Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto
80 kr. -mit;
Za tuje drž. več poštni stroški, j
„Soča“
z ,Gosp. Listom* * in .Primorcem* jj stane na leto 5 gld. 20 kr.
ji Oglasi se plačujejo za tristopno jj petil-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačili vrše se naprej, j Posamične številke po 3 kr. j Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9. Rokopisi se ne vračajo,
=
Izdajatelj In odg-ovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna" A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič).
Goriške novice.
*	Železnica Gorica - Ajdovščina. — čujemo, da sta inženirja Antonelii in Dreossi iz Červinjana te dni podpisala pogodbo z železniškim ministerstvom glede izgradnje podrobnih načrtov za krajevno železnico Gorica-Ajdovščina. Načrti morajo biti na vsak način dogotovljeni še to leto.
*	Nepotrjen sklep. — Čitatelji se spominjajo na sklep korminskega filharmoničnega društva, s katerim je imenovalo nekega italijanskega podanika iz Milana za vodjo novoustanovljene mestne godbe. Kakor je bilo pričakovati, c. kr. namestništvo v Trstu je uničilo ta sklep mestnega sveta korminskega.
*	Upokojevanje učiteljev. — Znano je. da se godi učiteljstvu velika krivica tudi s tem, da se odmerja pokojnina po osminah, t. j. po 10, 15, 20, 25 itd. letih; kdor služi n. pr. po 143/.,, l!)3/4, 243/,1 itd. let, zgubi za penzijo 43/4 let — in to je krivično!
Zdaj, ko je urejena pokojnina za državne uradnike, se pripravlja v deželnem odboru goriškem enak načrt za upokojevanje učiteljev, t. j. da najnižj-a pokojnina naj znaša 40%, potem pa se šteje — po letih, kakor je učiteljstvo vedno želelo.
*	Pozor na obrezane in navrtane » srebrne goldinarje! — Finančno minister-
stvo je izdalo naredbo, glasom katere so izključeni iz prometa taki srebrni goldinarji, koji so izgubili na svoji prvotni teži ne vsled tega, ker so se izbrusili, ampak ker so bili ali obrezani ali pa navrtani. Take komade bodo narezovali pri državnih blagajnah s prečno zarezo, v znamenje, da so izven prometa, ter jili vračali dotičnim strankam. Zajedno objavlja finančno ministerstvo, da osrednje in glavne blagajne vsprejmejo take goldinarje na zahtevanje strank, toda le na vago in sicer po GO gld. kilogram, ne glede na to, koliko takih goldinarjev je šlo na jeden kilogram. — Naj bode torej vsakdo oprezen in naj ne vsprejema navrtanih Srebrnjakov.
*	Nekaj o pečatih. — Pišejo „Edinosti “ : Velikokrat že ste se pritoževali v svojem listu o poštnih pečatili, ki so po slovenskih občinah ali samo nemški, ali pa dvojezični. V tem poslednjem slučaju je seveda nemščina na prvem mestu. Tako je menda tudi v Ajdovščini — ki je čisto slovenski trg — samo nemški pečat. Na tem smo sami krivi, oziroma mlačnost naših občinskih zastopov, ki se ne brigajo za prava naroda.
*	Radodarni doneski.— Za «Slogine» zavode je došlo v zadnjih 8 dneh.
Po položnicah in drugim potom (največ za knjižico «Deželni zbor*): Kofol Franc v Kanalu 1 gld. — Dr. Š. K. v A. !2 kr. — Leop. Belja v Orebiću P20. — Ivanka So vdat v Tolminu 1*50. — I. G. v K. 5 gld.
Ivan Torkar, c. kr. poštar v Podbrdu, 1 gld. — Drušlvo «Edinost» v Ajdovščini 50 kr. — Adolf Anton Mlekuš 50 kr. — Dr. Karol Triller, odvetnik v Tolminu, 15 gld. — Ivan Križnič, učitelj v Marezigah, 30 kr. — Dr. Anton Gregorčič v Gorici 10 gld. — Anton Černigoj v Pulju 40 kr.
G.čna Olga Konjediceva v Plaveh nabrala po krajni učiteljski konferenci 9. t. m. med gg. udeleženci G*50. — Miha Štrukelj, vikari j v Čezsoči, 2 gld. — Karol Favetti na Cresu, za kazen, „ker nisem odpisal Ar-
turčku**, 1 gld. — Boneta Andrej v Opatje-selu 1 gld. — Zložili nekateri na Št. Viški-gori 2'40. — Čistih in prostovoljnih darov pri šolski veselici po blagoslovljenju novega šolskega poslopja v Kamnjah 14’20.	—
Franc Kodrič, vikar na Trnovem, 5 gld. — Nekdo 4 gld. — Pri svatovščini Franceta Bavcona in Amalije Rijavic pod Osekom je nabrala Francika Kerševan 4. t. m. pri g. Jos. Faganelu 2-50. — Neimenovan je izročil «Sloginemu» denarničarju 10 gld. in ne 10 kr., kakor je bilo po tiskovni pomoti izkazano zadnjič. —_ Vesela dijaška družba 3 gld. 30 kr. — Na ogovor preč. g. župnika Rejca nabrale učiteljice pri učiteljski konferenciji v Čepovanu gld. 21'07‘/j. — Cotič Jožef iz Dornberga 50 kr. — Anton Zuchiatti iz Medane GO kr.
O priliki izleta slovenske mladine v Št. Andrež nabralo se je mej rodoljubi v Molarjevi gostilni 3 gld. 55 kr., za kar se jim srčno zahvaljujemo v imenu obdarovane mladine, žele, da bi ta primer posnemali z-o-doljubi tudi o priliki drugih izletov,
Pisatelj č. g. Andrej Pavlica je daroval 30 iztisov knjige «Sveta ura» za otroke in nekatere delavce. — Pri tej priliki opozarjamo zopet na to krasno knjigo, katero je spisal v laškem jeziku sv. Alfonz Ligurski. Obsega 148 stranij. Cena le 25 kr., po pošti 30 kr. — Vsaka bogoljubna hiša bi jo morala imeti. Naroča se bodisi pri imenovanem g. pisatelju ali v naši tiskarni. Le po nji, dokler je je še kaj v zalogi.
Rojaki! Na drugem mestu poročamo o velikanskem uspehu »Sloginih« zavodov v Gorici. Lahko rečemo, da v teh zavodih je glavna podlaga za prihodnost Slovencev v Gorici. Kar storimo v tem pogledu, je le dobro naložen denar, ki bo donašal narodu velike obresti. — Prihodnje šolsko leto dobi obrtna šola še pripravljalni tečaj! Vrhu tega začne dekliška šola. Delajmo tako vstrajno dalje! Kdor more, naj pomaga! Veliko poznamo imovitih mož, ki so še vedno hladni in trdosrčni do teh zavodov!
Naj bi se vsaj zanaprej omečila vsa trda srca! Kdor več more, naj več stori! — Najsrčnejša hvala dosedanjim dobrotnikom, ki so nam dajali vedno najsijajnejši dokaz, kako dobro razumejo resničnost reka, da: „čegar je mladina — tega je prihodnost* ! V tem znamenju zmagamo!
* Letošnje vaje v orožju. — Vaje v batalijonu 1., 2. in 4. bataljona pešpolka št. 87. pričele so s 1. julijem in bodo trajale do G. avgusta v Trstu, oziroma v Sežani. Dne 7. in 8. avgusta odpravijo se ti batali-joni v Postojno. Tretji bataljon tega pešpolka bode imel te vaje v Celju. Dnč 8. avgusta odpelje se po železniči iz Celja v Postojno. Vaje v polku bodo od 9 do 25. avgusta v okolici postojinski. Dne 26. odpelje se polk po železnici na Krško. Vaje v brigadi bodo dne 27., 28. in 29. avgusta na Krškem, od 30. avgusta do 3. septembra tabor med Krškim in Celjem. Vaje v diviziji bodo dne 4., 5. in ,G. septembra v okolici celjski. Od 7. do 14. septembra tabor med Celjem in Ptujem. Vaje skupnega voja bodo dne 15., IG. in 17. septembra med Ptujem in Radgono. Vršile se bodo v divizijah, stoječih si nasproti. Dnč 18., 19. in 20. sept. prično se voji razvijati na velike cesarske manevre. Le-te bodo dne 21., 22. in 23.
