Tečaj XX. gospodars • v rtnis aro Izhajajo vsako sredo po celí poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 fl. 80 kr. za ćetert leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 23. julija 1862. Londona Povedali smo unidan, da 12. dne t. m. so se v raz stavi londonski slovesno oklicali tisti razstavniki, kteri so poslavlj ali s ti nj o ali s p o h Z velikim ku, ki ga „Wiener Zeitg veseljem smo brali v irneni glasa, da med počastenimi razstavniki za prid elk u raz k m tijek stoji tudi kmetijska družba krajnska kmetijska družba štajarska kmetijska družba goriška 9 9 9 vse te družbe, kakor tudi poddružn Zateska na Ce skem so prejele i • • ti nj ? in sicer tako, da kmetijska družba krajnsk stoji v tej vrsti na prvem mestu, z a t e s k in je pod medaljo přejela pod stevilko 283, družba za štev. 344, štajarska pod štev. 369, goriška pod štev. 453, ki je za druge pridelke přejela še zahvalnico. Kdor pomisli, da je ta razstava bila razstava, kamor so pridelki in izdelki iz vseh krajev celega sveta prišli na ogled in razsodbo , moremo toliko bolj ponosni biti i da je našim kmetijskim družbám cast došla, da so jih za razpo stavljene pridelke njih dežel poslavili s i • • tuij menda nobena družba ni imela zagovornika v Londonu ker ki bi bil kaj koledoval za svetinj i ampak dobile so , kar so dobile, po zgolj sami vrednosti svojega razstavljenega blaga Razstava kmetijske družbe krajnske je imela to poseb- zun nekterega ivi predsednik kmetijske poddružnice v Ziréh gosp. Jan. Majnik, je na- žita t, da po predlogu vrednika „Novic" je n , ki so ga ji poslali fajmošter in marlj brala pridelke, ki se prideljujejo na o b d Ijub lj an skem mahu (močirji); pridjala je mnogovrstno soto tukajšno in natanjčni pregled obdelovanja našega močirja od začetka njegovega do letošnjega leta, ki ga je kaj zani- mivo sostavil magistratni ekonom gosp. Podkrajsek. Pred 5 leti je krajnski kmetijski družbi na veliki raz-stavi dunajski velika čast došla, da je přejela veliko svetinj zlato i sreberno in troje bronastih ; sedaj je zlo v prednji vrsti poslavlj bila spet s svetinjo v Lond pri razstavi celega sveta. Take važne poslaviia so očitniše sprićevala , da krajnska dežela ni taka reva v kmetijstvu ? kakor jo delajo nekteri nemški kulturonosci z besedo in pisanjem, čeravno vsak domoljub želí, da bi se povzdignila še na višo stopnjo v veliko rečéh, za ktero pa že leta in leta izgledov pričakujemo od „kulturonoscov*', pa jih le ni. Mi sami si moramo pomagati po t po tni do mači omiki, in Bogme! pomagali si ku bomo To so menda dosti ako le odstranimo vse overe, ki nasprotujejo narodni omiki! upravičeni in temeljiti vzroki, ne pa prazne veše , da se poganjajo rodoljubi za pravično obve-ljavo domaćega jezika, ker le po naukih z besedo in v bukvah v tistem jeziku, ki ga ljudstvo m e, ga moremo v različnih vednostih čedalje bolj peljati k blago-stanu posvetnemu in omiki dušni. Drugi pot bomo naznanili se druge razstavnike, ki bo v naših krajih přejeli poslaviia. » Gospodarske skušnje. (Mnrbino perje dobra klaj a za ovce). Časnik Frauendorf. BI." naznanja, da ovcam najbolje tekne mur-bino perje. Pri kmetijski razstavi v Pragi je bil unidan neki oven na ogled postavljen, ki so ga samo z murbinim perjem redili, pa je tako lepo in svetio volno imel kakor žida. Tudi gospodar Behm na Nemškem je ovna ředil z murbinim perjem, in tako židi podobno volno je imel, da se je vse čudilo; 1000 gold, so mu ponujali za-nj. Ravno ta gospodar je imel druzega ovna 5 let starega, ki je vagal 123 funtov, ki se je samo z murbinim perjem v enem letu poredil za 22 funtov; sama najlepša njegova volna je vagala 7 funtov in 10 lotov. (Premogov pepel se je zoper krompirjevo bolezen potrdil) tako, da ga nemški časnik „Illustr. landw. Dorfz." stavj nad vse druge pomočke. Fajmošter Fišer v Kadnu na Ceskem pravi , da ta pepél (pepél od premoga ali kamnitega oglja, Steinkohlenasche) odvrne bolezen na njivi, če se v vsako luknjo , kamor se krompir sadi, potrese enmalo tega pepela; v kletih (keldrih) pa naj se položi krompir na ta pepél, še bolje je pa, če se ž njim potrese. (Prav debela čebula se zredi), ako se drobna čebula, za ktero gospodinja v kuhinji tako prav ne mara 9 v hišo tako blizo peči položi, da se počasi popolnoma posuši (pa vendar po vročini ne zasmodi). Tako suho čebulo sadi potem spomladi na vertu v grede, ktere si že prejšno jesen pognojil. Ako se s čebulo tako ravná, ne zastavi skor no-benega stebla, čebula pa zřaste silo debela in posebno dobrega okusa. Poskusimo! (Turšica, repa in fižol na eni njivi). V To-skani na Laškem sadijo in sejejo turšico, repo in fižol skupaj. Tursico pokladajo na njivi po 3 cevlje saksebi ; v sredo sejejo repo, med repo in turšico pa sadijo fižol. Repno seme popřej 3 ali 4 dni namakajo v vodi. Dokler stoji tur- šica na njivi, raste repa zlo pocasi ; brz pa ko se tursica požanje, začne repa silno hitro rasti in postane tako debela da vaga po 10 do 20 funtov. 9 Gospodarska novica >'4 Družba za pokončevanje gosenic se je ustanovila v Boskovicu na Marskem. Ko se je namreč letos vidilo, da je strašno veliko gosenic, je naročil ondašnji pametni učitelj svojim šolarjem, naj naberajo gosenčne me-šičke (pupe), in družba jim bo plaćala za vsakih sto 2 nova krajcarja. Ni preteklo 14 dni in že se je nabralo in pokončalo čez 300.000 mešičkov. In v celi ti okolici niso skor vidili metulja v tem, ko jih je drugod vse polno bilo. Ker pa ena sama babica záleže več sto jaje, iz kterih se drugo leto izvalijo gosence, je ocitno, koliko skode se je po tej poti in z malimi stroški odvrnilo sadnemu drevju. Naj bi se posnemalo to tudi drugod! ; Dobra gospodinja, (Dalje.) 2. Dobra gospodinja je s krb na, — to je, ona ne delà in ne opravlja samo delà v hramu (hiši), zunej hrama, po njivah in inde marljivo, temuč ona to, kar se spravi in pridela, vé obdržati in zredoma pohasnovati in ne potrati ničesar, da, če je mogoče, stari pridelek do novega segne; zato pravijo , da gospodinja tri vogle hrama podpira , gospodar pa le enega samega. Preden pa • skrbnosti gospođinim govorimo, moramo preiskati: odkod tota povest izvira, da gospodinja tri vogle hišne podpira, gospodar pa samo jednega. — Nam se vidi, da najbržej ta povest od tod izvira , da so v starih časih, posebno pri židovih in drugih juterčanih, kjer so velike gospodarstva imeli in so se go-spodarji bolj z bojem, tržtvoin, sodbo in občinskim ladanjem y pecali, kakor pa z gospodarstvom, to skrb zenam prepustili , ktere so doma bile , kadar so možje po svojih zu-nanjih poslih odšli ter so samo zapovedali, kaj in kako naj se to in uno stori. To nam kažejo prislovice kralja Salomona 31. 