Sicherheitdienst), ki je opravljala obveščevalno službo v podjetju in je vsakega osumljenca predala Gestapu. Med okupacijo je bilo iz Westnove tovarne emajlirane posode zaprtih 51 delavcev in nameščencev, od katerih je bilo 27 ustreljenih. Za izvajanje nasilja nad zaposlenimi v podjetju sta bila soodgovorna tudi Max Adolf Westen in njegov oče Adolf Westen ml., ker sta aktivno sodelovala z nemškimi okupacijskimi oblastmi. V podjetju sta na vodilna mesta postavila skoraj izključno Nemce, ki so se že pred okupacijo izkazali kot skrajni nemški nacionalisti in pristaši nacizma. Kakor jima je treba priznati, da sta bila izredno sposobna podjetnika, pa ni mogoče prezreti dejstva, da sta bila pristaša nacistične Nemčije. Tako Max Adolf Westen kot njegov oče Adolf Westen ml. sta tudi postala člana Nacionalsociali-stične nemške delavske stranke (NSDAP). Za razliko od njiju Avgust Westen, ki je vodil železarno na Jesenicah, ni bil pristaš nacizma in je obsojal nasilje, ki so ga nacisti izvajali nad Slovenci. Razlog za to je mogoče iskati tudi v tem, da je bil poročen s Slovenko (Olgo Vodošek). Kot simpatizer nacistične Nemčije je Max Adolf We- sten šel celo tako daleč, da je pred vojno ilegalno sodeloval z nemško Varnostno službo (Siecherheitdienst) in vojaško obveščevalno službo (Abwehr). Obveščevalni center obeh nemških obveščevalnih služb, katerega član je bil, je zbiral predvsem podatke o bojni pripravljenosti jugoslovanske vojske, njeni oborožitvi ter o vojaških utrdbah. Po pobegu voditelja Obveščevalnega centra Wernerja Stigerja leta 1940 v Avstrijo je njegovo vodenje prevzel Max Adolf Westen. Ker so mu bile jugoslovanske oblasti na sledi, je tudi on v začetku leta 1941 pobegnil v Avstrijo. V Celje se je vrnil šele po kapitulaciji Jugoslavije aprila 1941 in znova prevzel položaj obratovodje podjetja, na katerem je ostal do maja 1945. Ko je Max Adolf Westen najkasneje konec leta 1944 spoznal, da bo Nemčija vojno zgubila, je stopil v stik s predstavniki Osvobodilne fronte (OF) v upanju, da bo po vojni lahko obdržal vsaj 50 % lastništva v celjskem podjetju in da bo še naprej ostal njegov poslovodja. S tem namenom je za OF prispeval razne stvari, nakazal pa naj bi ji tudi večjo vsoto denarja. Predstavnikom Mestnega odbora OF Celje je tudi zagotovil, da bo preprečil, da bi nemška vojska pred umikom iz Celja uničila tovarniške zgradbe in naprave njegovega podjetja, kar je tudi uresničil. Prav tako je po njegovi zaslugi v roke predstavnikov nove oblasti prešel arhiv celjske izpostave Gestapa. Vendar ga to ni rešilo. Nova oblast ga je maja 1945 ukazala aretirati in ga poslala v zapor v celjskem Starem piskru, od koder so ga najkasneje avgusta 1945 prestavili v zapor v Ljubljani, kjer je čakal na Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. sodni proces pred Vojaškim sodiščem ljubljanskega vojnega področja v Ljubljani, ki je potekal 22. in 23. avgusta 1945. V proces sta bila poleg Maxa Adolfa Westna kot obtoženca vključena tudi njegov oče Adolf Westen ml. in njegov stric Avgust, katerima pa je sodišče sodilo v odsotnosti, ker