. sept. na Hrvaškem. Stal bode III. voj proti XIII. Dnč 24. septembra odpustč se na do-
pust oni vojaki, kojim tiče. Gori omenjenih vaj v brigadi udeleže se tudi: pešpolk št. 97., I. divizija huzarskega polka št. 8, divizijski topniški polk št. 9 in sanitetni oddelek št. 9 (Trst). Vaj v diviziji pa razven teh še 5G. brigada pehote (pešpolka štev. 27 in 47), II. divizija huzarskega polka št. 8, divizijski topničarski polk št. 7 in sanitetni oddelek št. 8 III. voj o cesarskih manevrih bode sestavljen iz : XXVIII. in VI. divizije (XI. in XII. brigada, pešpolka št. 7 in 17); polkovnega štaba in dveh bataljonov bosenskega pešpolka štev. 2; lovskih bataljonov št. 7, 8, 9, 20 in 31; pijonirskega bataljona št. 8; dragonskega polka št. 5; topniškega vojnega polka št. 3; topniškega divizijskega polka St. 8, tretje divizije vozar-stva in sanitetnega oddelka št. 7. Poveljniki bodo: III. vojn ekscelenca baron Rheinlan-der; XIII. vojn ekscel. bar. Bechtolsheim; 28. diviziji pehote general Hegeduš; 55. brigadi generalmajor Levotto; 56. brigadi generalmajor Sterzi; VI. diviziji maršalski poročnik Stanger; 11. brigadi generalmajor Hocksmann in 12. brigadi generalmajor Bruss.
>,Ed.“
*	Rihcmbcrškl oddelek veteranskega društva bode imel v nedeljo 2. avgusta shod v Brjah v gostilni pri „Pečenku* ob 4. uri popoldne. K temu shodu vabi vse rihem-berške člane in one iz sosednih krajev — posebno pa iz ajdovskega in komenskega. Razpravljalo se bo mej ostalim tudi glede Čehovinovega spomenika.
* Iz idrijske doline: „13. t. m. popoldne je pridrvila huda nevihta z vipavske strani čez Vojske do šentviškogorske planote. Hudourniki v Gorenji Trebuši so močno narasli, da so bila Lenassijeva drva v nevarnosti. Na Pečinah je strela ubila dva konja, ki sta stala na prostem. Udarila je tudi v eno hruško v vasi. Nu Vrhu pod Čepovanom je strela udarila pred hišo in omamila vso družino. Mož je menda že umrl. Govori se, da tudi v Šebreljah je strela udarila* v eno bajto. Toča je menda pobila na Vojskem. Pokazala se je tudi na šentviškogorsko planoto, pa ni storila posebne .škode. Treska in hudega vremena reši nas Gospod!
*	Broštirica o Židih. — Ponatisnili smo iz „Soče“ razpravico „Židovsko n r a v o s 1 o v j e v T a 1 m n d u“ Knjižica obsega 20 stranic. Cena 10 kr, s poštnino vred. Kdor jih naroči 100 iztisov jih dobi za gld. 4. 50 pa za gld. 2*50, 20 za gld. P20. Kdor more, naj si jo naroči! Slučajni čisti prebitek porabimo za pridobitev in natis novih spisov o židovstvu.
Notarski izpit je napravil te dni pri višem deželnem sodišču v Trstu gospod Artur L o k a r iz Ajdovščine. Isti je usposobljen za poslovanje v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Čestitamo najiskreneje. 1 i ■
Iščem urednika za „Sočo“ ih „Prl-morca“. — Naše hontalije, ki so pričele p red n o sem se jaz javno zapletel v nje, so se nakrat Čudno zasukale. Nakrat so postali nasprotniki zadovoljni z narodnim vodstvom, le — jaz sem jim napoti, le mene hote moralno in gmotno uničiti. Proti moji osebi kopičijo laž na laž, katerih ne bom zavračal, ker nočem nadlegovati čitajočega občinstva s takim berilom: proti moji t i s-karni pa so razplele plemenite krščansko-katoliške duše celo agitacijo. — Skratka : j a z sem postal tista „zapreka*, da niše miru
v deželi. — Kdor hoče letim verjeti, naj veruje! Jaz sicer ne verujem v resničnost takih trditev, — toda nasprotnike zgrabim za besedo in zahtevam, da ostanejo vsaj zdaj pri tem, kar izjavlja „Primorski List". — „Odstraniti hote s e d 1 o, da ohranijo konja!" Prav! Toda sedlo se hoče umakniti samo, hoče se tudi žrtvovati, da ostane le — konj cel! Jaz se torej umaknem, — to je moj trden sklep! Bomo videli: kdo bo pa poslej napoti miru in edinosti v deželi! — Hazporu na Goriškem niso več uzrok ta ali ona „načela", tudi „Prim. List" se izreka za „narodno vodstvo", le razdražljiva pisava „Soče" je vsemu uzrok.
Ali vsemu temu se da prav lahko pomagati. Jaz se prav rad umaknem in prepustim uredništvo drugemu možu, saj nosim že od 1. 1889. nelahko breme edino na svojih ramenih. Kdor čuti v sebi sposobnost za urejevanje „Soče" in „Primorca" in hoče soglasno delovati s sedanjim narodnim vodstvom, ki se osredoto-čuje v polit, društvu „Sloga", naj se blagovoli oglasiti pri meni ali pri predsedniku „Sloge" dr. A. Gregorčiču. Vse podrobnosti pismeno ali ustno.
Ako je najnovejša taktika „P. L." resna in nima skritih namenov, tedaj na tak način mora nastati mir in edinost v deželi. Ako pa miru še ne bo, tedaj bo z mojim odstopom najsijajneje dognani dokaz, da sedanja pisarija „P. L." je le krinka, pod katero se skrivajo vse drugačni nameni. — Upam, da gospodje okoli „P. L." ne bodo dajali takih dokazov, marveč da se uklonijo narodnemu vodstvu na Goriškem.
A. Gabršček, tiskar in založnik.
*	Prvo grozdje smo videli danes na sadnem trgu; bilo je vsega 1 kilo za — 1 gld. '50 kr.
*	Iz Podgore: „V nedeljo ob 4. pop. je bil v neki krčmi „poučni s h o d“, kateri je sklical na imena c. kr. sodni praktikant Franc Pavletič; vabila je raznašal sam še le isti dan; sam župan poprej ni nič vedel o shodu. — Došlo je kakih 25 do 30 oseb, večina starejših očancev, ki niso umeli, za kaj se gre. Zunaj pa se je zbralo nad 50 oseb; pevci so peli. — Poleg Pavletiča je došel od razumništva le še šempeterski kaplan K n a u s. — Pavletič je dolgo govoril in skušal s slabimi dovtipi smeš iti one može, ki so govorili v Št. Petru. Či tal je dalje „S o č o“ in „P r i m o r c a“ in svaril pred tema listoma: jezil se je tudi, da prav teh dveh veliko prihaja v Podgoro. — Dalje je zdihoval, kako strašno da se zanemarja kmeta in delavca, katera reši edino „krščanski so-cijalizern14.