10—31. od močne žene in dobre gospodinje , in tudi posvetna zgodba. Še zdaj se po nekterih krajih tota šega nahaja , da večidel gospodinje s starimi, otroci in družino doma gospodarstvo oskrbávajo, možje pa so bojniki, trgovci, brusari, kteri po svetu hodijo in krajcar iščejo, kakor je to pri Graničarjih , Kočevarjih in druzih šega. Mož, kakor glava pri hramu in dober gospodar vse zravná in ukaže, kaj in kako bi se moglo vse opraviti, in spravi vse k hramu, kar je potrebno za strošek, obleko in gospodarstvo, posebno dnar, in ne more zmiraj domá biti, ampak mora pogostoma po zunanjih poslih iti, da kaj zasluži , in tako eu vogel hrama zdržuje. — Dobra gospodinja mora zdaj sama gospodariti, vse opravljati in oskrbovati, in tako ona tri vogle hiše zdržuje. Drugi vogel ona zdržuje, da s spravljenim dnarom tako ravna , da do novega segne ; tietjega zdržuje, da detco, pohišno delo in živino oskrbuje; ceter-tega pa zdržuje, da zunanje delo na polji in indi oskrbuje, kadar gospodarja domá ni. 3. in 4. Dobra gospodinja je redna in snažna. — Ona skrbi za lep red in snago zvunaj hrama, kolikor to v žensko delo spada. Hram je čeden in lepo pobeljen, dvorišče lepo pometeno. V hramu ima vse v lepem redu in v snagi. V hiši so postlje in vse druge reči lepo pospravljene, miza in klopi izbrisane, glaži umiti in tla pometene. V prikleti, na hiši, po kleti in v kuhinji ravno tako. V hlevu je živina snažna in očešana, ima nastlano, da ne stojí v blatu. Ograd ima lepo obdělán in obsajen s salato in s sočivo. Kadar jedno gredo salate sprazne, si vé drugo skopati in nasaditi ali posejati. Tako lep red in snago ima tudi pri perilu ali platenini, da njeni Ijudje in detca ne hodijo nesnažni ali raztrgani; obleko jim zakrpa in opere za pravega časa. 5. Dobra gospodinja je učljiva. — Ona ne delà nič nečimerno in slepo, ampak razumno; vse premisli, kako bi si kaj popraviti mogla, ne ostane pri starih šegah. Ona pazi, kako drugi kaj delajo, in če kaj boljšega vidi , si nauka vzame. Ona za svčt praša druge , kadar si sama ne vé pomagati, kako bi si kaj podstopila, in tako se skozi več nauči za svoje gospodarstvo. Ona se varuje vraž iu prazna vere, in vé, kaj gospodarstvu hasne, kaj mu škoduje. 6. Dobra gospodinja je pobožna. — Ona s svojimi ljudmí opravlja skrbno pohišno božjo službo. Ona ne dá tudi očitne božje službe zamuditi, deca in družino pošilja v cerkvo k božji službi pa k spovedi. Kadar male deca k razumu pridejo, jih učí molitve, jih k Božji službi in k spovedi spravlja, kadar so že zato. Kakor dobra in pobožna mati daje otrokom pohišni strah, da morajo bogati, mirni in tihi biti, pa ima zmiraj šibo kakor znamenje hišnega straha za tramom. (Konec prih.) Naravoslovna drobtioica« % Vzrok večkratnega letošnjega mrzle ga vremena pripisuje slavni prof. Rossmàssler nenavadni letošnji pomladanski toplo ti. V svojem časniku ,,Aus der Heimat" piše o tem tako-le: Iz vseh krajev zahodne Evrope se sliši, da ni stanovitne hude vročine letos nikjer. ampak vreme je bolj mrzlo. Iz tega se dá soditi , da je topla spomlad v zahod nj i Grenlandii, kjer je večna zima, odtrgala silne kupe ledu, in spodnja mrzla morska sapa gaje v Novi Foundland v atlanti š ko morje gnala, kjer se zdaj poleti topi, za to topljenje pa veliko gorkote potřebuje, ki jo jemlje iz podnebja in tako letino bolj mrzlo napravlja. Ravno iz tega, misli on, se dá razjasniti tudi nenavadna prikazen , da sta letos jug in podsolnčnik mrzla. — Ko je prof. Rossmàssler to pisal, je rekel, da pričakuje, da bo skušnja njegove besede potrdila. In res se je že zgodilo to. Transatlantiške parne ladje (parabrodi) so v krajih, ki ležé pod 47. stopinjo širočine sveta, zadele navelike ledene kupe, kterim so se komaj ognile; vi-dile so pa tudi, da da več ladij, ki jih ne goni sopár, ampak imajo jadra, je ondi obtičalo v ledu, da ne morejo naprej. Naši sovražniku Dobrovoljno premišljevanje za gospoda in kmeta. (Konec.) Nekaj druzih domačinov so naši sovražniki iz zgolj ne vednost i, da ne rečem neumu ost i. Zoper neved-nost Bog sam nič ne opravi, tem manj mi. Možjé te vrste menijo, da bo koj sodni dan napočil, ako se domaći jezik vpelje v učilnice in kancelije. Gnjus jim je vsaka svoboda, ker bojé se, da bodo svobodni državljani bolj nepokojní in razujzdani, kakor so do zdaj bili, da bodo jeli ubijati, ropati, in se poprijeti vseh hudobij. Želeli bi ti možje, da bi narod stopil nazaj v tisto davno dôbo, v kteri so se Ijudje v kože oblačili, in jedli želod in lešuike, da bi le manj bili prebrisani, manj znajdljivi in manj pohuj-šani. Takih ljudi ima vsak narod, pa bolj so koristni, bolj ko so bojažljivi, ker drugim priložnost dajejo, smejati se jim. Resnobni časi so zdaj ; ko pa tacega strašljivca ugledam, se smeh nehoté ust polasti. Smeh je pa zdravju kaj korišten. V Se eno vrsto sovražnikov imamo — tište, ki si ne upajo nas domá napadati, ampak samo na skrivnem in po ovinkih v ptujih časnikih. Vzrok njih vojske ni razjašnjen, oblika napadov je sirov srd, časnikarska pušica pa je kaljena v strupu laži in natolcevanja. Kakor sami pravijo, so ti možje močno omikani, za nas pravi uzori nemške kulture, ktero nam iz Ijubezni do nas, do prostosti, do cesarstva po vsi sili ponujajo ; štejejo se tudi med „li-beralce". Ako bi pa kdo liberalnost po njihovem vedenji sodil, reči bi moral, da je piškava reč. Sveta liberalnost, Ijubezen prostosti, napredka in pravice, kako zlobo, kako gnjusbo moraš pokrivati s svojim imenom! Ali je te naše sovražnike samo sovraštvo tako preslepilo, da sami sebe ne poznajo? Ali morebiti več vesti in spoznanja nimajo? Ti, ki jezika ne poznajo, ga obsojujejo, da ni za višo omiko. Ti, ki naroda ne poznajo, in ga ne morejo poznati, ker ga ne umejo, mu odrekajo njegove potrebe. Kar ves narod čuti in je pravica pred Bogom in svetom, zataju-jejo in „mali stranki" pripisujejo. Naj si že izmišljujejo, naj lažejo in tožijo, da bi le govorili v svojem imenu, ne pa v imenu naroda, kteri bi se v nečast štel ž njimi biti v kaki zavezi. Ko se je obrnil narod od njih, naj se obr-nejo tudi oni od nas, naj nas sodijo, kakor ptujci! Smešen je njihov trud v izbiranji in razpošiljanji neslanih prežvekov. Tudi nečislana mrvica je pripravna, da se zatrobi v nemški svet; kadar jim pa gradiva zmanjka. potegnejo tudi čez mejo ali iz zraka kaj tacega, kar bi se 249 nam dalo natvesti. Tako, postavimo, v nekem zadnjih postala oziralo proste države in sreče zadovoljnih narodov. Pressičnih" listov někdo v Slovenii popolnoma neznano Tudi mi, krepak, nepopacen rod, smo med stebri, na kterih jjJL i votJivuit» » " ^ ------ ---- ---- I * ' m ^ s M. m / -------7--— ""ww* staro knjižuro o nemških imenih, ktera je tudi nemški pi- bo stalo svetišče ustavne prostosti, cvetečega blagostanja, kot plod slovenskega slovstva tako gladno razkosuje, neuklonjene moči in vzajemne Ijubezni med državljani in sana oauo , IVU*, DIUTWUU.W^«. • " »«*«»» — ----- C5------ ---------J-1 ---------j---------- pisali in govorili. Ne ravno, da bi v tem kaj slabega, po- dava. Slava