140 To in ono. Naše slike. Demonstrantke za žensko volivno pravico pred angleškim parlamentom. Zadnji čas so na Angleškem ženske, ki se zavzemajo za žensko volivno pravico — pravijo jim sufragettes — vprizorile več velikih demonstracij pred parlamentom, da izsilijo postavo — bili — ki bi ženskam podelila aktivno in pasivno pravico za vse zakonodajne in administrativne zastope. Hotele so vdreti v parlament vpile, razbijale ter se pretepavale s policisti. Ti so morali ženske ukrotiti s silo. Mnogo žensk so zaprli ter jih potem obsodili na zapor. — Na strani 122. in na strani 124. našega lista se je zgodila pomota. Na strani 122. se mora naslov pod sliko glasiti: Napol j: Kapuanska vrata, na strani 124. pa; Napolj: Predmestje del Pallo-n e 11 o v sv. Luciji. Slovensko gledišče. 5. februarja smo pozdravili na našem odru domačina umetnika Ign. Borštnika. Nastopil je kot gost v igrokazu »Kupčija je kupčija" (francoski spisal Octave MirbeatO. V igri se govori veliko, a dosti ne pove, toda glavna vloga Izidorja Lechata v rokah umetnika par excellence kot je g. Borštnik, je kakor nalašč za igralca, da pokaže vse svoje sile. — Kar manjka igri, je dodal Borštnik; videli smo ga kot dovršenega tirana, ki mu je vse le dobiček in kupčija. Vtis njegove umetnosti je nepozabljiv. Velik vspeh je v tej igri dosegla tudi gospa Taborska. Dva dni kesneje — bilo je 9. februarja — se je pojavil na slovenski pozornici „Maček Spaček". Spisal E. Rosenow, preložil Fr. Kobal. Komedija je satira na nemške, saške razmere, a za nas ni primerna. Ponovila se je na pustni torek ter bila tudi ta dan sprejeta s primerno rezervo. Dne 15. febr. se je vprizorila prvič na slovenskem odru opera Viljema Kienzla, „Evangeljnik". Vspeh je bil lep. Glasba je moderna, v duhu Wagnerjevem, a vendar nima veledramatičnih, pač pa mnogo liričnih piec, zlasti v 1. sliki II. dejanja. Komponist slika v orkestru v živih barvah čustva, ki razdvajajo dušo. Mehka in topla instrumentacija spremlja spev Matije in Marte v prekrasnem duetu: „V objemu se drživa" v I. dejanju. Nad vse mičen je otroški zbor z Evangeljnikom, ki poje: »Blagor jim, ki radi pravice trpe krivico". Gospoda pl. Rezunov (tenor) in Oufednik (bariton) imata veliko zasluge za vspeh opere, katerima seje izborno pridružil vrli basist, g. Betetto. — 17. februarja se je ponovila komedija »Maček Spaček", upamo, da zadnjič. Ta dan zvečer se je pela četrtič melodijozna Donizettijeva opera „Lucia di Lammermoor". — 19. februarja se je vprizorila Henri Bernsteinova drama „La rafale". Drami manjka predvsem vodilne sile, originalne ideje. Ljubezen, ki s'e poraja vsled nesrečnega zakona, in zakonolomstvo sta podlaga tej drami, kakor neštevilnim drugim. Konec je zelo navaden; ljubimec, ki je poneveril tuj denar, se ustreli v zaklenjeni sobi, medtem ko njegova omožena ljubica trka na vrata in mu prinaša denarno pomoč, dobljeno kdove na kak način. Izborno je igrala svojo vlogo gospa Taborska. Vobče pa je bil vspeh minimalen. Občinstvo je pokazalo s svojo odsotnostjo, da ta drama ni v stanu navduševati. — V četrtek, 21. februarja in v soboto, 23. februarja, se je ponovila Kienzlova opera „Evan-geljnik", in sicer tretjič, za častni večer baritonista g. Oufed-nika. Imenovani gospod je steber slovenske opere, vobče priljubljen kot pevec izrednega glasu in vrl igralec. Baritonista, kot je on, ne bodemo kmalu dobili. Na njegov častni večer ga je odlikovalo občinstvo z burnim aplavzom in dvema lavor-jevima vencema z dodanimi darili. — Bernsteinova drama „V stiski" se ponavlja v torek, 26. februarja. V celoti je bila februarska sezona slabša kot prejšnje, nekoliko v nesoglasju z vprizoritvami v prejšnjih mesecih. Dve pesmi iz 1. 