sta oba že leta 1944 odšla iz Slovenije, prvi v Avstrijo, drugi pa v Švico. Glavna krivda, ki jim jo je očitala obtožnica, je bilo njihovo gospodarsko sodelovanje z nemškimi okupacijskimi oblastmi. Sodišče je vse tri spoznalo za krive. Adolfa We-stna ml. in Avgusta Westna je v njuni odsotnosti obsodilo na smrt, Maxa Adolfa Westna pa na 15 let odvzema prostosti s prisilnim delom. Vsem trem je kot stransko kazen izreklo tudi zaplembo vseh njihovih podjetij na območju Jugoslavije in odvzem državljanskih pravic. S tem se je zgodba o Westnih kot celjskih veleindustrialcih zaključila. Max Adolf Westen je zaporno kazen prestajal v kazenskem taborišču za prisilno delo v Kočevju, od koder pa mu je že novembra 1945 na sumljiv način uspelo pobegniti in ilegalno prestopiti ju-goslovansko-avstrijsko mejo. Nastanil se je pri očetu in materi v Kalwangu na avstrijskem Štajerskem, pri katerima je že bila nastanjena tudi njegova žena z otrokoma. Od tam se je leta 1947 z družino odselil v Argentino, kjer je v predmestju Buenos Airesa z denarno pomočjo strica Avgusta odprl mehanično delavnico (neke vrste avtoservis), pozneje pa je ustanovil še pekarno na električni pogon. Umrl je 1. julija 1955. Se nadaljuje. dr. Milko Mikola Adolf Westen ml. in Max Adolf Westen z ženo Irene med delavci na proslavi ob 50-letnici ustanovitve tovarne emajlirane posode v Celju leta 1944. Ob novi maši Štefana Čakša, Orehek pri Šmarju pri Jelšah, 23. 7. 1933 Nova maša je bila v prvi vrsti velik dogodek za župnijo, prav gotovo pa eden največjih dogodkov v družini Čakševih (po domače Mekekovih), pa tudi v domači vasi. Več kot 300 gostov se je zbralo na zaključku slovesnosti na naši domačiji, na cerkveni pa seveda veliko več. Stric Štefan, tako smo ga naslavljali, je bil izjemno blag in dober človek ter duhovnik z veliko začetnico. Do leta 1940 je bil kaplan v Loki pri Zidanem Mostu (o tem obdobju piše v svojih spominih nanj pisateljica Zora Tavčar, žena pokojnega pisatelja Alojza Rebule), nato pa je bil do leta 1972 župnik v Pišecah pri Brežicah. Leta upokojitve je preživljal v domačem Šmarju. Prispeval: Jožef Čakš Foto: Franjo Kunšek (Celje) Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik ALBUM S CELJSKEGA Novomašnik Štefan Čakš (1907 1983) z družicami in duhovniki 38 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ni je prepoznal Ženska pri šestdesetih je doživela infarkt. V komi je zagledala Boga in ga vprašala: »Kako dolgo bom še živela?« On: »Še trideset let.« Ko si je opomogla po infarktu, je šla k lepotnemu kirurgu na operacijo nosu, zategovanje kože na obrazu, beljenje zob ... Nato je šla na morje, kjer jo je napadel morski pes in je umrla. Ko se je spet znašla pred Bogom, ga je jezno vprašala: »In zakaj me nisi rešil?« On: »Nisem te prepoznal.« Kaj ji manjka? Marta je prišla z možem Poldetom k terapevtu. Ko je ta vprašal, kakšne so težave v njunem zakonu, je začela naštevati, kaj vse je bilo narobe v tridesetih letih zakona, od tega, da manjka intime, spoštovanja, skupnega časa . Terapevt jo je poslušal približno 15 minut, potem je tiho vstal, šel do nje, jo dvignil in jo strastno poljubil. Polde je presenečeno gledal. Marta se je sesedla na stol, terapevt pa je rekel: »Polde, vaša gospa potrebuje tole vsaj trikrat na teden. A bi šlo?