mu! Slava pa tudi vsakemu poštenemu Nemcu stavimo, brezznačajnost, sumili, vendar jih prosimo: ne za- ki politiko vseh politik dobro razume, da vsakemu národu voljo sebe samih, ampak zavoljo našega poduka naj bi svoje pri pozna va in mu kakor sebi vse dobro želi! nam razjasnili tudi to malenkost; saj vémo , da jim to ne bo truda prizadevalo. Med tem pa bodite prepričani sovražniki, da samo te malenkosti, i ljubi 5? ki ste jih vi v blagem Vrnivšim se pa k glavnemu načelu: in utemeljiti národně igre v gledišču?" poznati pravo korist takih iger, in v spoznanju tega kako razvijati moramo najprej navdušenji prezrli, ktere smo pa mi Slovenci, ki počasi se bojo morda dale prebuditi nježne srca slovenske višega mislimo in se ne vzdigujemo čez postave navadnega miš kroga, da bodo k spoznanju tistega pravega in naravnega ljenja, s časom zapazili, so nas branile, vam že poprej iz- izobrazenja dospele, ktero so dozdaj zanemarjale f in na govoriti zasluženo hvalo. stranske poti zapeljane zanemarjati morale. Pa pozabil sem, da ne smem za druge govoriti, in da Národně igre nam p i lij o in čistijo jezik; pred lice pišem Slovencom, ne pa sovražnikom. Ne bojimo se! Vsaka stavijo neumrle delà naših literarnih in drugih junakov, ter imel in bo imel sovražnik e. prebudujejo v nas čutstvo za lepo in omikano. Kako blaga reč, vsak napredek je To je naravna postava, in dobra je. Po sovraznikih moremo veselo poslusa trudni delavec, rokodelec, trgovec ali uradnik soditi svoj napredek. Oni čujejo nad nami, oni odkrijejo, ki je v potu svojega obraza celi dan kar pri nas napačnega vejo, in nam na vse grlo tako v tegobe in stiske V • ZIV ljenja prenašal, na večer v sladkém počitku mile glasove Vrabci in in pesmi, ktere se mu v njemu razumljivem jeziku pred- Ali si morda tu ne stepa prahu vsakda- pamet ubijajo, da nic ne moremo pozabiti. — šinkovci nam dokaj žita pozoblejo, pokončajo pa tudi veliko stavljajo! mrčesov, in s tem nam bolj koristijo kakor z unim škodujejo. njosti iz sebe in se ne povzdiguje k • v • VISI Učimo se tudi pri sovražnikih , naj nas ne ostraši ne- nosti? Morda ga pogled vsega tega i z o b r a ž e-ne bo napajal z prijazna, umazana unajnost njihovih naukov ; zrno, ako tudi národ nim duhom? Ali v tem naš národ ne bo najdel majčkino, je vendar nekaj vredno! V dušni brambi zoper duševnega sadů svojega šolskega truda in ne uvidil . II.« • 1 I V ,1 • v . v «! I . I 1 • v« • I i nje si bomo um vedrili, in svet prepričali pravičnosti naših krasotě, potrebe in naucenjamaterinskegaje željá! Naše orožje zoper nje bodi sveto, spodobno, ker že zika? — Ali bo morda malo upljiva do kmeta imelo, če bo na po pripomočkih se spozna, ktera reč je časti in zmage vidil, da se gospodi njegov jezik ne studi? in vredna. Veselimo se, kadar čujemo režanje in krohôt na- sprotno: ali ne bo gospodi v veselje, ko bo vidila iz srca sprotnikov, ker to nam je zuamenje, da živimo in ra- udanega in zaupnega kmeta? Pa kar je v se važnije: ali s temo; to naj nas spodbuja, razumneje, trdneje stopati k ne bo tako osrečeni národ ljubil in hvalil svojega ce namenu od večne pravice našemu rodu odlocenemu. sarja, ki mu tako lepe pravice pripoznavajo? Ali ne TD Udje smo Avstrije slavne", ktera novoprerojena bo bo naš • y • visi iu • V • nizi krog gledal ponosno na svojo milo * 5 po 250 najprevidnejšem Stavarniku podeljeno národnost? to bo vsak pošten clovek rad pripoznal. Vse sili, da še dandanašnji ga po nekoliko nosijo in da morali bojo V se enkrat rokave precej zavihati in hrabro za orožje Pa ozrimo se še malo globokeje v narodno naše zgrabiti, ako se hočejo tega jarma popolnoma resiti. Za gledišče in poprašajmo: kje da se čutstvo bolje prebuja, vero, dom in narod so Srbi pri vsaki priložnosti junaško kakor ravno v gledišču, kjer nam vse skoz * i oci m usesa kri prelivali, kakor jo njih bratje po Hercegovini, Bosni itd. dospè v dušo našo? Ali nas ne dirne tù pogled o v srce se naše dni prelivajo in jo bojo prelivali, dokler presilnega resnobno, ako je resnoben; grozno, ako je grozen; veselo, jarma popolnoma s svojih pleč ne otresejo, kar se bo go ako je vesel itd. — In ako nam to vse po naših organih tovo zgodilo , znabiti prej kakor mislimo. To so želje ce dospè v dušo , ali si duša tega ne vtisne v pamet, da se lega naroda in tudi moje. se kasneje in za dolgo dolgo tega prikazka lahko spomne? Sedanja srbska zemlja ima, kakor je znano, samo In ali nas to po razmeri ne bo mikalo na dobro, ali pa 1000 □ milj v • površine; okoli in okoli ji je turški sultan, na odvraćalo od hudega? — Res, pošteno gledišče je zavod, . severju avstrijauski car in pa knez moldavo-vlaški bližnji v kterem se najjasneje in najživejše razvija lepo zadržanje. sosed in mejaš. Povsod ločijo Srbijo velike reke od so- Kje se predstavlja toliko živahuo in jasno čednost * naj si bo ktere koli vrste, kot ravno pogled celega človečanstva? v gledišču? V7 dobrem gledišču se iz sednih držav; samo na jugu jo mejijo visoke planine. Tako Ali ono ni jo loči na severju naša bistra Sava in široka Đonava od avstrijskega carstva in od kneževine moldavo vlaške. Na obrazuje lahko kmet, rokodelec, tergovec in go- izhodu jo loči s kamenitimi tlami od Stvarnika previđena spod po najboljih pravilih; ono je celó vážen kraj kjer in z okusnimi ribami napolnjena brza reka Timok od lepe. se národnost in národni jezik znatno razvijati more, cedalje bolj se izdramljajoče Bulgarije. Na zahodu jo loči Ali nas ne spomne gledišče v mnogih svojih prelepih globoka, rib polna in mnogo popevana „Drina, voda ladna*^ ogledih na slavne delà? ali se ne gladi tù národni jezik (hladna), od nesrečne, v svojem krilu veliko bogastvo živahnije kot na kakoršnem koli drugem očitnem kraju? in shranujoče, lepe Bosnije. Na jugu ji pa stoji 5.882 čevljev ali ne terja različno obnašanje v življenju nježnih in milih visoka planina Kopaonik na meji, ki je prvak vseh srbskih izgovorov ali izrazov? čist in lepozvučen! Res, jezik mora biti kras en, Nadalje: natanki red v gle- gora Delí se Srbija v 17 okrožij, vsako okrožje pa se sopet dišču, nataučnost v pazljivosti : ali nam to ne služi za pod- děli v več ali manj srezov; vseh srezov je 60. lago in navadno ravnanje našega življenja? nam toraj ponuja národ na taka naprava um. ! Koliko korist Izobražuje pravi Srbska zemlja je grbasta in hribasta, ali — brdovita kakor Srb precej ve zališču? srce in voljo; ogladuje in otesuje sirove ali neotesane; razveseljuje žalostné, raztresa skrbi polne in unema srčne. Kdo ne bo toraj z dušo in telesom hrepenel po takem ka- Le taisti ne, ki nima občutja za lepo in dobro! ^je in dobravna, in ima nekoliko licih hribov, kakor so: Ploča, Zelin, Stolovi, Golja, Zlatibor, Mučan, Ovčar, cerili Vrh, Medvednik, Cer itd., kteri so pa vsi manji od gori imenovanega Kopaonika. Srbija ima pa tudi kaj lepe in mastné ravnine y po slogi moč t Ljubi