1818. Med raznimi popirji v zapuščini pokojnega kapiteljskega dekana gosp. Andreja Zamejica je našel gosp. kanonik dekan Anton Fettich-Frankheim naslednji dve zanimivi pesmi: Slovenzi. Od adrijafhkiga morja brega do smersliga morja Je fhirokoft, dolgoft pa od meje nemfhke defhele Tje do kamzhafhke semle, domovanja pogumnih Slovenzov. Kje fe dobi kaki rod de bi bol po fhirokim prebival? Tukaj od nekidaj she ftanovali fo pervi Slovenzi, Radi per miru fo bili, pa malo shelni vojfkovanja, Obdelovanje semle je bilo njih farno vefelje S'ternjam sarafheni gojsd fo v lepo polje prenarjali, S' platnam medizo foljo, pa shitam berhko kupzhovali Pafli shivino ferzhno; krepoft pa sveftobo ljubili. Ptujze s' perjasnofti ref, fo radi pod ftreho jemali Radi vefeli fo bili; gofpofki pa vedno podlofhni. Bolfhiga kaj fhe shelifh per kakimu rodu dobiti? She vuzhenofti farno pogrefhale fo fe nad njimi, Pak s' kerfhanftvam vre i fo tudi lete perhitele. Kakor temota nozhi na semli sjutraj pre-ide, Jutrini sor sablifhi, pa fvitlo fonze perfija Lih tako ljubo je bilo Slovenzam prifhivfhi kerfhanftvo. Pervi Slovence ta vuk fo nemzi pa lahi vuzhili, Toraj1) ne vumijo vfe, kir ptuji fo njim ti jesiki. Vajvodi trije tedaj fo fe berfh pomenili flovenfki, V Konfhtantinopel na naglim poftlati do prefhkiga Zarja. Mu fporozhe: kerfhanfka poftala je nafha deshela, Pa vuzhenikov bi radi, raslagati nam ivete bukve, Grefhkiga ino latinfkiga mi Slovenzi ne snamo Vuma tedaj pa mozhi ne raslozhimo fvetiga pifma. Mihael Grefhki zar savfhlifhavfhi te-le befede, S' modrimi berfh govori, kar profijo knesi flovenfki. Ti pa mu odgovore: nar bolfhi bi bila dva brata Konihtantin ino Metodi oba berhka modrijana. Zar tedaj pofhle po nju, pa hmalo fe dafta fprofiti. Grefta Slovenze vuzhit, raslagati boshjo befedo S' grefhkimi zherkami fta flovenski jesik pifala Njekaj pa novih snefhla sa glafe Slovenzam edine.2, Tak-Ie sazhetik je bil vuzhenofti vmetelnih Slovenzov! Staro in novo leto. (peržoitiftjirt.) Novo leto. Kaj tako fi gofpodaril Sami fneg mi zapuftifh? Dobro vfe fi she sapravil - Pa mi naftopit velifh. ') = toda; 2) = posebne, lastne. 141 Kje fo roshize zvetezhe Kje poletje mudi fe? Kje fo jabolka rudezhe Pa jefenfko fadje vfe? Staro leto. Kar fim najdil to fim puftil Kaj pa bolfhiga zhefh dobit' Dobro vfe ki b' ti sapuftil B' blo lohka gofpodarit' Kdor zhe s' hvalo prav shiveti Se nefme mu bolihi dat' Hozhefh kar je dobro imeti Morefh pred hudo preftat'. Pesmama je podpisan datum 16. januarja 1818. in ime pesnikovo — Kek Jožef, bogoslovec II. leta. O tem Keku piše Mani v 24. letniku ,Jezičnika" na str. 26 in si. Rojen je bil v Zatični na Dolenjskem 29. jan. 1796; v mašnika posvečen 1. 1819., je bil kaplan, nunski katehet, škofijski notar in častni kanonik v Ljubljani. Umrl je 6. jan. 1855. Spisal je „Mali Be- DEMONSTRANTKE ZA ŽENSKO VOLIVNO PRAVICO PRED ANGLEŠKIM PARLAMENTOM sednjak slovenskiga in nemškiga jezika" in še par drugih knjig. (cf. Marn, 1. c) — Pesmama, ki smo ju tu priobčili, je popolnoma jasno vtisnjen pečat Vodnikove dobe. Jezik jima je za-čuda čist in nekateri heksametri v „Slovenzih" niso baš napačni. Dr. Mih. Opeka. Nabirajte narodne pesmi! Obeta se nam nekaj zelo imenitnega na polju narodne pesmi, Naučno ministrstvo namerava zbrati in objaviti vse narodne pesmi vseh avstrijskih narodov, da se pozabljivosti otmo ti dragoceni biseri. Izdaja bo obsegala besede in melodije na notah. V svrho nabiranja narodnih pesmi je ministrstvo postavilo za vsako narodnost posebne nabirateljske ali delovne odbore, ki naj vodijo nabiranje. Za slovenske narodne pesmi je slovenski delovni odbor, kateremu načeluje vseučiliški profesor dr.. Karel Št