Na c. kr. realki je bilo v začetku šolskega leta 350 učencev; med letom jih je izstopilo 50. — Iz Gorice jih je bilo 124, z dežele 125, iz drugih avstrijskih dežel 32, z Ogerskega 6, iz inozemstva 13. — Nemcev 48, Lahov 197, Slovencev 47, drugonarod-nikov 8.
«Slogina» ljudska šola z osmimi razredi je sklenila šolsko leto v sredo. — Ob 8. uri je bila sv. maša z blagoslovom v kapucinski cerkvi; služil jo je katehet veleč. g. dr. Hilarij Zorn; deklice višjega razreda so prav lepo pele, a orgljal je g. Bajt. — Kdor je videl tisto velikansko vrsto otrok, ki so korakali iz šole v ulici Barzellini do cerkve, moralo mu je imponovati; nasprotniki so morali pripoznati vstrajnost Slovencev v Gorici proti vsem polaščujočim strojem, Slovenci pa so se veselili tak6 krasnega uspeha; Da ni «Sloginih» zavodov, ogromna večina te mladine bi bila potujčena, v žalost in sramoto vsega naroda. Tako pa je uprav ta mladež up in nada za boljšo prihodnost slovenskega življa v Gorici. Kdor je videl to nepregledno vrsto otročičev, mora reči, da ves denar je naložen na visoke obresti — in vsak Slovenec je dobil še novega poguma k vstrajni požrtvovalnosti. — Po sv. maši so se razdelila koncletna sporočila; 100 pridnejših dečkov in deklic iz obeh najvišjih razredov pa je dobilo po en snopič »Knjižnice za mladino*, katere je darovala «Goriška tiskarna*.	,
Kaj bo v pričetku šolskega leta s to mladežjo? Najstarejši dečki pojdejo lahko v obrtno šolo in v pripravljalni tečaj, ki se osnuje v jeseni, deklice pa v novi dekliški zavod. Kaj bo pa z ostalo mladino?
Otroško zabavišče pri Soškem mostu je imelo malo javno preskušnjo 16. t. m., navzočih je bilo 41 otrok (vpisanih 45); Otročiči so prav lepo odgovarjali, peli, igrali se, deklarnovali. Gospe od ženske podružnice ■ (gospe Šantel Avgusta, Drufovka Amalija, I Dekleva Ivana) so obdarovale otroke s kolači in podobicami.
Iz Gorice nam piše nekdo: „Zadnji „Primorec" je omenil smrt nadarjenega sedmošolca Iv. Kovica iz Peči pri Mirnu. Pokojnik je bil do letos gojenec malega semenišča. V nižjih razredih je bil popolnoma zdrav, ali odkar je začel bruhati krv v peti šoli, bolehal je vedno do smrti, ki je pa vendar vse presenetila. Rajnik je bil pohlevnega in mirnega značaja ter obče priljubljen pri učencih in učiteljih. Svoje nauke je opravljal vestno in iz poklica, kar nam spri-čuje posebno njegov poslednji govor, ki ga je govoril v šoli par dnij pred smrtjo. Omenjeni govor je bil naslovljen „Vi rt us viri" (moževo moštvo); v njem se je posebno vnemal za neomahljiv in trden značaj, kateri naj bi gojil vsak mož. Najbolje nam označijo njegovo mišljenje Jurčičeve besede, s katerimi je sklenil svoj govor:
„Tvrd bodi, neizprosen mož jeklen,
Kedar braniti je časti in pravde
Narodu in jeziku svojemu" !
V torek je bil ob 6. uri zvečer pogreb v rojstn' vasi pokojnikovi. Nagrobnico so peli gimnazijci (25 pevcev); k pogrebu so prišli nekateri profesorji".
Za predelsko železnico. — To vprašanje postaja čedalje bolj pereče, odkar se je izrekel vojni minister v avstrijski delegaciji bolj za bohinjsko črto. V imenu koroških in goriških poslancev je govoril za predelsko železnico dr. Steinwender. — Vse časopisje, ki zastopa trgovske koristi, se postavlja odločno za predelsko železnico. Posebno vroče se je potegnila za njo dunajska „Kaufmannische Zeit-schrift", ki je glasilo dunajskega društva trgovcev. V 12. in 13. štev. t. 1. je objavila dva obširna članka iz peresa strokovnjaka L. Haruma. Skušali bomo, objaviti obširna članka v slovenskem prevodu.
Nekaj za Solkance. — „Tagespost“ je pisala, da Solkan je laška vas; Slovenci smo le predrzneži, ker pišemo Solkan namesto Salcano. Laški listi so seveda takoj ponatisnili to neumnost iz „Tagesposte“.
Samomora. —17. t. m. so našli v Sta-rigori blizu sv. Marka na drevesu obešenega nekega Haseka, ki je bil nekdaj pri vojaški potem pa pri civilni godbi; stanoval je v Rabatišču. Visel je že nad 20 dnij, ker so bili po njem že debeli črvi in je strašno smrdel. Danes ga je komisija pripeljala v Gorico.
Preteklo sredo se je pa utopila neka neznana ženska v majhni, čevelj globoki vodici pod židovskim pokopališčem ; vtaknila je glavo v vodo in se zadušila. — Pri njej so našli okoli 100 gld.
Slavna županstva prosimo, da bi nam naznanila skupno število volilcev v novi volilni kuriji, ko dovrše po glavarstvih naloženo delo. Ti podatki nam utegnejo dobro služiti.
Iz Grgarja smo prejeli že dvakrat pritožbo, da cerkveno petje premalo napreduje, če tudi so na razpolago dobre moči. Uzrok je baje prevelika brezobzirnost pevovodje do jednega tenorista. — Ne poznamo pobliže tamošnjih razmer; želeti bi le bilo, da bi vladala v pevskem zboru složnost in ljubezen do napredka.
S Št. Viškogorc nam piše prijatelj : „Dne 13. t. m. ob '/27* uri zvečer bila je na Št. Viškigori huda nevihta s točo, ki je jako poškodovala pridelke na polju. — Nekemu Petru Podgornik s Pečin, kateri je vozil les v Vrhu, je strela ubila pri Apnen-cah dva lepa konja. Bog nas se usmili !* I
Iz Kamenj : „Dne 12. t. m. je slavila tukajšnja šolska mladina blagoslovljenje novega šolskega poslopja. Šolska mladina je o tej priliki pripravila šolsko veselico, pri kateri se je izvrstno izkazala. Bodisi iz petja, kolikor deklamovanja in pri igri je dosegla nepričakovan vspeh, za kar gre čast v prvi vrsti gospodoma učiteljema. Kličemo jima vsled tega v zahvalo „na zdar“!
1	Opozarjamo čitatelje na popravljeni
[ urnik Videm - Gedad in nazaj, kateri prinašamo na sedmi strani.
Ostala Slovenija.