« Polde: »V ponedeljek in sredo jo lahko pripeljem, v petek grem pa s prijatelji na pivo.« Na morju Mlada simpatična mamica preživlja dopust ob morju s petletnim sinom. Nedaleč od njiju se sonči mlad moški. Fantek stopi do njega in začneta se pogovarjati. »Jaz sem Rok, kako je pa tebi ime, stric?« »Peter.« »Koliko si star, stric Peter?« »36 let.« »Pa si sam na morju?« »Sam.« »Pa boš še dolgo ostal?« »Še nekaj dni.« Nato se fantek obrne k mamici in zakliče: »Mami, kaj ga še moram vprašati?« Šale nam je poslal bralec Nande Jakopič iz Laškega. Nesreča Mihec je padel s kolesom in si izbil dva zoba. Mama ga je okarala: »Ali je bilo treba tako divjati, da si izgubil dva zoba?« On: »Mami, nisem ju izgubil, imam ju v žepu!« Mleko Mama pride iz trgovine in v stanovanju zavoha smrad po kipečem mleku. »Mihec, sem ti rekla, da pazi, kdaj bo mleko zavrelo!« »Mami, saj sem pazil, zavrelo je točno ob 11.10!« Prepoved »Zdravnik mi je prepovedal igrati trobento.« »Ali si bolan na pljučih?« »Ne, kupil je stanovanje in postal moj sosed.« Oven Tehtni ca шШ Dolžino lakta, ki gleda skozi okno avta, deli z jakostjo glasbe, ki se sliši, in dobil boš IQ kretena, ki vozi avto. Sosed mi je razlagal o superceličnih oblakih, a je do včeraj je mislil, da je klitoris predsednik grške vlade ... Včeraj zvečer je tako pihalo, da sem se zjutraj zbudila pri sosedu ... Psihiater: »Se vam je že zgodilo, da ste slišali glasove in niste videli nikogar?« »Da, pri telefoniranju.« ■ F' k ■ ^ Ko se zidar spre z ženo .. t Штт m? ','Wx KO VIDIM VGRAVIRANA IMENA • ZALJUBLJENCEV NA DREVESIH;i VEDNO SPRAŠUJEM, ZAKAJ TE 0S£ HODIJO NA ZMENEK Z NOŽEM. Težko se boste zbrali, potrebovali boste bistveno več energije kot sicer. Če je le mogoče, si v tem času vzemite proste dni in jih preživite po svoji izbiri. Okoliščine bodo povzročile, da boste sicer delovali z vso intenzivnostjo. Prav zato je potrebna večja previdnost pri delu, fizičnih dejavnostih in v prometu. Nemir lahko preže-nete z dejavnostjo, kar vam bo zagotovo uspelo. 3\k lev Vaše počutje bo odlično, zato boste naredili več kot običajno. Veliko misli boste posvečali svoji ljubezni, lahko pričakujete lepo in pozitivno energijo. Venera, vaša vladarica, bo od vas zahtevala, da na tem področju postavite vse na pravo mesto. Časa, da vse uredite, bo več kot dovolj. Veliko pozornost boste namenili tudi svoji finančni situaciji, preti namreč manjša izguba. УЛ škorpijon Nekoliko ležerno se boste počutili v teh dneh, vendar vas bodo nekatere dejavnosti prisilile, da boste učinkoviti pri svojih opravilih. Če je le mogoče, si organizirajte počitnice, zelo bi vam koristile. V neki družbi bodo urice mnogo bolj prijetne. Ugotavljali boste, da se v mislih vračate v preteklost in mislite na osebo, ki vas je močno zaznamovala. Retrogradna Venera, vaša vladarica, bo čas zavrtela nazaj in imeli boste priložnost, da se pogovorite. Prevladala