domorodci! ljube domorodkinje! le v sreča , napredovanje in izobraženost ! Pomislite sebno: Ob Timoku, ktera bogata ravnina se Krainsko imenuje Tukaj na rodovitnem srbskem Krainskem raste Rimljani in Grki so sloveli po glediscih svojih, Nemec in drugi izobraženi narodi likajo literaturo vino je gosto, da bi ga skoraj lahko v žaklju nesel najbolja vinska kaplja, posebno okoli Negotin-a. Negotinsko ■■■MH ■; je svojo s pomocjo gledišč, in kadar bi teh ne imeli, propala sladko ko med, pa moćno in crno ko vrag, in zamore se bi tudi njihova literatura. Zato Slovenke! Slovenci! ob Savi, med najbolje vina šteti. Druga lepa ravnina je ob lepi Muri, Dravi, Soči, Kolpi in jadranskem morji, v se enkrat za- Mora vi, in tretja je pri Sabcu med Drino in Savo, ktera prosimo: ljubite svoj národ y kakor ga drugi Ijubijo, zbujajte se Mac va imenuje ljubezen v svojih hčerih in sinovih; spomnite se nekdanjega zaničevanja našega jezika in ravno zategadel ga primite brd Kakor je srbska dežela polna gorá, hribov, homeov in V • V se , tako pa je tudi polna lepih dolin, zdravih vodà, rek, tem Ijubeznivije, kakor objame ljubeča rečic, potokov in studencov. In srbské vode so vse bistre, v svoje narocje mati ali žena svojega sina ali moža , vrnivšega se po več letih iz krvavega boja! Bog in njegova pomoč Iz Crnomlja. prijetne, okusne in zdrave, kakor so nase gorenske. » Rodoljub. Ozir po slovanském svetu. Srbija. Zemlja in národ srbski. Popisal dr. Ivan Podliščekov v Topéideru Podnebje je v Srbii sploh toplo, čisto, blago, milo in zdravo. Goste megle, ktere bolj ravni Banat in lepi Srem pokrivajo, se na desno stran Donave in Save v lepe srbské doline in na prijetne hribee in homce le malokdaj privle-čejo. Zima ni huda, spomlad je kaj zgodnja in prijetna, da prijetnisa biti ne more. Letos je mesca svečana drevje sploh odevetelo, mesca susca je bilo ze vse zeleno, — da! še hrast je mesca marca ozelenel in h koncu mesca aprila smo že češnje zobali. Solnce poleti greje, da komaj disemo. Drage mi „Novice"! Ker je marsikomu vaših mnogo- Tukaj nismo mesca aprila ne mraza ne snega imeli, kakor brojnih čitateljev junaški narod srbski in lepa kneževina ste veliki teden po celi Slovenii, preljubi Slovenci, ga imeli, srbska neznana lesčm přišel vsaj meni je bila , dokler nisem sam ki vam je velik kos kruhka pa dosti kaplic sladkega vinca bodem morebiti mnogim ustregel, ako ne vzel y kar so mi preljube „Noviceu na veliko žalost mojo ktere reči y ki sem jih po Belemgradu in po Topčideru na povedale. Laui smo tukaj grozno suso imeli, da je skoraj Morebiti je ravno vse zgorelo , pa letos je skoraj ravno taka; v štirih mescih sedaj pravi čas za tak popis, ker se pozornost celega sveta je okoli Topčidera samo enkrat dež nam zemljo nekoliko obraća na to deželo. bral, kratko opisem in jih vam posljem. Kdor se je koliko s povestnico pečal ve y da sedanj napojil. Hvala Bogu! dobili smo ta mesec prijetnega dezja dosti. Sadja je dosti in trta je polna ko brinje, tudi zimsko kneževina Srbija, ktero so srbski slavni junaki: Glavaš, žito (strn) je kaj lepo obrodila,; al bati se je bilo, da bi nam spomladanska setev ne bila zgorela , ako bi nam mili Bog ne bil dežja poslal še ob pravem času. Toče nismo še Ci Jui Dobrinač Velko star nepremagljivi junak junakov hajduk drugi turškega slavni knez Miloš in mnogi robstva v početku našega stoletj oteli y je mali del nek- imeli celi čas, kar sem jez v Srbii; mislim, da tukaj ni danjega velikega srbskega carstva, ktero so Srbi s svojim slavnim carom Lazar-om na Vidov dan leta 1389 zavoljo tako navadna, kakor je po nekterih krajih predrage Slove nije naše. Še nekaj morem povedati, kar bo našim gospo nesrečne domače babje nesloge na Kosovem polji zgubili, darjem zanimivo. V Srbii namreč še krompir ni nobenkrat v turško robstvo padli, ljuti jarm sužnosti vec sto let no or Í5 nj il, kar se je drugod po celi se verni in zahodili Evrop [ 251 dogodilo. Kaj pa ga je zdravega ohranilo, ne vém. Tudi vinska trta tukaj nobene bolezni nima, temveč leto za letom obilo dobrega vina rodi. Jesen je bila lani zmemo topla, ne od več deževna; kakošna bo letos, Bog vé. Zemlja je povsod po hribih in dolinah dobro rodovitna, samo da jo gospodar le nekoliko prebrea; gnojiti je skoraj ni treba nič; rodi večidel brez vsega gnoja, da je veselje. Pa žali Bog! da je je tako grozno malo obdelaue. Lahko bi se zavoljo njene velike rodovitnosti, toplega in blagega podnebja vse v prav raj spreobrnilo, ki bi bil poln mléka in medu, poln rumenega žita, žlahnega grojzdja in žlahnega sadja, debelih pogač, mastnih klobas, okusnih plečet in sladkega vina, poln po hribih in dolinah zdravih okusnih vodá, kar sicer krasni Italii močno manjka, posebno gornji. Da! lahko bi bila in morebiti se bo brdovita Srbija zavoljo omenjenih lastnosti veliko prijetniši vrt kakor je krasna pa na lepih homcih, prijetnih dolinah, okusnih vodah revna Italija. — Pa kaj hoćemo? Srb ni najmarljiviji člověk v poljodelstvu. On je boljsi vojnik, barantavec in pastir kakor pa kmet. Tega mu pa ne smemo in ne moremo zameriti, ako pomislimo, v kakih nemilih, da! krvavih okoljščinah je on skozi več sto let skoraj zmirom pod orožjem večkrat po hostah in šumah v vednem boju živeti mogel. Mnogokrat je mogel kruha-nosni plug popustiti in za smrtonosno orožje poprijeti v bran svoje vere, svojega naroda, svojih žen in otrok, v bran sa-mega sebe, svojega ognjišča in svoje kuče slamnate; v bran svoje lepe zemlje, ktero je večkrat s svojo lastuo krvijo gnojil! Da, veliko čudo je, da je Srb v tako nemilih in krvavih okolišinah svojo vero in svojo narodnost ohranil in da ni čisto zdivjal. Kodar se kri priliva, plug in umetnost počivata. Je li čudo, da je Srbin, ki je skozi 400 let pod turskim jarmom kri prelivaje z orožjem v roki ležal, v izobraženosti za drugimi Evropejci nekoliko zaostal? Jaz bi mislil, da to ni čudo! Skozi 400 let Srbin ni skoraj nobenega druzega učenika imel kakor svojo priprosto nevedno majko. Priprosta mati ga je učila sveti križ delati in Boga moliti, — to je bil včs njegov nauk. In kar ga je stara majka učila, je zvesto ohranil in ju-naško s hanžarom v roci branil. Bolj po šumah (gojzdih) na skriveni je on svojega Boga častil in molil in tako na-vdušen napadal svojega sovražnika. Srb je ves goreč Bogo-, domo- in narodoljub in se ponosno Srbin imenuje. Ou se pogostoma pokriža, Boga hvali, vraga in Turčina preklinja in svoj narod brani pri vsaki priložnosti. Za uk je prebrisane glave. Zivi trezno, pijančevanja ne pozná. Ob kruhu, vodi, duhanu (tobaku), česnu, čebuli, papriki in rakíi on lahko živí tedne, mesce in leta, — brez teh reci pa nikakor ne, in če jih ima, mu za kuhano jed še mar ni; njegovo kruho-, duhano-, pa-priko-, rakije-, česno- in čebuloljubje je enako njegovemu hanžaro- in puškoljubju. Ravno tako veliko je njegovo dudlo- in