Trst. — Bil je v Trstu državni poslanec Pe r ners t o r f er, ki je doslej edini zastopnik socijalne demokracije v državnem zboru. Zvečer je imel v vrtu „Mondo Nuovo" predavanje o političnem položaju Avstrije v drugi polovici sedanjega veka. Kritikoval je koalicijsko ministerstvo ter sedanjo preosnovo volilnega reda. Naglasil je „nepravično" napadanje klerikalcev na socijalno demokracijo , ki zastopa le načela bratstva, enakopravnosti in splošne svobode. Kdor hoče biti socijalist, temu se ni potrebno odpovedati ne svoji narodnosti še manj pa veri, pač pa ne sme nametati drugim svoje vere ter drugoverce sovražiti, marveč ljubiti kot svoje brate. Slikal je z živimi barvami Kristusovo podobo kot najsijajnejo luč dobrote in poudarjal, da je socijalna stranka edino zmožna podedovati in izpeljati Kristusove nauke (?). Razlagal je sedanji društveni položaj in stremljenje posamičnikov, da dosežejo zlato tele. — To, kar je povedal Perner-storfer v nemščini, je raztolmačil sklicatelj shoda Učekar italijanski, g. Kamuščič pa slovenski. Shod je bil mnogoštevilno obiskan od vseh slojev Tržačanov. To je površna slika tega shoda. Pri tem shodu so imeli lepo priliko, nastopiti oni gospodje, ki so bili sklicali znani shod v Št. Petru. Mari bi se bili potrudili v Trst in tam povedali zbranim delavskim krogom, kaka nevarnost jim preti od socijalne demokracije. Pri tem shodu bi bil umestneji njih nastop nego bi je bil v Št. Petru! — Ta mesec so pričeli zapirati v Trstu vse prodajalnice razun onih, ki tržijo z jestvinami. Do 800 prodajalnic je bilo zaprtih. Izjemo so naredili le kaki trije trgovci, ki so se slednjič morali udati zbrani množici pred prodajalnicami. — V mestnem zboru tržaškem je naglasil vladni zastopnik, da vlada ne potrdi doklade, katere misli zbor naložiti, oziroma da ne potrdi niti nekaterih iz prejšnjih let. Ukljub tej izjavi je zbor glasoval za vse predloge, ki so odločevali take doklade. Pričakuje se z radovednostjo, kako konča ta vladni odpor in kljubovanje mestnega zastopa! Ako ni vse le pesek v oči?! ^— 7. t. m. zjutraj čistilo je pet delavcev Skedenj, ki se nahaja v prvem nadstropju mlina „Economo". O tej priliki vnel se je prah razpadlega žita in ogenj se je širil strašno naglo. Ko se je dogodila eksplozija, bili so na Skednju nahajajoči se delavci h krati v plamenu. Prihitevši tovariši in za njimi gasilci so pogasili ogenj. Škoda pa je jako izdatna, kajti o gašenju je bilo uničenih 150 vagonov pšenice in tudi poslopje je trpelo vsled eksplozije in ognja. Izmed ponesrečenih štirih delavcev je bil najhujše prizadet 42-letni Josip Pahor. Ožgano meso se mu je kar lupilo od trupla! Siromak je umrl še istega dne ob l1^ uri pop. Ob 43/i pop. rešila je smrt tudi 25-letnega Jakoba Depaulisa strašnih bolečin, za tretjega 20-letnega Frana Dodiča pa je le malo na-deje, da ozdravi, dočirn četrti je le lahko oškodovan. Oba so pokopali v sredo na strošek Economov. — V bolnišnici dogajali so se srce pretresujoči prizori, ko so prihajale žene in otroci ubogih umirajočih nesrečnežev k posteljam svojih dragih! Gospod Economo se je mudil več časa v bolnišnici. Dal je umeti, da bode skrbel za obitelj ponesrečenih.
* Istra. — Občina Lovran je bila doslej zjedinjena z Moščenico. Pred šestimi leti so zmagali pri obč. volitvi prvič Hrvatje — in tako je bilo odcvenkalo italijanskemu gospodarstvu, a le začasno. Vladeželjni Italijani so delali na to, da se je razdelila občina Lov-
ran v dve občini, namreč Moščenice in Lovran, dobro vede, da pridejo na tak način zopet do vajeti vsaj v Lovrani, kjer imajo precej veliko pristašev. Občina je bila res razdeljena in prošli teden so se vršile nove občinske volitve v Lovrani, pri katerih so bili izvoljeni italijanski kandidatje v vseh treh razredih, kar se je pričakovalo z gotovostjo, posebno pa radi tega, ker so Italijani zbegali okoličansko ljudstvo z raznimi lažmi in jih podkupili. Da so se godile pri tej volitvi res nezakonitosti, potrjuje dopisnik „La Sera", ki piše: „Vennero commessi molti abusi, che francamente bisogna deplorare. La situazione e critica perche 1’ esito delle elezioni non corrisponde pienamente ai de-sideri". (Zgodile so se zlorabe, katere moramo odkrito priznati. Položaj je kritičen, kajti izid volitev ne odgovarja popolnoma željam). Tako piše torej „La Sera" o ti zmagi. K temu mi nimamo nič pristaviti, kajti priznanje italijanskega, nam neprijaznega časopisa je očiten dokaz, da so zmagali nasprotniki le z zlorabami. — V sodnem okraju labinjskem, oziroma v samem L a-binju, so tri odvetniki Italijani. Ves sodni okraj je slovanski; naše ljudstvo želi dobiti jednega slovanskega odvetnika, ki bi ga vodil in branil v vsakem pogledu. V tem smislu je pisal nekdo „Edinosti" s prošnjo, da bi se naselil v Labinju kak naš odvetnik. „Naša Sloga" pristavlja temu, da je zelo težko pomagati z domačini vrlemu našemu ljudstvu na labinjščini, ker nimamo še nabiti odvetnikov, ki bi se mogli naseliti v Labinju. V tem pogledu bi mogli storiti sebi in ljudstvu veliko dobrega mladi odvetniki iz Dalmacije, iz Kranjske in Štajerske, ako bi se hoteli naseliti na nekaterih vrlo važnih točkah v Istri. Žal, da imamo pomanjkanja v tem pogledu !
* Kranjska. — Deželni zbor, ki se je sešel h kratkemu zasedanju, je že zaključen. V zadnji seji je bil sprejet enoglasno nujni predlog posl. dr. Majarona glede mnenja c. kr. najvišjega sodnega in kasacij-skega dvora, ki glasi, da je pripuščeno po smislu §. 153. kaz. pr. r. presoji preiskovalnega sodnika v vsakem posameznem slučaju prisiliti deželnega in državnega poslanca, da mora povedati vir svojih poizvedovanj, na podlagi kojih je izustil svoj govor v zbornici. Da bi se s tem mnenjem ne škodovalo imuniteti poslancev, je dr. Majaron predložil ta-le predlog: „Visoka c. kr. vlada se pozivlje, da prej ko mogoče predloži državnemu zboru načrt zakona, s katerim se dopolni §. 151. k. p. r. tako, da se mu doda sledeči dostavek: 4. člani državnega zbora in deželnih zborov gledč izjav, storjenih v svojem poklicu". — V Novem Mestu so bile vnovič občinske volitve 15. t. m. Zmagala je zopet narodna stranka v vseh treh razredih. — 9. t. m. so otvorili Aljaževo kočo v Vratih pod Triglavom. Slavnosti se je udeležilo do 50 oseb. — „Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani je priredilo 14. t. m. društveni večer v čast novemu predsedniku mestnega šolskega sveta, županu Iv. Hribarju. — Izlet ljubljanskega Sokola v Kranj bo 9. avgusta. — 2G. t. m. pa postojinskega v Razdrto. Tega izleta se udeleži tudi ljubljanski in tržaški Sokol. Žal, da lo ni mogoče tudi go-riškemu radi slabih voznih zvez in ker je vezan na vse strani. Posamičnim Goričanom pa priporočamo udeležbo. — V Ljubljani se je ustanovilo novo društvo hišnih posestnikov, trgovcev in samostojnih obrtnikov v svrho brambe svojih koristij. — Ker pride v Ljubljano ministerski predsednik Badeni
—	baje 1. ali 3. avgusta — si prizadeva namestnik Hein, da bi mu priredili Nemci in Slovenci podoknico. Nemcev pa ne more za to pridobiti, ker so mišljenja nemškona-rodnjaškega. Pripravni so pa peti kako nemško narodno pesem, ki Slovencem ne ugaja.
—	V Ljubljani so zaprli nekega žida, ki je že več časa zlorabljal mala dekleta in jih oškodoval veliko število. Ta mož je žid in je oženjen ter oče. (Takšna počenjanjk ne prepoveduje Židom nravoslovje v njih Talmudu, kar se čita v brošurici, ki smo jo ponatisnili iz „Soče" in se dobi v naši tiskarni po 10 kr. iztis).