bosta dobra volja in optimizem, neumorni boste in polni želje po napredovanju. Nekoga boste uspeli prepričati, naj sodeluje pri neki zapleteni zadevi, kar vam lahko tudi zelo lepo uspe. Upanje, ki ste ga imeli pred dnevi, bo nekoliko usahnilo, saj vas lahko konkreten dogodek spravi v dvom. Nič ne bo tako, kot bo videti na začetku, zato ne delujte in ne ukrepajte. Treba bo počakati, da se dogodki zgodijo po svoje. Dvojčka Vaš vladar v domačem znaku device bo poskrbel, da se bo prebudil vaš praktični duh. Iznajdljivi in komunikativni boste še bolj kot ponavadi in zato tudi uspešni. Velja se potruditi in opraviti z vsem, kar je treba. Nemirni boste in polni novega pričakovanja, zato bo dejavnost vaš največji adut v teh dneh. Položaji planetov vam bodo v odlično pomoč pri vseh dejavnostih. Rak Strelec Zadovoljni boste nad rezultati, ki se vam kažejo v tem obdobju. Vse bo posledica vaše energije, ki jo vlagate v delo. Tokrat se boste zanesli samo na sebe, kar se bo izkazalo za pravilno. Neka zamuda bo samo splet okoliščin, čeprav bo na začetku videti, da vam hoče nekdo metati polena pod noge. Čustveno življenje bo ponovno v ospredju, zato lahko pričakujete preobrate, ki vam bodo ljubi. Kozorog Spomini se bodo ponovno prebujali, zato velja nekoliko več previdnosti vnesti na delovno področje. Lekcije, ki ste jih osvojili v preteklem obdobju, boste uporabili sebi v dobro. Še malo in želi boste rezultate svojega dela. Čas bo pokazal svoje. Ali ste se pravilno odločili in ali bi lahko kaj spremenili, bo jasno v zadnjem delu prihodnjega meseca. Časa imate še več kot dovolj. Presenečeni boste nad razpletom dogodkov, zato boste v zadnjem trenutku spremenili načrte. Tudi v novih okoliščinah se boste dobro znašli, saj bo v ospredju vaš praktični duh, ki bo vse postavil na pravo mesto. Čustva bodo vznemirjala vašo domišljijo, zato se lahko pojavi večji nemir. Vleklo vas bo stran od vsega, kar vas obdaja, iskali boste svoj osebni mir. Vodnar Premišljevali boste, kakšno odločitev sprejeti glede neke pomembne zadeve. Priporočljivo je, da za nasvet vprašate koga, ki ima izkušnje in vam želi dobro. Zagotovo je to starejša oseba, ki vam je že v preteklosti dala vedeti, kako zelo vam je naklonjena. Dvomi, ki vas obdajajo, se lahko celo okrepijo. Poslušajte svoje srce, pamet nima nič s tem. Stališča, ki jih imate, ostajajo v vsakem primeru nespremenjena. Iz majhnega raste veliko, boste ugotavljali in nemirno iskali priložnosti za nove podvige. Veliko časa ste namenili novemu projektu, v katerega boste ravno v teh dneh začeli rahlo dvomiti. Ni konkretnega razloga za to, samo vztrajajte na začrtani poti. Previdno na finančnem področju, imejte strog nadzor nad porabo denarja. V ljubezni bo nekaj manjših zmešnjav, s katerimi boste hitro opravili. Devica Vaš vladar Merkur in Mars v vašem znaku vam dajeta ogromno moči. Odlično boste komunicirali in se znašli v različnih situacijah. Energije boste imeli ogromno, treba jo je tudi raznoliko porabljati, da ne boste preveč nemirni. Zmedeno boste ugotavljali, da zmorete več, kot se si zadali v