Varite se mazačev!
Da le kovač podkev, ključar ključavnico, urar uro, suknar suknjo in tako vsak drug rokodelec in umetnik take reči izdelovati zna, kterih se je učil in izučil, je vsakemu znano, in vsak pameten človek, če to ali uno potrebuje, gre k pravemu mojstru, ne pa k mojstru-skazu.
Le zdravnik utegne vsak cigan biti, mislijo nekteri in ne pomislijo, da se bolj umetno zložen kakor ura je zložen človeški život, v kterem se suče tavžent kolesic kaj tanko izdelanih in prečudno sklenjenih v umetno mašino, v kteri umerijivi telesnosti gospoduje še neumerjoča duša.
^Novice" so že večkrat svarile bolnike, nikar ne pomoči iskati od ljudi, kteri niso izučeni in skušeni zdravniki, — al zmiraj je še treba novih opominov in zlasti ob časih, kadar se utegnejo nalezljive bolezni razširjevati po deželah, kakor se to rado godi ob časih vojske. Naj se bolniki v tacih boleznih svetov umnega zdravnika poslužujejo in ravnajo po postavah, ktere so za take bolezni dane, pa ne po svetu lažnjivih mazačev, kterih je posebno veliko v krajnski deželi, da bolnike v hromoto ali pa v naglo smert zapeljejo! Priprosti sami sebe in bedake goljufajo — prekanjeni lažnjivci pa še modre ujamejo.
Eden tacih mojstrov-skazov je neki rokodelec, ki se močno v zdravništvo, posebno s homcopatičnimi „kuglicaniitf meša. Preteklo leto je neki ženi za njenega vodeničnega moža kamilčno vodo svetoval. Ker je pa Nemec, in le slabo krajnsko govori, zraven pa še močno tobak šnofa, da ima zmiraj nos zamašen, da ga je težko zastopiti, je žena namesto „komilčen te" zastopila „kobilčen tett. Žena skuha tedaj kobilic (Heuschreeken) in daje kobilčno vodo možu piti. Mož je le z velikim premagovanjem ostudno vodo pil, ktera mu je bolj gori kakor doli lezla. — S takim premagovanjem tudi bolniki več tednov staro, smerdljivo „magnetizirano" oselsko vodo pijejo, in v smert lezejo, za-nemarjaje druge pravšne zdravila.
Še bolj nevarno je tako imenovane „Morisonovea pilne in druge take po časnikih priporočane in za vse bolezni hvaljene zdravila jemati. Večidel si bolniki po ti poti škodo napravijo, ktera se ne da več odverniti.
Naj bi tedaj ne bili dobri sveti le bob v steno!
Iz Teržiča.                               Tomaž Pirc, zdravnik.