MREŽA OSNOVNE PRESKRBE V CENTRU
Veliko trgovin, zadovoljni pa nismo
Med vsemi IJubljanskimi občinami ima Center daleč najbolj raz-vito drobnoprodajno mrežo osnovne preskrbe. Tako je konec leta 1986 prišlo na prebivalca Centra 0,38 m2 neto prodajne površine, medtem ko ]e na prebivalca mesta Ljubljana prišlo »le« 0,15 m.
Na začetku letošnjega leta smo imeli v Centru 152 prodajaln z os-novno preskrbo s skupaj 11,524 m2 neto prodajne površine in 6572 m2 skladiščne površine. K temu je treba dodati še živilski trg s 1000 m2 prodajne površine. Takšno »zmogljivost« drobno-prodajne mreže lahko označimo kot ugodno, kar velja tudi za strukturo ponudbe.
Zato bo v prihodnje skrb name-njena predvsem temu, da se vsaj ohrani, če že ne poveča, število prodajaln z osnovno preskrbo. Ob tem si bo potrebno prizadevati za posodobitev in specializacijo se-danjih zmogljivosti, pri čemer pa seveda ne bi smeli zanemariti os-novne preskrbe stanovalcev. Ob-čina Center je pač trgovinsko-upravni center, prometno središ-če in turistično mesto.
Seveda pa to ne bo lahko. Trgo-vina na drobno se namreč že dalj časa ubada z mnogimi težavami. Še vedno nima enakih pogojev gospodarjei^a kot drugi gospo-darski subjekti, saj ji niso omogo-čehe normalne možnosti za eko-
nomsko in rentabilno poslovarye. Problem so cene izdelkov pod po-sebno kontrolo in zagotavljanje trajnih obratnih sredstev. Te teža-ve se odražajo tudi v nizki aku-mulaciji, ki vpliva na skromnejše investicije. Poleg tega razmeroma slabi osebni dohodki in delovne razmere v tej dejavnosti povzro-čajo odhajanje trgovinskih delav-cev drugam, izobraževalni sistem pa ne uspeva zagotoviti zadostne-ga kadrovskega nadomestila.
V tej luči tudi kaže razumeti po-budo za skrajšanje obratovalnega časa. S skrajševanjem delovnega časa, naj bi isto delo opravili z manjšim številom zaposlenih, pri čemer bi se seveda povečala storilnost, zmanjšali stroški ter povečali osebni dohodki.
Seveda pa bi morali trgovci učinkoviteje pritegniti kupce in to s kakovostno in široko ponud-bo ter s hitrim odzivanjem in pri-lagajanjem na potrošnikove po-trebe. V svojo ponudbo bi morali vključevati tudi naročanje po te-lefonu, dostavo na dom, pogoste
prodajne akcije, zanimive pred-stavitve izdelkov in podobno.
Nasvetov za boljšo ponudbo pa ni mogoče nalagati samo trgov-cem, saj je vrsta stvari odvisnih tudi od vpliva širših dejavnosti. Tako na primer bi s pravilnejšimi cenovnimi razmeiji med surovi-nami in končnimi izdelki najbrž lahko zagotavljali rednejšo in enakomernejšo založenost tr-govin.
Janez Kukovica