preteklem obdobju. Vpliv planetov bo spodbudno deloval na vaše počutje, zato boste uspeli uresničiti zastavljene cilje. Ribi Uspelo vam bo korak za korakom napredovati, zato boste zadovoljno zrli v dni, ki prihajajo in minevajo. Dosegli ste tisto, o čemer ste v preteklosti velikokrat razmišljali. Nihče ni rekel, da bo preprosto, tega se boste še kako zavedali. Vendar boste vseeno zadovoljni, tudi ponosni nase. Poiskali boste stik z nekom, ki vam je blizu. Najprej boste težko napredovali, kasneje se bo situacija sprostila. HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi na 041 404 935 in na Facebookovi strani strani Dolores Astro. Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 39 Nagradna križanka 100 evrov za prehitro vožnjo in 200 evrov za ... KrižamKe & ugamKe KOTNA FUNKCIJA PER ASPERA ... ASTRA CINKOV OKSID JK ZGODBA V SLIKAH PREJEMNIK RENTE PRIPRAVA ZA DVIG MATERIALA ZAPOVED POROTA 10 ZAOBLJENA NEPREMIČEN, HLADEN (POGLED) SLIKA ZASUČEM STRIPOVSKI JUNAK KIRBY VILNA JE V ... TAK, KI NE DELA RAD LENNONOVA VDOVA (YOKO) STARO-EGIPČANSKI SVETI PTIČ ŽGEAPNO HIŠCA OB CEST STOJI, ... PA DEKLE SPI POSTAVLJAJ MEJE ... PROČ POMENI ODITI Videla sem znamenje, da se bom poročila z Janezom. Bilo je v ... GRM Z RDEČIMI JAGODAMI NEKDANJA GRŠKA DRAHMA OKRAJŠAVA ZA MINUTO ZLOG V POZEBI OBVEZNA OPREMA FITNESA LANENA TKANINA (POG.) NEKDANJI JUGOSLOVANSKI STARDARD POKRAJINA OB GRŠKO-ALBANSKI MEJI MORSKE RIBE TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE TRAJAJOČA 8 UR NARAVNA REGIJA ORNA ZEMLJA (STAR.) TROŠENO, NE NOVO 13 NAGAJIV, NORČAV ZAPIS POD SLIKO V ČLANKU KAREL III. JE BRITANSKI ... LUKNJICE V KOŽI DEKLE (PRIM.) NASPROTNO OD TOPEL SLOVENSKI PESNIK (STANKO) LETALSKA POŠTA (ANG.) AM. PEVKA (CINDY) DIVIDE . IMPERA ZNAMKA FOTOAPARATOV AVSTRIJSKI SKLADATELJ HAYDN GERMINAL JE ROMAN ... ZOLAJA ZADNJI CELJSKI GROF OTROK JE ... ALI SIN ZLATI ... ZA ZASLUGE POGOSTO ZAHAJA V IGRALNICE REŠEVALEC MILE IZ NAŠE MALE KLINIKE (RADO) POVRŠINO MERIMO V . Povsod GORA V z vami EGIPTU JANŠEVA STRANKA TURISTIČNO DRUŠTVO SUROVINE ZA GRADNJO DEDNA OSNOVA ČUDODELNA, ZDRAVILNA PIJAČA KRAJ S TOVARNO TOSAMA LUKA V IZRAELU ZGNETEN (PAPIR) LETALEC PARADIŽNIKU PODOBEN SADEŽ GRŠKA GORA ... SE JANEZEK NAUČI, TO JANEZ ZNA STAR 2 LETI SLABŠA ODEJA (NAR.) REGINA: DAN NAJLEPŠIH 12 TEČE SKOZI MÜNCHEN Nagradni razpis: 1. nagrada: brisača in knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil KUPON 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si SUDOKU 581 2 6 9 4 2 7 7 3 2 4 4 7 9 3 1 2 8 6 1 5 8 3 6 8 7 4 2 9 1 SUDOKU 272 5 4 8 2 9 9 5 3 2 4 3 4 5 6 9 5 3 7 6 1 6 5 9 2 7 REŠITEV SUDOKU 580 REŠITEV SUDOKU 271 2 4 1 9 5 7 8 6 3 8 9 6 1 3 4 5 7 2 7 5 3 6 8 2 1 4 9 4 6 7 8 2 1 9 3 5 9 2 5 3 4 6 7 1 8 3 1 8 7 9 5 4 2 6 5 8 4 2 7 3 6 9 1 1 3 9 4 6 8 2 5 7 6 7 2 5 1 9 3 8 4 4 9 8 1 2 7 3 5 6 3 6 7 5 4 9 8 1 2 5 2 1 3 8 6 4 9 7 2 3 6 9 5 1 7 4 8 9 7 4 6 3 8 5 2 1 8 1 5 4 7 2 6 3 9 6 8 3 2 9 5 1 7 4 7 5 9 8 1 4 2 6 3 1 4 2 7 6 3 9 8 5 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 8. avgusta. Geslo iz številke 30: Na morje ali v gore Izid