rekel j, zvršil vsa pripravljalna dela in razpošilja pravkar po vseh slovenskih krajih „poprasaIne pole" in „os-novna načela", hoteč predvsem zaslediti vire, kje je dobiti še narodnih pesmi, in pridobiti čim največ posameznih nabiralcev in zapisovalcev. „Poprašalne pole" in „osnovna načela" so se v 15.000 izvodih deloma že razposlala, deloma se še razpošiljajo. Ali pravega uspeha je pričakovati samo, ako se vprašalne pole res tudi izpolnijo in izpolnjene odboru vrnejo. Zato se slovenski delovni odbor obrača javnim potom do vseh, katerim so se vprašalne pole poslale ali se jim še pošljejo, z nujno prošnjo, naj jih v interesu dobre stvari čim prej izpolnijo in izpolnjene odboru vrnejo. Kdor sam ne more ali ne utegne pole izpolniti, naj jo odda komu drugemu, ki bi bil za to pri volji. Kdor ne more na kako vprašanje odgovoriti, naj pusti prazen prostor. Posebno važna so ona vprašanja, ki hočejo izvedeti imena in naslove onih oseb, ki znajo peti mnogo narodnih pesmi, in pa onih oseb, ki so sposobne zapisati pete melodije prav v notah. Kadar izvemo imena vseh teh oseb, tedaj se bomo še posebej obrnili do njih. Zapisovalce narodnih pesmi v notah opozarjamo že sedaj, da se melodije ne smejo po svoje harmonizirati, ampak da jih je zapisati natanko tako, kakor se pojo, in to ali enoglasno ali dvoglasno ali večglasno. Če zapisovalec o kaki pesmi ve, da se poje večglasno, a mu je znan samo napev, naj zapiše samo napev z dotično pripombo. Sploh pa priporočamo vsem, da marljivo čitajo „osnovna načela", kjer je vse razloženo, kar treba vedeti. Zapisovalcem narodnih pesmi v notah bomo poslali posebnega notnega papirja, da bode oblika povsem enaka. Za njih trud se bodo primerno nagradili. Samo po sebi je umljivo, da nam gre predvsem za take pesmi, ki še niso objavljene. Že objavljene pesmi je zapisovati le tedaj, če je melodija bistveno drugačna ali če ima kake še nepoznane posebnosti Besedilo se ne sme nič spreminjati ali olepšavati. Napiše naj se v tistem narečju, v katerem se pesem poje. Komu je vrniti izpolnjene popraševalne pole, odnosno v tekstu in melodiji zapisane pesmi? Koncem vsake popraševalne pole je opomnja, ki to natanko razloži. Pošiljajo naj se onemu gospodu odborniku, ki je postavljen za dotično ozemlje, ali na naslov: Odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi v Ljubljani („Glasbena Matica"). Vsi prijatelji prelepe slovenske narodne pesmi se končno prosijo, naj blagohotno pospešujejo to velevažno delo. Ko bomo zbrali vse pesmi iz vseh krajev, tedaj bo to neprecenljiv zaklad, s kakršnim se ne bo mogla ponašati vsaka narodnost. Storil se bo s tem velevažen korak v napredku narodne prosvete. V to svrho pa kličemo zopet in zopet: Nabirajte narodne pesmi! — Odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi. Karel Hynek Macha. 5. novembra so se češki literarn krogi spominjali sedemdesetletnice po smrti češkega pesnika Karola H. Mache, nesrečnega sovrstnika Kollarjevega. — K. H. Macha se je porodil 15. novembra 1810 v Ujezdu pri Pragi in je vzrastel v revščini in pomanjkanju. Študiral je na nemški gimnaziji v Litomeficah, šele češka knjiga ga je narodno prebudila. Goethe in Schiller sta imela nanj velik vpliv. Na praški univerzi, kjer je študiral pravo, je proučeval tudi poljsko pesništvo. Po dovršenih študijah je vstopil v državno službo. Ko se je pri nekem požaru prehladih je umrl 5. novembra 1836. v Litomericah. Macha je bil zelo nadarjen pesnik; izpočetka je posnemal slavnega romanopisca Walterja Scotta, kateremu je bil Macha po slogu zelo podoben, kar izpričujejo njegove povesti „Kfivoklat", „Cikani" in „Marinka". A kmalu je zapustil izvrstnega škotskega barda in se je oklenil poezije Byro-