gajdoljubje. Kodar hodi, on na dudlo dudla, na gajde ali gosle brenka, popeva, pleše in kolo mendra, ali pa zamišljen duhan puha. Delà kaj lepo leseno in lončeno posodo, grozovite hanžare, puške, sablje, gosle, dudle, gajde itd., kar vse se je brez mojstra naučil. Obdela in poseje pa le toliko zemlje , kolikor misli, da mu bo tfosti pridelka čez zimo za se in družino svojo , za več se ne briga ne. Namesti, da bi zemljo obdeloval, težavno in vroči pot potil, rajši po nji neštevilne čedice žival: konj, goved, ovác, gosí, puranov, posebno pa svinj pase , kar vse mu malo truda , pa lep denár dá, kterega on za svojo puško najbolj ljubi. Poljodelstvo je za Srba, posebno pa za srbsko živino, kaj težavno; uboga žival se muči in trpí, da je groza; nosi težak , neukreten jarm iz dveh brunov zbit na svojem vratu. Srbski plug je komaj plugu podoben, štirje voli ga komaj vlečejo, in voz srbskega seljaka (kmeta) je — kaj bi rekel — tak , kakor so bili vozovi, na kterih so za babilonski turn opeko in kamnje vozili; grozno visok je, kratek, pa nerodno skup zbit in težak, da se Bogu smili; kolesa so grozno visoke in težke in večidel se kolo ob kolesu brusi. Se vé, voz srbskega kmeta je včs lesen, samo lunki so drenovi, in Srb si kakor vse potrebno hišno in poljodelsko orodje, tako tudi voz sam neukretno skup stolce, ne porajta pa ne, ali so kolesa voglate, težke, eno veče od drugega, da se le vrté ; voz se ziblje , klopoče, škriplje in cvili, da je groza; ne namaže ga nikoli, da Ie naprej gré, če prav težavno , da le gré. Srbski kmet se za vse to še ne zmeni ne, marveč misli, da voz more take godbi in plesu podobne glasne lastnosti imeti; zato vesel na njem čepi in vesel gode in popeva s svojim vozom vred. Se vé, da njegova godba na dudlo in gajdo, kar si vse sam pa bolj umetno kakor svoj voz naredi, je dosti bolj prijetna kakor njegovega voza. Najlepša srbska národna godba je na gosle; marsikteri kmet jih tako milo ubera, kakor da bi se bil celo svojo mladost v kaki muzikalni šoli godbe učil. (Dal. prih.) Dopisi. Iz Dunaja 18. julija. M. — Srčno se Vam zahva-lujemo, da ste tiskali pravila, po kterih v Beču za Vodnikov spominek dnar naberamo. Bog daj, da bi se kmali tudi v Slovenii začelo tako naberati in da bi se kmali moglo središče Slovencov olepšati s kipom našega prvega pesnika. — Deputacija tukaj živečih Slovencov se je gosp. dr. Toman-u zahvalila za krepko zastopanje pravic slovenskega naroda. Zopet Vam pošiljam 20 gold. nov. dn. #), ktere sem dobil od sledečih gospodov: M. vitez Vesteneck 5 gold., Domicelj 2 gold., S. Jenko 1 gold., Lj. Vašič 1 gold., J. Horak 1 gold., Janko 1 gold., J. Noli 3 gold., Slavoljub Pour 1 gold., Vlad. Ravnikar 3 gold., J. Pajk 1 gold., J. Klemenčič 1 gold. Iz Ilrvaškega blizo meje turske 15. juk v^ — Sv, Petra dan, pravoslavnega praznika, bili smo v Ze rovnic i, prav na meji turški, odkodar je veliko raje (raja Turčini pravijo kristjanom) prišlo na shod ali, kakor pravijo pri nas, na zbor: zale dekleta, čez seženj veliki možje, oba spola z dolgimi kitami na hrbtu, v ktere so večidel svinčene ali plehaste, malo le srebrne svetinje vpletene. Veselili so se ti reveži življenja in svobodě na naši zemlji ter plesali kolo, da se je vse kadilo. Vprašam enega, kako jim gré, pa mi odgovori: „E, gospodine, danes jesmo dobre volje; sutra neznámo, budemo još živi." Rekli so mi, da tako pazijo zdaj Turci na nje, da ga brž pose-kajo ali pa v ječo pošljejo, kdor le črhne zoper Turka. Pobrali so jim pa že vse razun najpotrebnišega za živež. „Raja, krsti, psi, dajte harač, porez ali što je, ali pocrkajte !" Tako Turki od kristjana davek poberajo, kadar paša pride, kteremu morajo vsako noč, dokler je v kakošnem kraji, najlepše dekleta po redu dopeljavati, da se svinja nasiti Kurenta! — Komu bi se ne smilile reve! — komu ne? — vprašaj Ie tište nemške časnike, ki vsaki dan slavo pojó turškemu polomescu, pa ti bojo rekli : „A, was diese Râu-berhorden, diese Wilden, verdienen nichts Besseres!" (E, kaj ta roparska drhal, ti divjaki niso boljega vredni!) In zakaj nek nimajo ti časniki celó nič usmiljenja do kristja-nov na Turškem? Zato, ker so — Slovani, ktere bi radi v žlici vode potopili. Kdor je turško življenje sam vidil, vé, da ni nemarnisega cloveka na svetu kot je Turk : kava, lula pa ženska — to večidel je edino Turkovo delo. Raja mora za njega delati, da more s podbitimi nogami celi ljubi dan — v zrak zijati in zdehati. Al Božja pravica bo tudi raji pomagala, tako gotovo, kakor je solnee na nebu. Iz Maribora 18. julija. 0 — Bliža se konec šol- skega leta; malo le n ši,eni d odbila bo ura težav in skrbi našim mládencem na srednjih in viših učiliščih. Raz- *) Přejeli in hranilnici ljubljanski izročili. Vred. 252 peljali se bodo sini krasne Modrice na vse strani naše do nam zdi, potrebne opazke. Gosp. dopisnik ffraja „naravnost movme da bi se spočili in okrepčali za novo delovanje. in ojstro, da se učenci na normaiki učijo le enega in ne Lepa je navada slovesná svečanost pri sklepu šolskega tudi drugega deželnega jezika." Po mojem mnenji je to __ _ V « « . • W . V A . • 1 • • 1 I • ^ 11 1 Vf • • leta tudi koristna za našo narodnost, ker se sliši večidel graja, ki je tukajsna normalka ne zasluzi; vsaj se je vse tudi domača pesmica in slovenska beseda, ki budi mladino zgodilo, kar smo zahtevali ; ustanovljeni so potrebni raz in jo uči spoštovati domovino. Lani se je govorilo po slo redi deželna jezika sta učna jezika postala. Ali smo kaj vensko v Ljubljani, Novem mestu, Celji, Mariboru in Trstu, vec hotli in ali gre pametno se kaj vec hoteti? Pa premo-„Novice" so prinesle le dva govora: ljubljanskega in no- trimo enmalo dopisnikov predlog o tej zadevi. On misli vomeskega. Skoda za ostale tri, ki so se izročili pozablji neki , kakor se njemu pozdeva , na normaiki še vladajoči vosti. Naj bi letos domoljubni in iskreni govorniki se ne napaki s tem v okom priti , da predloži sčm spadajoči na branili izročiti svojih govorov, kteremu koli slovenskemu svčt, po kterem bi se v prvih dveh šolah učil le materni časopisu ; vém, da bo vsaki rad razveselil svoje čitatelje z njimi. Tukaj v Mariboru bo govoril letos gospod abiturient jezik, v tretji in v cetrti naj bi bil pa tudi drugi deželni jezik zapovedan predmet. Ne zamerim gosp. dopisniku te J. Lajh. Iz Celja smo zvedili, da ne bo letos nobene tirjatve, ker se menda osebno ne pečá s šolo. Naj mu le svečanosti. To nam se čudno zdi, ker ravno celjska gim- povem toliko, kar je treba. Po njegovem nasvetu bi mogel nazija je bila početnica slovenskih govorov pod prejšnim vsak zgornji normalni razred po tri jezike kot zapovedane predmete imeti, to je, Lahi laskega, nemškega in sloven skega, Slovenci pa slovenskega, laškega in nemškega; po ravnateljem, ki je bil sicer Nemec, pa pošten Nemec. Sedanji ravnatelj celjske gimnazije, gosp. Jos. Premru, je po —0 7 ---------- r ------------0 7 ------------------- rojstvu Slovenec, tudi se rad ponaša, da je za slovenščino tem takem bi se vsi predmeti prednašali Lahom v laščini veliko storil, da je bil kakor „Slowenischer Agitator" pre- in Slovencom v slovenščini, kakor dozdaj kot v učnih je- ganjan itd. Bilo bi prav lepo , ko bi hotel gospod enkrat zikih, nato bi pa še vsak vstrični razred imel po tri jezike možko pokazati tudi v djanju, kar tako rada njegova kot zapovedane predmete. Če se to pri otrocih kakih 8 do beseda govori. Na postavni poti se vsak pošten človek sme 9 let brez nobene škode in uspešno dá dovršiti, naj se za obraćati, tudi Slovenec. Cesarjeva beseda je uničila tište žalostné čase, v kterih je veljalo : „Die Herren oben sehen Božjo voljo nikar ne odlaša , vpeljati Kant-ovo „Kritik der es nicht gerne, 7 wenn man ein Slawe ist". gosp. dopisnika, da imajo reinen Vernunft" kot berilo že v prvi gimnazijalni razred ali vsaj kaj takega. Zagotovljam učitelji in učenci na normaiki že zadosti opraviti s tem, V nedeljo 3. avgusta bode se slavila prva obíetnica či- kar imajo, in da , če gré predpisano delo kaj srečno od Iz Maribora se pise „Glasonosi" med drugim to-le : tavnice naše. Ze v saboto zvečer pričakujemo mile nam rok, se ne bo treba nikomur pritoževati zastran zdatnega goste iz Ljubljane, Celja in ostalih mest slovenskih, more- uspeha. Dokler je pa treba člověku z otroštvoin začeti življenje, to je, dokler Stvarnik ne bode oborožil otroka z vi- šimi zmožnostmi, da se bo mosrel učiti zraven druzih enako » biti tudi kterega brata iz Hrvaške. V nedeljo bode služba božja v cerkvi sv. Vekoslava, pri kteri se bode prepevala slovenska maša zložena P» S osp. Miklosic-u, bratu dunaj-skega Miklošiča. Opoldne bodo imeli vsi družbeniki in gosti v dvorani Macherovi veliki obed in proti večeru bode v isti dvorani slovesná „beseda". važnih predmetov ob enem tudi še več jezikov, ostanejo takošni nasveti in naj so še tako domoljubnega značaja le nasveti. Ne zoperstavljam se sicer temu pri drugih oko- lišinah še le pametnemu predlogu, marveč želei bi tudi jaz r Iz Maribora. (Povabilo). Mariborska čitavnica bo in z mano vsak odkritosrčen domoljub, naj bi se dovršil 3. avgusta t. 1. praznovala svojo prvo obletnico. Ob 10. bo toda ne terjajmo preveč lv Ze tako kričijo stariši, da so njih otroci preobloženi. Čeravno ni vse tako res. kakor Alojzija, ob sv. maša slovensko pevana v cerkvi sv. pa beseda v slovesno okinčani dvorani Maherovi. 7 7*- K tej oni trdijo, vendar se ne dá nikakor tajiti, da bi ti učenčki svečanosti so povabljeni vsi rodoljubi in prijatli Slo- ne imeli že zadosti opraviti v šoli in domá. Tudi gré pomisliti , da bi po onem predlogu normalnim tretjo-razred- vencov, da se udelezijo. Nekterim smo osebno povabilo po slali, al ker vsem, kterim bi radi, ne moremo, zato naj nikom bil se povrh zapovedani predmet nov, ptuj jezik, ki bi jim v njih rahli starosti preveč težave delal in uspeh bi menda vendar ne bil precejšen imenovati. Lože in s pravičnim upom na srečen i zid bi se dale gimnazija in re- naše slavne „Novice" glas dajo, da pridejo k naši národni svečavnosti. Pričakujemo slavne naše može, kteri sloven- skemu narodu s peresom , besedo in djanjem služijo, da pridejo in se z nami razveseljujejo in naše nade krepijo; alka tako osnovati in prav pameten je g. dopisnika predio or © pričakujemo nase kmete v okolici, da tudi oni se znami ve-selijo in razgovarjajo in si pogledajo ravni pot omike; pričakujemo tudi prijazne slovenske žene in dekleta, naj tudi one našo obletnico poslavijo. Ker je dvorana velika, je tudi za osnovo poslednjega zavoda. Tu se že dá kaj opraviti, tù se dá vpeljati še drugi deželni jezik kot zapovedan predmet. Iz Matérije 19. julija. J. L. (Kon. prih.) YT 29. listu se pri lahko društva veliko, in mislimo , da bodemo pri tej priliki tozuje neki rodoljub zavolj krivopisa nekterih vaši v Pri 1 V « i • i 1 -m /r • 1 * « » /-ní i m rvi im ai f /\ i r\ un V? i n ^ 1 i- ». ^ lv ^ Z ^ „I ^ _ doziveli dan, ob kterem bo v Mariboru tudi Slovenec smel » morju. To je prav m potrebno, glavo malo po koncu" nesti. Sicer je pa te svečanosti ono popravo popravite tako-le: edini namen družbeno razveseljevanje, pri kterem naše prijatle prepričamo o našem delovanju zastran narodinega napredka in narodne omike, pa tudi naše nasprotnike osra- al treba je, da „Nov." Namesti „Košana" , vas pod motimo, kteri so nam toliko podtik pod noge metali, zabili smo žalo in veselimo se obletnice. Po ljubljansko vlado, postojnsko komisijo recite Kozina, ker tako se imenuje vas na tržaško-reški veliki cesti, in namesti „Kasiane" recite Kozjane ali tudi Kozje, vas matarske županije. — 11. dan t. m. je bila pri nas huda ura; toca nam je na polji veliko škode storila; polje je Prijatli pridite! čuli bodemo tudi druge pevce iz raznih nam g»'°zno lepo kazalo, tako, da ljudje ne pamtijo take slovenskih mest! Mariborska čitavnica. letine, al zdaj je polovica preč. Vendar bomo hvala Po vrnitvi iz Rima so světli nas gosp. knezoškof Bogu! imeli boljo letino kot lani, ko nam je bila velika izdali pastirsk list v slovenskem jeziku, v kterem kakor 8Usa vse pokoncala. Eni pravijo, da nas mili Bog kaznuje, ljubeznjiv oce govorijo s svojimi otroci. nice" je natisnjeno pismo celo. V 21. listu „Da ker tukaj radi plesemo. Al če se človek v poštenem plesu veseli, menda v • ni pregrešek, če enmalo poraja, saj tudi nasi V Gorici 10. julija V predposlednjem listu v Novic" se nahaj dop iz Gorice ? ki or to ovori o tukajšnih stari ocaki so rajali še svet stal. bolj kod mi, in tako bo, dokler bo solskih zadevah in ustanovitvi čitavnice. Naj nam gospod Iz Skofje Loke 16. julija. X. K. Drage » No dopisatelj nikar ne zameri, da nismo skoz in skoz njegove vice!" Ko bi se ćulo iz medvedovega brloga slavčkovo misli in da pristavimo njegovemu dopisu nektere, kakor se petje, ne bi bilo skor nič bolj čuda, kakor da se izmed 253 V se većidel spijo „sladko spanje ne Sedmi zvezek „Grlice slovenske", vredjen loških prebivavcov, ki dolžnih", čuje glas blage domoljubke, ktero poznati so ne- po gosp. Jurju Fleišman-u , je ravnokar přišel v tiskarnici kteri loški prebivavci ravno tako radovedni kakor vé, drage Blaznikovi na dan. Obsega ta zvezek srbsko „Budnico", Novice". (Pisemce to srno přejeli po pošti „ljubljanski" ftiharjevo „Savico" (besede Tomanové), narodno slovensko V iz V Sk. Loke". Ali je blaga pisateljca tega pisemca res to za kar se nam oznanja, ne vémo, ker so vredništva o » Samce", Fleišmanovo „Prostost" V v ěičevo Na (besede Tomanové), Gor-razhodu" (besede Tomanové) , Fleišmanovo takih zadevah zlo nevěrni Tomaži ; al to je gotovo, da vse „September" (besede Vilharjeve), Fleišmanov „Studenček", hrepeni po tem, da bi vrla Locanka, ki nam je unidan pi- „Locenje", poslovenil Anton Leban, napěv čigav? ne vemo, semce