žrebanja: 1. nagrado: brisačo in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme: Milena Krajnčan iz Gorice pri Slivnici, 2. nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme: Janeta Kolšek iz Kasaz, 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme: Metka Umek iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. V naših križankah odmeva pesem in bodri duha. ЈШ J i Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše. www.trik.si 7 SOD BREZ 6 OPEKAČ UREDITEV NADEJAM SE 2 BARVI 9 4 ENAKI ČRKI 3 8 5 RENIJ 11 40 PISANI SVET Poletni večeri v zavetju grajskega obzidja Grad Komenda je v poletnem času prizorišče različnih kulturnih in družabnih dogodkov. Spodnjesavinjčane je tako pred nekaj dnevi na dvorišču gradu pod mogočno platano zabaval Tadej Toš. A slednji ni edini v vrsti znanih slovenskih imen, ki so se oziroma se še bodo ustavila na Polzeli. Pridih Dalmacije je pričara- Žagar. Tic Polzela je koncert la Klapa Šufit z gostjo Tanjo pevca Žana Serčiča s Šakali zaradi slabe vremenske napovedi prestavil pod šotor na Avtopoligon ZšAm v Ločici ob Savinji. V nadaljevanju julija je grajski oder zasedla mlada glasbena skupina LPS. Počutila se je tako kot doma. Njen član Gašper Hlupič je namreč Polzelan. Julijsko dogajanje je sklenil Tadej Toš. Vsi ljubitelji čarovnije bodo na svoj račun prišli 11. avgusta, ko bo v atriju gradu nastopil čarodej Magic Aleksander. V drugi polovici avgusta bodo na svoj račun prišli ljubitelji Abbe. 19. avgusta bo v zavetju grajskega obzidja zapela in zaplesala zasedba Abba tribute. Tik pred koncem poletnih počitnic, 26. avgusta, bo na Polzeli gostovala še Alya. Kot gost se ji bo pridružil Gregor Ravnik, letošnji zmagovalec Melodij morja in sonca. Začetek septembra bo narodnozabavno obarvan. 8. septembra bo nastopila zasedba Igor in Zlati zvoki. ŠO, foto: Pika Pilko Jjnjiti Komenda nastopil komlkTadej Pomagajo mu tudi slikarke Rok Seidl je hvaležen za tako množičen odziv na dobrodelno akcijo. (Foto: SHERPA) Avtorica ene od podarjenih slik, katere naslov je Spokoj, je Polzelanka Cvetka Vačun. Območno združenje Rdečega križa Žalec od letošnjega februarja vodi humanitarno akcijo zbiranja finančnih sredstev za nakup prilagojenega vozila in terapije za 23-letnega Roka Seidla iz Pongraca, ki je po prometni nesreči pristal v invalidskem vozičku. Doslej se je na računu zbralo 87.131 evrov. A to zagotovo ne bo končna vsota, saj so se v akcijo vključile tudi ljubiteljske slikarke KUD Polzela in Svoboda Griže. Cvetka Vačun, Mojca Korošec, Danica Pirnat, Klavdija Sitar in Lidija Tamše so se odločile, da bodo Roku pomagale z donacijo slik. Vsaka ponuja v nakup po eno svojo sliko, izkupiček bo šel v dobrodelni sklad za Roka. Vse slike so na ogled v prostorih Območnega združenja Rdečega križa Žalec. Po besedah sekretarja Matjaža Črešnovarja lahko morebitni kupci svojo ponudbo do 30. septembra pošljejo na elektronski naslov zalec. ozrk@ozrks.si. V začetku oktobra bodo tistim, ki bo za posamezno umetnino ponudil največ, sklenili pogodbo o do-naciji. Črešnovar še pravi, da dobrodelno akcijo