Nahtigalov zbornik
Slovansko jezikoslovje — Nahtigalov zbornik. Prispevki z mednarodnega simpozija v Ljubljani 30. junija — 2. julija 1977. Uredil Franc Jakopin.   Filozolska  fakulteta,
PZE za slovanske jezike in književnosti, Ljubljana 1977. XI + 528 str.
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki že vrsto let s svojimi izdajami sistematično bogati slovenistično literaturo
345
(zborniki predavanj, Informativni zbornik, Besedila slovenskega jezika), je z Nahti-galovim zbornikom posegel na širše področje slovanskega jezikoslovja. V njem je zbranih 29 prispevkov udeležencev mednarodnega simpozija ob stoletnici rojstva prof. Rajka Nahtigala, ki je bil prirejen v okviru SSJLK (30. VI. — 2. VII. 1977). Tematski okvir simpozija je bil začrtan z naslovom Aktualni problemi slovanskega jezikoslovja s posebnim ozirom na delovno področje Rajka Nahtigala. Kot je bil širok razpon Nahügalovega znanstvenega dela, tako je vsebinsko razvejan tudi zbornik, saj prispevki obravnavajo vprašanja primerjalne slavistike, stare cerkvene slo-vanščine ter sodobno in historično problematiko posameznih slovanskih jezikov. Dosežen je bil torej širok in bogat prikaz slavističnih raziskovanj tako glede vsebine kot glede avtorjev, saj so med njimi zastopani priznani domači in tuji strokovnjaki iz Evrope in ZDA.
Precejšnji del prispevkov izhaja iz Nahti-galovih študij o stcsl. in njegove izdaje SinajiSkega evhologija. E. Dogramadžieva (Sofija) in P. Penkova (Odense) raziskujeta jezik tega spomenika, referatoma sta dodana koristna seznama: prvemu primerjalni seznam veznikov v podrednih prislov-nih stavkih v SE in drugih stcsl. tekstih, drugemu pa seznam sinonimov, uporabljenih v SE. A. Nazor (Zagreb) podaja natančen in izčrpen pregled povojnih izdaj stcsl. in csl. spomenikov. L. Moszynski (Gdansk) zasleduje zgodovinsko pot besede cerJcev (oz. odgovarjajočih oblik v drugih slovanskih jezikih) in ugotavlja, da so si jo Slovani izposodili dvakrat: prvič še pred delovanjem druge palatalizacije od Gotov ob Črnem morju, drugič pa od Bavarcev v Karantaniji. Zgodovino posameznih besed v stcsl. tekstih obravnavata še A. S. Lvov (Moskva) in A. E. Suprun (Minsk), probleme pisav pa H. Kuna (Sarajevo) in K. D. Olof (Celovec). Lepo se dopolnjujeta prispevka J. Jurančiča o zgodovini pisav na Slovenskem in Hrvaškem ter J. Zora o glagolici na Slovenskem.