*	Štajerska. — Na celjskem gimnaziju je bil zrelostni izpit. Nijednemu osmošolcu se ni odrekla matura, vsi so se je udeležili. Od 21 maturantov ni padel in ne odstopil niti jeden. Šest jih je zvršilo maturo z odliko, 15 z dobrim uspehom. Mej maturanti sta bili dve tretjini Slovencev.^ — Bralno društvo pri Sv. Jurju ob Ščavnici priredi veselico 2. avgusta. — 6. sept. bode slavnost dijaštva Slovenskih goric v Ljutomeru. — Slovenske tvrdke (firme, napisi) nad prodajalni-cami v Celju bodejo celjske nemškutarje in Nemce — slovenski groši pa ne. Celjskim trgovcem Slovencem priporoča „Domovina", da si omislijo povsod slovenske napise. — O priliki godli sv. Cirila in Metoda niso mogli dobiti v Celju smodnika v tamošnji zalogi pri trgovcu Rakuschu. Mož je Nemec po mišljenju in dejanju in gotovo ni hotel dati Slovencem smodnika, da ne bi proslavljali godu slovanskih aposteljnov. — Pri volitvi v okrajni zastop celjski v I. razredu so izvoljeni soglasno narodni kandidatje. Nasprotniki se niso volitve niti udeležili. V celjskem okraju je s Celjem vred 37.876 Slovencev in le 5417 nemčurjev in Nemcev. Slovenci plačujejo v tem okraju gld. 105.463-10 davka, dočim Nemci in nemčurji le gld. 38.054'13. Torej že ta razlika v plačevanju davka kaže, da tiče v okraju prvenstvo Slovencem. Nesrečni volilni red pa omogočuje tudi Nemcem, da zasedajo sedeže zastopnikov. Nekdaj so imeli večino, pred 3 leti so jo zgubili, a upamo, da je ne dosežejo več. — Zraven teh volitev bližajo se tudi deželnozborske. Slovenci nimajo upanja na kako novo pridobitev, vendar gotovo računajo na dosedanje sedeže. Zopet nesrečni volilni red jim ovira napredek na tem polju in radi tega se moramo tolažiti le z upanjem, da pride čas, ko pride ob veljavo tudi ta nepravični volilni red. —
*	Koroška. — Celovški pevci nemškega mišljenja pojdejo v avgustu v Stuttgart pod vodstvom velikonemca Dobernigga. — Na celovškem gimnaziju je bilo vpisanih 420 učencev; od teh je bilo 345 Nemcev in 74 Slovencev. Slovenščine se je učilo 102 uč. Odličnjakov je bilo 65, prvi red je dobilo 257, ponavljalni izpit 34, drugi red 42, tretji 15. — Poveljništvo 17. pešpolka v Celovcu išče nekega poročnika kot vojaškega beguna, ki je šel na dopust v Ljubljano, a se še ni povrnil. Bil je zelo lahkomišljen.
*0 družbi sv. Moliora čitamo v «Miru» : Naša čast, naš ponos in sreča je družba sv. Mohorja. Koliko ni že storila v dolgih letih svojega obstanka za Slovence, pripravljajo jim toliko imenitnih in lepih knjig. Žato se tudi vsi verni Slovenci zbirajo okrog prve in najimenitneje naše družbe, vsako leto nas je več, in s posebnim veseljem naznanjamo, da smo tudi letos napredovali, ker šteje družba sv. Mohorja 75.227 udov, to je 3130 več, kakor leta 1895. Ali ni to res vesela novica ? — Bali smo se, da bodemo zaradi velike nesreče, ki je zadela toliko Slovencev po potresu in drugih vremenskih nezgodah, letos nazadovali. Bogu, ki očividno blag;o-slovlja naše delo, in požrtvovalnim poverjenikom gre hvala, da se le-ta bojazen ni izpolnila.
75.227 Mohorjanov deli se tako-le po posameznih škofijah:
1. Goriška	7.713, t. j. 469 več kakor lani.					
2. Krška	5.813,	It	251	rt	n	n
3. Lavantinska 24.409,		rt	433	rt	rt	rt
4. Ljubljanska 30.445,		rt	1379	rt	rt	rt
5. Trž.-Koper.	3.765,	rt	342	rt	rt	rt
6. Sekovška	486,	rt	56	n	n	n
7. Somboteljska	313,	rt	1	rt	rt	rt
8. Zagrebška	574,	rt	31	n	rt	ii
9. Senjska	197,		4	ii	11	ji
10. Poreška	Ul,	n	1	ii	ii	
11. Videmska	209,	ii	43	>i	ii	1»
12. Razni kraji	364,	n	55	ii	»1	ii
13. Amerikanci	632,	n	77	ii	n	ii
14. Afrika in Azija 196,		ii	11	manj	ii	ii
Povsod smo torej napredovali, samo Afrikancev je odpadlo 11. Najbolj moramo občudovati velikanski napredek ljubljanske škofije, kjer je število kljubu hudemu potresu narastlo kar za 1379, t. j. na 30.445. Samo ljubljanska škofija šteje sedaj več udov, kakor pred nekaterimi leti cela družba. Za ljubljansko sta lepo napredovale goriška (za 469),
lavantinska (433) tržaško-koperska (za 342), pa tudi Korošci nismo daleč zaostali ter napredovali za 251 udov. Po drugih škofijah je napredek sicer manjši, a ravno tako časten.
Veselimo se lepega napredka, pa prosimo ravno te dni Boga, naj na priprošnjo sv. Mohorja in Fortunata blagoslovi našo uzorno družbo, skrbno duševno mater Slovencev, da vedno ostane na visoki stopinji ter lepo napreduje tudi v bodoče!
Razgled po svetu.
Avstrija. — Njegovo Veličanstvo, ki biva v Išlu, je sprejelo v avdijencijo nemškega kancelarja kneza H o h e n 1 o h e. — Cesar povrne obisk romunskemu kralju K a-rolu v Bukareštu. — Dne 31. avgusta prispe v Galicijo k velikim orožnim vajam, kjer ostane do 16. septembra. Tega dne se povrne na Dunaj, od kjer odpotuje k zaključnim orožnim vajam 3. in 13. kora na Hrvaško. — Uradno se razglaša, da pride na Dunaj 27. avgusta ruski car. — Dunajsko namestništvo je razpustilo socijal-demo-kratsko društvo „Zukunft" radi prestopka pravil. — Nemško-liberalni poslanec Tausche je hotel v nedeljo poročati svojim volilcem na shodu v Hebu, ali volilci ga niso hoteli poslušati. Ni mogel priti niti do bosede. Volilci so upili, da ga ne marajo poslušati in da bodo volili Schčnererja. Tausche je moral zapustiti dvorano ne da je poročal. — Trentinsko italijansko politično društvo je imelo občni zbor, pri katerem se je odločilo, da se nadaljuje zdržanje poslancev od udeleževanja sej deželnega zbora v Inomostu, ker so ostala brezuspešna pogajanja z vlado.
—	V K r a k o v u je bil shod poljskih kirurgov. — Brnsko sodišče je priznalo kot glavno naslednico po pok. baronu Hirschu njegovo soprogo, ki podeduje 150 milijonov frankov. — Nadv. Oton je imenovan zapo-vednikom 10. konjiške brigade na Dunaju.
—	Knez Rudolf Lichtenstein je imenovan prvim višjim dvorjanom Njeg. Veličanstva na mesto pok. kneza Hohenloha. — Nemška liberalna stranka se preosnuje. V to svrho sta se vršila dva shoda: eden v Pragi, drugi v Brnu. — Češki zgodovinar, prof. dr. Tomaš M a s a r y k, je imenovan rednim vseučiliščnim profesorjem na češkem vseučilišču v Pragi. — Na dunajskem vseučilišču je bil 3. t. m. prvi slučaj, da je neka gospodična položila strogi izpit iz medicine. Doktorsko diplomo je dosegla v Švici.