pisala, se vstopila v vrsto Novičnih dopisnikov. Vred.) Fleišmanovo „Delapust^ (besede Praprotnikove) , J. Haš- Iz Kranja 20. julija. jfi: Ker je naša šterna v sred uikovo „Sanjač in narodno slovensko „Gorsko". ^■ Tadi mesta lepo dodelana , je neki blížen hišen posestnik 13. ta zvezek je zanimivo sostavljen , natis ličen , cena nizka dne t. m. s primerno vecernico zazfiamoval to dobrotljivo (veljá le 27 nov. kr.) Ker ravno o domaćih pesmah napravo, ki nas po dolgem prenehu oskrbljuje spet z obilno govorimo, naj spomnimo, da v nedeljo zvečer je igrala vo vodo. Prepevali so pri tej slovesnosti naši pevci domace jaska muzika našega polka na kolodvoru v gostivnici Lau pesmi, pa tudi naša šolska mladina je želela s svojim ševi 5 vodju te muzike gosp. Jedličku gré hvala , da nam petjem poslaviti ta dan. Le škoda, da se pevci na tej in večkrat tudi kako domačo zaigra; med mnogimi drugimi or te ospo smo slišali tudi novo Vilharjevo polko „živio-polka uni strani niso prav ujemali, kar pa je nekim trem dom, ki niso Krajnci, moglo posebno po volji biti, ker to- tako dopadla, da so jo štirikrat ponovili. u ki je liko večje veselje so kazali, kolikor bolj so pevci navskriž Pred malo dnevi smo dobili v roke prvih 10 pol peli. Neki rodoljuben mestjan viditi veselje teh stranskih „Slovenskega Pravnika", ki ga je s pripomocjo go gospodov, stopi k njim pa vsakemu daruje nov krajcar - spodov: M. Cigale-ta i Joz. Kersnik-a, Petra Kozler-ja » ces vsako delo zasluži svoje plačilo , zakaj ne tudi nem- dr. V. Pavlič-a, dr. Iv. Sernec-a, L. Svetca in dr. Jerneja škutarija ! Zupanc-a izdal gospod dr. Razlag. Na prvi pogled že se Iz Ljubljane. Družba tukajšnih zdravnikov je prvemu vidi, da je delo izvrstno osnovano ali kakor Nemec pravi y dunajskému profesorju zdravilstva dr. Ro k i ta n s k i - m u, „vortrefflich angelegt"; kar pa se jezika tiče, bo knjiga ta kterega celi svet šteje med prvake učenosti zdravniške spet nov udarec vsem tištim, kteri abotno blebetajo, da in ga mi Slovani še posebno ponosuo imenujemo moža naše slovenski jezik ni ugoden za kaucelije. Radostni pričaku krvi i poslala unidan pismo i v kterem mu veselje razo- jemo celega „Pravnika." Kje pa ga dobivajo naročniki, je deva, da je bil v vrsto dvor ni h svetovavcov povzdi ar te oklical gosp. dr. Razlag na str. 243 poslednjih „Novic". njen. pisemcom : Rokitansky je 17. t. m. se zahvalil za to s sledečim (Pobérki iz raznih časnikov.) » V „Laibacherci" rt Visokočastni gospodje tovarši ! Pismo Vaše od 11. se je vnela pravda zavolj zemljišnega davka na Kranjskem. t. m. me je srcno ganilo, ker mi je povedalo, da ste mi tako prijazno udani. Zato mi je eno najdražjih spominkov Gosp. Brolich se je v drzavnem zboru , kakor nasi bravci vejo, pritožil zoper katastersko cenitev zemljiš in gospod dr. Henrik Costa se je v „Laibacherci" vstopil na njegovo in mi bode predrag spominek prijatelstva mojih vrstnikov in stran or te ospod Decenti se je zoper to pritozbo ustavil in tovaršev zdravniških. Zato se Va m zahvalujem iz globočine trdil, da krajnske dežele ni nobena krivica zadela; gosp. svojega srca in Vas prosim, da tudi vprihodnje ohranite Brolich odgovori gospod Decenti-tu iu bolj na drobno do- prijaznost in věrnost svojo kaze da je katasterska cenitev napačna bila; obema go Svojemu odkritosrčnemu in udanému castitelju spodoma Brolichu in Costatu odgovarja spet gospod in prijatlu Karolu Rokitanski-mu. Decenti in zagovarja svoje misli kolikor more; na to se V saboto je bila konecletna preskušnja iz reje oglasi gosp. Matija Koren iz Planine in določno kaže j H I BI M HH^I ■ I ■■■■ u H^V ^HHH H k°- murbinih in druzih sad nih dreves in pa iz svilo- liko višje so cenjene zemljiša na slaběji zemlji krajnski ktere nauke teoretično in praktično v domaćem je- memo dosti bolje štajarske; kjer pa številke tako glasno reje, ziku že 10 let V f UC1 gosp. Andrej Fleišman, učitelj botanike, govoré misli gosp. Koren ni treba dolzega besedo Podvrglo se je letos tej preskušnji z dobrim uspehom 13 vanja , in res je taka. Gosp. Decenti na celem Krajnskem pripravnikov ljudskih šol, za ktere je ta nauk od leta 1852 ne bo menda treh dobil, ki so na njegovi strani. — »Lai- predpisan nauk. Tudi bogoslovci 4. leta so prostovoljno po- bacherca" je te dni junaškega Luka Vukalovica od slušali ta nauk, ker vrli gospodje spoznavajo , da jim je predbojnika narodne nezavisnosti degradirala na pote- zlo korišten, kadar pridejo na deželo in počnejo svoje lastno puha roparskega. telegrafira , Kakor Luka Vukalović „Novicam" „iz Laibacherce" tožil zavoljo ne bo gospodarstvo ali pa da podučujejo kmeta. Zlasti sviloreja Sutorine" se je jela pri nas zlo obdelavati in se bo čedalje bolj ; „Ehrenbeleidigung-e", ki mu jo je prizadjala po svojem pri zato je hvale vreden vsak , kdor se je V f UCI „srecen , , ako je po be-da deleč proč od vatkorespondentu iz „Castelnuovo". sedah latinskega klasika tako mestnih homatij more kadaj s svojimi lastnimi voliči ob delavati zemljo svojo." Zato moremo le z odkritosrčno po Novicar iz domačih io ptujih dežel. hvalo omeniti častitega domoljuba gosp. dr. Jan. Ahačič-a Iz Dunaja. (Iz državnega zbora). Zbornica po- mlajšega, ki se je letos z veliko marljivostjo udeležil tega slancov je přetekli teden pretresovala dohodke in stroške nauka in se celó z izvrstnim uspehom podvrgel preskušnji za tobak, rudarstvo, železnice in pošte, in je kakor vsak drug. potrdila predloge Herbstove in Schindlerove, kteri zade- V pondeljek popoldne je v sobi svetlega našega vajo postavo za tisk in skrivnost pišem ; te postavi še ospoda knezoškofa, kamor je ravno po nekem opravilu zdaj niso rešene, ker je zbornica gospôska dosihmal že ar te přišel nagloma umri častiti vodja tukajšnega Alojzjeviša 5 veliko tega podrla , kar je zbornica poslancov sklenila, in gosp. Juri Grabner. Kakor gospoda kneza, ki so raj- tako se mota in mota ta reč brez konca in vsakega druzega nagla smrt kraja, in mesci in mesci teko, pa še zmiraj nič ni. In vse to zadržuje, da nega radi imeli , je osupnila njegova, čeravno je že več časa za protinom (putiko) bo- zbornica poslancov ni še prišla do zemljišnih, hišnih in lehal in prejšni dan veliko krvi iz sebe izmetal. Brž ko ne druzih davkov, do cene soli, do razmere med državo in mu je kaka velika žila pocila. Poslednje novice, ki so zastran bolezni našega dunajsko banko itd., kterih sklepov že vsak radovedno pri čakuje, , ker bolj ali manj zadevajo zep vsakega. Čeravno gosp. deželnega poglavarja iz Karlovških toplic dospele v pa vse to za letošnje leto še ni dognano, je vendar 17. Ljubljano, so čedalje bolj žalostné. dan t. m. državni minister zbornici napovedal, da vlada 254 želí, da bi sedanji zbor že tudi državne dohodke in stroške naznanil 18. t. m. državnemu zboru v Turínu. In tako za prihodnje leto 1863 v presojo vzel, in minister dnar- zdaj zvunaj