Historično primerjalni so prispevki F. Bez-laja o leksikalnih in semantičnih paralelah med slovenščino in stcsl., F. Mareša (Dunaj) o razvoju dvojinskih glagolskih oblik v slovenščini in lužiški srbščini ter Lužičana H. Schuster — Sewca (Leipzig) o nekaterih jezikovnih črtah, skupnih slovenščini in lužiški srbščini. O. Orzechow-ska (Varšava) govori o nekaterih pojavih (npr. spolniku, sovpadu sklonov, nadome-
ščanju infinitiva z da konstrukcijo) v slovenščini, ki so sicer značilni za slovanske jezike balkanske jezikovne zveze (zlasti bolgarščino in makedonščino). Ugotavlja, da so ti pojavj^bolj opazni v neknjižni in starejši slovenščini. H. Andersen (K0ben-havn) in H. Lunt (Cambridge, ZDA) sta prispevala zelo zanimiva članka s področja praslovanske fonologije. Andersen kaže, kako je veliko tendenc v psi. glasovnem razvoju delovalo tudi še po razpadu psi. skupnosti, zato se na osnovi le jezikovnih kriterijev ne da določiti ostre meje med praslovanščino in posameznimi slovanskimi jeziki. To je tudi vzrok izoglosam, ki združujejo oz. ločujejo območja ne glede na jezikovne meje. Lunt razvija tezo o tem, da je 3. slovanska progresivna palataliza-cija zelo stara in da se je zgodila še pred prvo. Takrat v psi. še ni bilo glasu h, kar tudi pojasnjuje, zakaj nanj praviloma ni delovala. Na osnovi gradiva za občeslo-vanski lingvistični atlas podaja J. O. Dzen-dzelivs'kyj (Užgorod) lingvogeografsko in etimološko analizo besed, ki pomenijo v slovanskih narečjih kačjega pastirja. Gradivo je izredno bogato, saj označujejo ta pomen izpeljanke iz več kot 150 korenov, večinom gre kot pri slov. kačjem pastirju za metaforične tvorbe.
Nekaj avtorjev obravnava historična vprašanja posameznih slovanskih jezikov. Pomemben prispevek ukrajinski historični slovnici je delo G. Shevelova (New York) o zgodovini glasu / v ukrajinščini. Na še neizrabljeno bogato gradivo za rusko historično slovnico opozarja A. Isačenko (Celovec), ko govori o MosJcovsfcih zapiskih v Vipavi rojenega barona 2ige Her-bersteina. M. Orožnova na podlagi številnih primerov iz starejše slovenske književnosti prikazuje, kako je bil v slovenščini 19. st. pod vplivom stcsl., češčine in ruščine ponovno oživljen prislovni deležnik na -e/-äje.
Nekatera dopolnila in komentarje k Nahti-galovim delom prinašajo referati B. Markova (Skopje), ki piše o obravnavi ma-kedonščine v Slovanskih jezikih, J. Toporišiča o slovenskem imenskem oblikoslovju v istem delu ter W. Schmalstiega (Pennsylvania, ZDA), ki komentira izdajo sta-roruskega epa Slovo o polku Igoreve. V zvezi z Nahtigalovimi študijami o Brižin-skih spomenikih pretresa B. Pogorelčeva novejše raziskave in interpretacije teh tekstov in poudarja pomen kulturnozgodovinskih dokazov pri natančnejši določitvi de-
346
leža, ki ga je imelo stcsl. slovstvo pri njihovem nastanku.
V poglavje o zgodovini slovanske filologije sodita prispevka S. B. Bernštejna (Moskva), ki govori o postopni uveljavitvi fonološke razlage psi. glasovnega razvoja v slavistiki, ter F. Jakopina o Nahtigalov! korespondenci s sodobnimi znamenitimi jezikoslovci.
Treba je še reči, da je Nahtigalov zbornik izredno hitro izšel, že 6 mesecev po simpoziju. Izdaja takšnih mednarodnih jezikoslovnih publikacij, ki so ponavadi v več jezikih (v Nahtigalovem zborniku so prispevki v 11 jezikih in 4 pisavah), je namreč zvezana s številnimi tehničnimi težavami, tako da se lahko delo neredko zavleče za več let. Da je Nathigalov zbornik dosegel na tem področju pravi rekord, je predvsem zasluga urednika in njegovih sodelavcev, ki so, kolikor se je le dalo, sami opravili organizacijsko, tehnično in korektumo delo. Knjigo poživljajo fotografije Nahtigala v družinskem in jezikoslovnem krogu ter posnetki nekaterih pisem iz njegove korespondence, dragocena pa bo vsem slavistom tudi zaradi ponekod prav obširnih in izčrpnih bibliografij z najrazličnejših področij stroke.
Aleksandra  D e r g a n c Filozofska fakulteta v Ljubljani
347