—	3. t. m. je bil odkrit na bojišču pri Kralj. Gradcu spomenik onim junakom 8. strelskega bataljona, ki so padli pred 30. leti v vojni proti Nemcem. Od 700 mož prostega vojaštva in 17 častnikov je ostalo pri življenju le 200 mož in 4 častniki. — Cesar je privolil v to. da se postavi spomenik nadvojvodi Albrehtu na Dunaju v spomin petdesetletnega vladanja. — Število odvetnikov v Avstriji je znašalo koncem 1895. 1. 3758. Na Dunaju jih je 856, v Pragi 276, Lvovu 123, Brnu 90, Krakovu 83, Trstu 73, Gradcu 74 itd. V 270 sodnih okrajih ni bilo odvetnika, ker tičijo največ le v velikih mestih. — „Neues \Viener Journal" javlja, da dobi naša vojska zopet nove puške, ki bodo „najlažje na svetu". Že za prihodnje leto namerujejo pričeti oborožavati s temi puškami. Za oborožanje cele vojske se potrebuje majhna svotica 80 do 100 milijonov goldinarjev. Nabrusite nohte, davkoplačevalci ! — V Gradcu je pričela 6. t. m. sod-nijska razprava proti vodji graških antisemitov Feichtingerju in njegovi m trem tovarišem radi raznih goljufij. Feichtinger je bil obsojen na mesec tovariša na osem dne-vov. — Dolenjeavstrij^ki deželni zbor je vs-prejel novi volilni red, na kar je bil zaključen. Pri razpravi je predlagal poslanec Gregorič, da se Židom ne dovoli volilne pravice ter je žide sploh hudo napadal.
Ogerska. — Ljudska stranka dobiva pristašev tudi mej Srbi in Slovaki; pri nekem shodu so naglašali Srbi, da bodo podpirali stranko proti liberalcem. — Državni tajnik Zeleski je šel nadzorovat madjarsko šolo v Gyetvo, da se prepriča o napredku
madjarizacije. Prišetlši v mesto, je je moral zapustiti kmalu s spremstvom vred, ker so ga napadli s kamni tamošnji prebivalci, Slovaki in Rumuni. Posrečilo se mu je, da se je umaknil nepoškodovan. Njegovi spremljevalci so bili ranjeni. — Madjarsko duhovništvo se poteguje za madjarsko bogoslužje v cerkvi. Odposlanstvo duhovnikov se je predstavilo ministru Banffy-ju in knezu-Primasu, prose za podporo v tem pogledu. Katoličani groze, ako se jim to ne dovoli, da ustanove novo cerkev, v kateri bo mad-jarščina kot bogoslužni jezik. Ker poznamo madjarsko odločnost, skoraj ne bi dvomili, da dosežejo eno ali drugo. — Dunajski nemški liberalci so obiskali razstavo. Mad-jarji so jih sprejeli najgostoljubneje ter se ž njimi bratili. — Razstavo so obiskali dijaki iz Bosne, ki so potovali na deželne stroške. — Na razstavi je zgorel do tal paviljon za sladčice. — V Nagy Mihaelu so umorili poslanca S z t a r y a, ki je živel v nesporazumu z Občinarji. — Madjarska vlada nameruje plačati duhovnike iz državne blagajne, in to le onim, ki se bodo odlikovali v madjarizaciji. — V vasi U d v a r je neki posestnik ustrelil svoje štiri sinove, hčer, in potem še samega sebe.
Ostale države. — Kako je ukrotil nemški cesar socijalne demokrate na Nemškem, so nam priča njih zastopniki v državnem zboru berolinskem. Ko se je zaključevalo letošnje zasedanje, so odšli vsi socijalni de-mokratje razun jednega iz zbornice, da jim le ne bo potrebno ustati, ko predsednik zakliče cesarju „hoch“. In ta jeden, ki je ostal v dvorani, je pri tem klicu mirno obsedel.
—	V A 1 i k a n t i j u na Španskem so uprizorili velikansko demonstracijo proti novemu užitninskemu davku ter so konečno užgali mestno hišo, ki je pogorela do tal. Ker so hoteli orožniki razpoditi izgrednike, unel se je krvav boj, pri katerem je bilo ubitih in ranjenih več oseb. Vlada je razglasila obsedno stanje. — V Carigradu so obesili veliko Armencev, ki so sodelovali v zadnji ustaji. Radi tega je nastala velikanska razburjenost. Po mestu so bili nalepljeni lepaki, ki so rotili Armence k uporu in naglašali, da se ne smejo ustrašiti vladne krvoločnosti, kajti isto so občutili tudi Bolgarji, in vendar so dosegli neodvisnost. — Iz Ne w- Torka poročajo, da je predsednik ekvatorske Ijudo-vlade zmagal popolnoma ustaše, ki so se bili uprli sedanji vladi. — Na Bolgarskem, pri zgradbi železnice Sredec-Roman službujoči italijanski in drugi delavci, so se poprijeli s tamošnjimi orožniki ; bil je ubit jeden orožnik. Sploh so oživeli zopet ustaši, ki se bore proti Turkom. — Na Francoskem dobe 2,800.000 frankov na davku za dvokolesa. 1. 1896. — Napovedali so vojno po vsej Franciji „tulcem" (cilindrom) in širokim rokavom ženskih oblek. — V Metzu pri Strassburgu je nastal požar v orožarni De-vant-les-ponts. ter se je užgala zaloga smodnika in dinamita, da je uzročilo razpok, ki se je slišal daleč okrog. Usmrčenih in ranjenih je več oseb. — V Kini je tudi ustaja. Tako poročajo iz Shangaja. Ustaši morijo kristijane, oziroma vse one, ki so prestopili h krščanstvu. Umorili so tudi nekatere misijonarje in uničili njih zavetišča. — Kakor se vidi, kuha po vsem svetu: na Kreti, v Macedoniji, v Kubi, v Kini, v Afriki, Španiji itd. — V Italiji je nastopila prošli trden ministerska kriza, ki je že končala. Odstopil je namreč vojni minister Ric-c o 11 i in je vsled tega odstopilo tudi ostalo ministerstvo. Kralj je poveril sestavo novega ministerstva zopet markizu R u d i -n i j u. Sestava se je posrečila in kriza je končala. Novo ministerstvo se predstavi zbornici danes. —- Baldisera se je povrnil v Rim iz Afrike. — Bara ti eri je v Arcu na Tirolskem pri svojih sorodnikih.
—	Vezuv je pričel zopet bruhati lavo. — V Franciji je neki Francois dvakrat ustrelil na predsednika Faurea, a k sreči ga ni zadel. Atentat se je zgodil v Long-Champsu o priliki obletnice zavzetja Bastilje in v času, ko se je vozil predsednik nadzorovat posadko. Atentatorja so ulovili. Ljudstvo ga je hotelo „linčati*. Sedaj se trdi, da je ustrelil dvakrat v zrak prašne fišeke, da
opozori na svojo osebo. Na povratku v Pariz je bil predsednik navdušeno pozdravljan. — 12. t. m. je bil v Parizu shod tamkaj živečih Čehov, Hrvatov, Srbov in Ru-munov pod predsedništvom bivšega ministra zunanjih poslov de Florensa. Udeležba je bila številna ; došlo je tudi mnogo francoskih državnikov in politikov vseh strank. Shod je vsprejel soglasno resolucijo proti zatiranju Slovanov in ostalih Nemadjarjev na Oger-skem. — Iz Berolina poročajo, da se je vendar posrečilo prof. B e h r i n g u sestaviti cepivo proti tuberkulezi (jetiki). — Nemčija je naznanila Franciji, da se udeleži uradno svetovne razstave 1. 1900. v Parizu.