spremlja štiričlanska komisija žalskega območnega združenja Za pomoč Roku. V prvi vrsti bodo denar namenili za nakup vozila s prilagoditvami. Preostala sredstva bodo porabljena za fi-zioterapije, ki ugodno vplivajo na njegovo zdravljenje. BF Ribiči za pokal hmeljarske kobule Še malo in v Braslovčah bo eden osrednjih savinjskih praznikov - dan hmeljarjev. Že vrsto let je uvod v dogajanje tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal hmeljske kobule. Organizira ga Ribiška družina Šempeter v sodelovanju s Turističnim društvom Bra-slovče in s tamkajšnjo občino. Letošnje tekmovanje je bilo v nedeljo na Braslovškem jezeru. Udeležilo se ga je 16 ribičev. Kljub dežju so se v štirih urah veselili bogatega ulova. Najbolj se je izkazal Boštjan Rojc, ki je ujel približno 41 ki- logramov rib in s tem osvojil prvo mesto. Drugi je bil Darko Juvančič s približno 35 kilogrami rib in tretji Dragan Višič z 22 kilogrami. Pokale jim je na krajši slovesnosti podelil predsednik Turističnega društva Braslovče Branko Ribizel. ŠO Jurkošek in Kovač dobila Makučeva dresa Prejšnji teden sta župana Občine Štore in Mestne občine Celje Miran Jurkošek in Matija Kovač pripravila sprejem za slovenskega rokometnega reprezentanta Domna Makuca. Ob koncu minule sezone je bil 23-letni Makuc izbran za najboljšega mladega rokome- taša v Evropi. Preden se je preselil k Barceloni, s katero je bil dvakrat evropski prvak, je med letoma 2014 in 2020 igral za Celje Pivovarno Laško. V prostorih Občine Štore je v zahvalo za vso podporo in veliko naklonjenost obeh občin županoma poklonil svoja dresa. Med aktivnim preživljanjem zasluženega dopusta je tudi igral tenis v Štorah. Miran Jurkošek želi, da bi rokomet ponovno zaživel tudi pri njih. Morda mu bo prav prišla Domnova pomoč. DŠ Tanja Žagar je povedala, da obožuje čokolado. Tudi na plažo jo odnese v kakšnem skritem žepu v torbi in upa, da sonce tja ne bo posijalo. (Foto: arhiv Radia Celje) »Žagali« v Jutranjem ritmu V Jutranjem ritmu je jutranjika Boštjana Odra in novinarko Bojano Avguštinčič minuli teden obiskala Tanja Žagar. Tudi tokrat je prinesla ogromno energije. Kot odlična kuharica pa je že ob prvi jutranji kavi razmišljala o kosilu - predlagala je jetrca. Povedala je, da se pri hrani na kalorije ne ozira, saj se živi le enkrat, in dodala, da se po vsakem kosilu prileže tudi nekaj sladkega. Prav sladka je tudi njena nova pesem, ki jo je predstavila poslušalcem Radia Celje, s francoskim naslovom C'est la vie - To je življenje. Oče Tanje Žagar je rojen v Franciji in med pogovorom z njim je dobila idejo za naslov nove pesmi. Kot je povedala, je pesem izvrstna za poslušanje v avtu, v katerem odpremo okna in se odpeljemo na morje. Za pesem je posnela tudi videospot, že 34. po vrsti, v katerem se je preoblekla v kar nekaj različnih oblačil in preizkusila več različnih pričesk. Boštjan je ugotovil, da ji med vsemi najbolj pristajajo sko-drani temnejši lasje, Tanja pa je na to pristavila, da takrat najbolj spominja na mamo. ER Z leve stojijo Matija Kovač, Domen Makuc in Miran Jurkošek. (Foto: Občina Štore)