Avstrije in Španije ni nobene veće vlade več, stva ji je brž předložil prevdarek teh dohodkov in stroškov, ki bi ne spoznala laškega kraljestva. Kakor celi svet je kakor ga je vlada naredila. Zbornica je molčé sprejela te tudi sv. Očeta in kardinale osupnila najbolj novica, da predloge, ker većina seje nek do zadnje ure branila te na- ruska vlada, ki je bila dosihmal steber tako imenovane loge ze daj — ko je zbor na tako malo številce poslancov „svete zveze", je nenadoma stopila zdaj v „prekucijno y skrčen , ki se udeležujejo te prevažne zadeve za celo ce- zvezo" in ž njo vred tudi pruska. sarstvo. Poslanec Wieser predloži drugi dan nasvet »naJ Francozko. Dan na dan se več o tem govori * da zbornica izvoli odbor iz zboru svoje misli razodene, kako in kaj 9 poslancov, kteri naj kmali ste vlada francozka in rusovska vlada neko skrivno zvezo u Ta predlog je med seboj sklenile Al gotova ta zveza še ni, čeravno se bil enoglasno potrjen in zbornica je volila 9 odbornikov. napravlj Ruska vlada nek išče podp francozke za Iz ministrovih svojo politik na Turškem ; francozka Vceraj se je pričakoval odborov nasvet. predlogov se kaže, da bode vlada prihodnje leto potre bovala za vse svoje stroške 362 milijonov in 428.000 gld., litiki zahodne in južne Evrope vlada ni sicer zoper to ; al ona hoče, da se ruska vlada zedini ž njo tudi v po potem takem spet 93 milij hodki, namreč 58 milijonov gold več kakor boj več za druge potrebe, 35 do mi Nemčij Iz F r a n k o b r o d a. Nemški časniki so polni popisov streliških veselíc, ki so se 13. t. m. tukaj lijonov pa več za armado, ker vojaško ministerstvo pravi, začele in kamor je prišlo blizo 15.000 strelcov zlasti iz da z navadnimi 92 milijoni v V ne bo moglo izhajati. Vlada Nemskega, pa tudi iz Svajce, Avstrij itd Le P je misli, naj se teh 93 milijonov, ki boj zmanjkali, pridobi s celó malo. Kolikor huje pa zbrano množico to v srce peče. povikšanimi nekterimi davki in z izposojili. Minister si v toliko bolj tolaži to žalost z vinom in z napitnicami na obširnem govoru prizadeva upravičiti svoje postopanje in odvraćati pšice, ki v zboru in zunaj zbora na-nj letijo, ter „veliko in čedalje večo Nemško." Nenemci iz srca privo Nemcom njih narodne pravice; al to zahtevajo od njih ▼ • » 8110 nazadnje pravi, da ker se je še le nova Avstrija zidati za- naj so sami seboj zadovoljni in naj ne nosijo svojega go čela in še ni kar nič zgotovljenega, ni nikakor v stanu * svetu, kj ne marajo za-nj že zdaj stopiti pred svet s stvenega kakim gotovim načrtom dnar gospodarstva, in samo Avstrija , temuč tud skah. se naposled tolaži s tem , da ne spodarstva drugam po Srbija. Iz B eligrada se piše „Srb. Dnevniku*', da vsak dan se bolj zapletuje stvar srbska in turška; kaj delà druge di so v dnarnih sti- diplomacija, se nič prav ne zve. Zbornica gosposka je presojevala stroške za nauk in bogoča8tje u 4 ^ 1 v v pri kteri priliki je dr. Miklošič zbornici raz- Cernogorce večkrat Tursko. Poslednje dni se je govorilo, da so Turk agali in da Omer paša s svojo ar jasnil pravilstvo šolskih svetovavcov y dalj Je přejela mado že naravnost potuje na Cetinje. Kdor vé, da je Omer odborov predlog zastran tiskárně postav po sklepu zbor- paša že velikrat zmagal na papirj y na boj V V pa tepen bil nice poslancov hrvaško dvorno potrdila stroške za kancelijo, le odbila ersko, erdeljsko in ne verjame še tem novicam. je dostavlj želj za brovnika od 13. t. m. piše, da knez Saj se „Wanderer-ju" iz Do orski vsako po stran toliko potrebne poravnave skih homatij; zoper nudbo pomirja odbija ta odbitek pa se vzdigne grof Anton Auersperg in v so-glasji s željami zbornice poslancov zagovarja živo potrebo Amerika. Huda vojska še zmiraj trpi in nobeden no y ve i kdaj je bo konec n da se vlada brž ko brz poprime vsega, kar brez nevar- Ameriki godi? nosti za edinost in ústavo di se more zgoditi da Vojska zbega vse v • Kaj je nam mar za to, kar se v Al to ni res. ljenje in zlasti kupčija trpi. Iz Ame nam utegne kdo reci. pridejo vse dežele avstrijanske v posvet vzajemnih zadev rike dobivajo naše fabrike bombaž (pavolo); zdaj pa je v državni zbor. Ker je državni odbornik Hennet se zbal, pride tako malo , da je že pri da bi ta predlog utegnil vlado razžaliti, mu brž prida to- pod lažljiv V • dostavek sliši Auerspergo\ vsemu temu državnega ministra y 8 kterim se pa vendar potem umakne , ko V« « • • V za 25 do nas se pavolnato blag 30 gold, pri 100 gold. Na An gležkem manjka nekterim fabrikam pavole tako , da nimajo samega reci, da nima nič zoper skor nič delà predlog. Al većina zbornice ga je vkljub zavrgla ; misliti mora, da tudi pohlevne v želj « niso pristojne državnemu zbor Zdravje presvitle cesarice je ze tako dobro, da se Od narodne čitavnice celjske. Vsem čč. gg. članom naše čitavnice naznanujemo s tem. da bo v ćetrtek 31. julija t. 1. ob 7 zvečer sopet mala beseda" v narodni čitavnici naši. Srčno povabilo vsem čč. družbenikom! Odbor narodne čitavnice celjske. bo prihodnji mesec preselila na cesarsko grajsino Hetzen-dorf blizo Schonbrun-a. 24. in 30. dne t. m. ee peljejo spet vozovi po železnici iz Dunaja v Pariz in London. Ta vožnja ima-- samo razveseliven namen in je zlo po ceni , ker za vož- Listnica vredništva. Gosp. županu pri sv. Petru v Savinski níno, jed in prenočišče skupaj plača oseba le 250 gold. n. dolini: Pismo Vaše smo přejeli in želje Vaše bomo prav radi pri dn. Tudi Ogri so namenili spet drug shod v Trst; al poroćili našim pravičnim zastopnikom na Dunaji. Gosp. J. Sa. iz vodstvu železnici je bilo nek rečeno y naj opusti to. Ilrvaško. Iz Zagreba. Kakor na Českem tako tudi C v tukaj nabirajo milodare za Crnogorce. Iz Siska se je poslalo 200 gold.; v Zagrebu so pa gospe: Hoplerjeva , Ma-rikova, Mrazovicova in Dutkovićeva in pa gospodične : slov. Št: Pravična je res Vaša pritožba. — al bolje je. da neslogo, ki jo delajo le posâmes ni oslepljeni Hrvatje, ne pa velika većina poštenih, pokrivamo ,,s plajščem ljubavi bratinske.u V in Muhićeva napravile odbor in nabirajo Gajeva, Kresiceva od hiše do hiše milodarov; veliko so že nabrale. Ogersko. Naše zadeve so še zmiraj pri starem, in banaške 6 fl. 86. Žitna cena v Ljubljani 19. julija 1862. Vagàn (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 6 fl. 86. turšice 4 fl. 57. soršice 4 fl. 47. ce primerjamo najnovejse govore dvornega kancelarja in deželnega poglavarja s poslednjimi govori državnega ministra v državnem zboru, se kaže, da še ne pridemo kmali iz začasnega dualizma. Laško. Zdaj je gotovo, da tudi pruska vlada přiznává novo laško kraljestvo. Minister Durando je to rež 3 fl. 59. 87. jecmena 3 fl. 10. prosa 4 fl. 4. ajde 3 fl. oves 2 fl. 32. Kursi na Dunaji 22. julija. 5 % metaliki 70 fl. 85 kr. Narodno posojilo 82 fl. 54 kr. Ažijo srebra 24 fl Cekini 6 fl. 2 kr. kr Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽef BldZDÍk.