—	Pri zadnjem dvorskem plesu v Belgradu je nekdo ukradel kralju Aleksandru pisma, katera mu je pisal njegov oče razkralj Milan.
—	V Belgiji je bilo izvoljeno v bruseljsko zbornico 105 katoličanov, 18 liberalcev in 29 socijalistov. — Kinežki podkralj Li-Hung-Ciang obiskuje vse evropske dvore. Ta teden je v Parizu. — Na Kreti je še vedno ustaja. Mohamedanci plenijo kristijanske vasi. Doslej je poginilo tam do 60.000 oseb. Kretska narodna skupščina se je zbrala, da se posvetuje o položaju. — V To kiju je poginilo vsled morskega vala, kateri je uzročil potres, 27.000 ljudij, 28.000 pa težko ranjenih. — Iz Kube poročajo o zmagi Špancev proti ustašem, katerih najbolji vodja je poginil. — Amerikanski demokrati so proglasili kandidatom za predsedništvo odvetnika Bryana. — O koleri v Egiptu poročajo, da se še vedno širi. Dnevoma umira čeč 500 oseb.
Razgled po slovarjem svetu.
Hrvaška. — Lepo misel je sprožil „Obzor" prošli mesec v nekem članku, da bi si ustanovili Hrvatje prosvetno društvo, kakor ga imajo že Italijani v „Legi Nazio-nale", Nemci v „Schulvereinu", Čehi v „Ustfe-dni Matici" in mi Slovenci in isterski Hrvatje v družbi „sv. Cirila in Metoda". To misel podpira zaderski „Narodni List" in splitsko „Jedinstvo", a podpiramo in zagovarjamo jo tudi mi, kajti spoznavamo veliko potrebo takega društva, ker tujščina se je preveč ugnjezdila posebno v Slavoniji, velika in hitra pomoč pa je potrebna v Medmurju, kjer so prepuščeni tamošnji Hrvatje na milost in nemilost Madjarjev. Tako društvo pa bi moralo bili ustanovljeno s pomočjo vseh strank na Hrvaškem in sama uradna Hrvaška bi morala biti pomočnica. Kot brez-politično in le prosvetno društvo bi moralo dobivati tudi deželno podporo, a svojo pomoč mu ne bi smel odrekati niti jeden rojen Hrvat. Le tedaj, ako bi bili Hrvatje zagotovljeni na znotraj, da jim ne preti nevarnost od navideznih sosednih prijateljev, bi se potrebavalo njih pomoč tudi zunaj nje meje — za Medmurce in istersko rajo namreč. Bog daj, da bi se to doseglo, ker je prepotrebno tako društvo. Ako nočejo že imeti za uzor v tem pogledu brate Čehe — naj jim pa bodo vsaj Nemci in Italijani! — Veliki čudež se je zgodil v Zagrebu predprošli teden — zaplenjene so bile namreč uradne „Narodne Novine", ker so ponatisnile neki odstavek iz zaplenjenega „Obzora", — za kar pa ni znalo uredništvo. Ali bodo tudi one radi tega obsojene, kakor so bili opozicijski časopisi v enakih slučajih, je seveda uprašanje. — Pri občinski volitvi v Oriovcu v Slavoniji so zmagali opozicijonalci madja-rone. — Nasprotno temu. kar se godi v Dalmaciji, kje prepoveduje škof blagoslovljenje hrvaške trobojnice — blagosovi vladika Strossmayer osebno hrvaški prapor pevskega društva „Davor" v Brodu. Slavnost bo 15. in 16. prih. m. Kar dovoljuje in osebno izvršuje vladika Strossmayer to bi morali uvaževati tudi drugi katoliški škofi na slovanskem jugu. — Z ozirom na razpor med opozicijama na Hrvaškem, posebno v taborju stranke prava, .je napisala tržaška „Edinost" odkrito besedo gospodom v Zagrebu, v kateri graja neslogo in način polemike med „čistim" in „nečistim" taborjem stranke pravo. Ta podpisujemo tudi mi, ker nas v resnici žali tako prepiranje, ki ne prinese sadu narodu, marveč še bolj neti ogenj mržnje in nesloge.
Proti koncu je pisala „Edinost" : „Kaj hočete s tako polemiko, ki je dostojna le re-volverskega časopisja?! Takim škandaloznim načinom polemike dokazujemo Slovani le to jedno, da nismo ničesar pozabili in da se nismo ničesar naučili iz svoje lastne zgodovine, iz one zgodovine, ki nam pripoveduje o onih nekdaj naših zemljah, na kojih ni danes nam ničesar več lastnega nego — grobovi. A te grobove je izkopala naša zgodovinska in tradicijonalna nesloga. Mar nam ni minolost izkopala dovolj grobov, mar ne bi bil čas, da odložimo tisto nesrečno smrtonosno lopato ? Razumemo, da je bilo in da ostane tako, da niso vsi ljudje jedne misli, ali razprava naša bodi mirna, dostojna, stvarna in naj ne prekorači nikdar okvirja ukupne narodne koristi. Polemika z „lopovi" (tako namreč so počastili „čisti" „nečiste") pa krši to okvirje na vseh straneh. Nasprotja v opoziciji hrvaški so se že tako poostrila, da je ostalo slovanstvo postavljeno pred alternativo: ali grajati ali pa prezirati popolnoma. Prezirati pa nočemo, ker so nam bratje tam onkraj Sotle. Poskusimo torej z grajo" !
Dalmacija. — Kam pelje nesloga med hrv. strankama v Dalmaciji, nam kaže izid volitev v tretjem razredu na slavnem otoku Visu. Pred tremi leti složni Hrvatje so zmagali v tem razredu avtonomaše. Letos razdvojeni Hrvatje so podlegli, a so zmagali avtonomaši. Ne palice, nego še kaj hujšega so vredni! — Splitskemu „Jedinstvu* je baje prepovedan uhod v dežele krone svetega Štefana. — Pred splitskim sodiščem se vrši zanimiva razprava proti trem osebam, dvema dijakoma in enemu lekarniškemu vajencu, ki so zatoženi razžaljenja Njeg. Veličanstva, ker so baje zamazali lansko leto cesarjeve podobe, ki so visele v šolskih dvoranah, o čemur smo mi poročali. Preiskava se je vlekla dolgo časa in slednjič sc je prišlo na sled zločincem posredovanjem spo-v e d n i c e (? ! ?). Razprava je bila zanimiva in se je vršila pri zaprtih vratah. Po zaslišanju veliko prič je bila razglašena razsodba v 12. t. m.; vsi trije zagovorniki so se odpovedali zadnji besedi, utemeljuje to s tem, da se ni dognalo, da so storili zatoženci ono, za kar so poklicani na odgovornost. Obsojena sta bila dva na 5, oziroma 9 mesecev. — V občini Tiesno je razpisana služba zdravnika z letno plačo 1500 gld. in pravico do popotnih stroškov. — Občinske volitve v Zadru se bližajo. Hrvaška stranka je rekla-movala pravico 433 izpuščenim volilcem; od teh je mestni volilni odbor priznal 171, a 272 odbil. Hrvaška stranka je uložila utok na namestništvo radi ostalih 262 volilcev.
Češka. — Dozdevalo se je, da bo konec razporu o pražkih uličnih napisih, kajti vse oblasti so priznale, da ima pravico občina postaviti sarnočeške napise. No sedaj se ne marajo udati Nemci, kajti oni so postavili na svoje hiše nemške napise in na trgovskih napisnih tablah ter v pismih in računih rabijo samo nemška iz češčine prestavljena imena ulic ukljub temu, da je sklenil mestni svet praški, da se ne smejo prevajati imena ulic. Radi tega je zopet sklenil mestni svet. da morajo odstraniti Nemci vse take napise in prodajalnične table. Nemci so se priložili proti temu sklepu in tako poteče zopet mnogo časa, ,da se reč konečno reši. Ako se reši za Nemce ugodno, tedaj imajo pravico Slovenci v Celju, Trstu, Mariboru in drugod, kjer so v manjšini, da napravijo slovenske napise na lastne stroške ter enake nadpise. — V Pragi in okolici je bilo 1895. 1. 23 sokolskih društev, namreč v Pragi 6, v predmestjih 4, v najbliži okolici 13. Skupaj so imela 6106 članov, mej njimi 1860 telovadcev in 140 predtelovadcev. Vs* društva skupno so imela tega leta 190.948 gld. premoženja. Knjižnica vseh društev šteje 8975 zvezkov. Vsaki novi član stori obljubo s podajanjem starosti roke, da se bo ravnal po društvenih pravilih in izvrševal članske dolžnosti.
Galicija. — Predprošli teden je bil v Lvovu gališki katoliški shod, pri katerem se je sprejelo veliko resolucij, ki so slične onim drugih enakih shodov. Sklenili so tudi, da se stori vse potrebno, naj 1>i se zavarovali
pri bolniških blagajnah tudi kmetijski posli in da se ustanovi katoliški rusinski ter katoliški delavski list.
Moravska. — Češka ljudska stranka je sklenila s Staročehi dogovor glede na volitve v deželni zbor. Čehi nastopijo v opozicijo proti vladi kot jeden mož.
Srbski cerkveni zaklad na Oger-skem v nevarnosti! — Novosadski „Zastavi" poročajo, da se govori v Budimpešti, kako odvzame država (madjarska vlada) kot višji nadzornik, upravo narodnih srbskih cerkvenih zakladov iz rok patrijarha Brankoviča, oziroma njegovih uradnikov. Ta čin baje utemeljuje s tem, da se s temi zakladi v samoupravi ne postopa pravoveljavno in postavnopravilno. ker se je zvedelo pri neki sodiščih razpravi, da so iz blagajniškega dnevnika iztrgane stranice ter da so mnoge občine plačale stroške za zborovanje cerkvenega shoda in to so dokazale, a ti dohodki da niso nikjer uknjiženi. — Nam se ne dozdeva neverjetna ta vest in to tem več ne, ker so Madjarji navihani tički, ki so se že okoristili s premoženjerii slovaške „Matice" in z drugimi zakladi, koje so konfisko-vali. če se to zgodi, to bode plačilo ogersko-hrvaškim Srbom za njihovo podporo v prid madjarske državne misli!
Bosna - Hercegovina. — Mostarski „Glas Hercegovca" je izšel v povečani obliki in lično tiskan pod novim uredništvom g. Nedeljka R a d i č i č a ter bistveno spremenjenim programom. Bivši urednik Miličevič, ki je odstopil list in tiskarno Radi-čiču, je pa priobčil po časopisih izjavo, da je prevarjen v lastništvu in da naj se pošilja le njemu zaostala naročnina. — „Bošnjak" poroča, da kmalu obišče Bosno-Hercegovino zopet nekoliko odličnih gostov, katere pripravlja k temu uredništvo francoskega časopisa „Le tour de Monde" (Okoli sveta). — Na učiteljski šoli v Sarajevu je bilo 100 učiteljiščnikov. Po veri je bilo 23 moham., 37 provosl. in 40 katoličanov. — Na sarajevskem gimnaziju je bilo vpisano 407 dijakov ; od teh je bilo 49 moham., 200 pra-vosl., 118 katoličanov, 37 Židov ter 3 ino-vercev. Od teh je dobilo 56 popravek, 27 drugi in 41 tretji red, kar pomeni želo slab napredek ! — „Posavska Hrvatska" javlja, da v Kreševu v Bosni širijo madjarščino in razobešajo madjarske zastave. Kaj imajo opraviti v Bosni madjarske zastave ?
Srbija. — Obisk kneza Nikolaja v Bel-gradu ni brez političnega pomena. Njegov odgovor na kraljevo zdravico tolmačijo kot odgovor na razlaganja avstro-ogerskega zunanjega ministra Goluchovskega, katera je imel v delegacijah v kolikor so se dosta jala Srbije. Temu se daja tem veča važnost, ker odgovor ni bil nepripravljen, kajti knez ga je čital, kar pomeni, da šobile besede prej vsestransko premišljene in pretehtane ne samo na srbskem dvoru, nego tudi v Moskvi, kjer se je knez mudil in od kjer je prispel naravnost v Belgrad. Posledice tega obiska pokaže bodočnost. — Radi nevarnostnih od-nošajev v nekaterih krajih Srbije, kjer je prebivalstvo zaščiščevalo razbojnike in jim dajalo zavetišče, ter na podlagi v skupščini glaso-vanega zakona, srbska vlada uniči sedem vasij in prebivalce, 15.000 na številu, preseli v druge kraje, da tako stori konec razbojniškemu gnezdu, ki ni delalo časti srbski drža\iei. Ali se ji posreči uničiti s tem tudi zarod razbojnikov, je seveda še vedno vprašanje časa. — Srbskim poslanikom v Petrogradu je imenovan Milutin G a r a š a n i n. — Ministerski predsednik Novakovič je odlikovan od ruskega carja II. redom belega orla prve stopnje. Temu odlikovanju dajejo politično znamenovanje.
Orna gora. — Knez Nikola je srečno dospel na Cetinje, kjer ga je vsprejelo prebivalstvo na slavnosten način. — V kratkem odpotuje knez v Carigrad, da obišče Sultana. Iz Carigrada pa odpotuje v S r e d e c. Tam se snide s knezom Ferdinandom in srbskim kraljem Aleksandrom. —
Bolgarija. — Dunajski časopisi poročajo, da je Dragan C a n k o v razposlal mej , somišljenike okrožnico, v kateri jih roti k de-delovanju, da se ustanovi novi časopis slovanski, ki bi zagovarjal koristi balkanskih
Slovanov in delal v dosego bolgarskega kraljestva. — Vladno glasilo „Novine" pišejo, da zveza balkanskih državic je posledica poslednjih shodov balkanskih vladarjev. Glavni smoter zveze je miroljubno očuvanje sedanjih mej in skupne koristi. Zveza stoji pod ruskim pokroviteljstvom in radi tega ni dvoma, da bi temu ugovarjala Turčija. — Ruski odposlanec je predložil bolgarski vladi imenik onih bolgarskih častnikov, ki so ubežali v Rusijo v prevratu I. 1885., ko so odstavili kneza Battenberga. kateri bi se imeli zopet vspre-jeti v državno službo bolgarsko, na kar se je zavezal knez Ferdinand. Bolgarska vlada še ni odgovorila na to in je v nevgodnem položaju, kajti to bi škodovalo ugledu bolgarske vojske, ako bi bili zopet vsprejeti v njeno zvezo oni častniki, ki so se ogrešili ob vojaško disciplino. Kako se izvleče vlada iz tega položaja, sporočimo svojčas. — Ruski časopisi „S. P. Vč do m osti" in „Graž-danin" pišejo zelo neugodno o knezu Ferdinandu ier mu predbacujejo hinavstvo. Za svojega bivanja pri kronskim slavnostim da se je posluževal hinavskega verskega pretvarjanja. Pri vsakem pozdravu se je le križal, dal je služiti svete maše in zahajal vsak čas v cerkev ter kadil pravoslavni cerkvi. V priznanju bolgarskim knezom od strani Rusije, da je storjen diplomatiški pogrešek itd. — Kakor se vidi, knezu ne cvelo rože v močni Rusiji! — Podnačelnik v ministerstvu notranjih poslov P e n č e v in bivši predsednik slivenski, Turčev, sta o bs o j e n a na štiriletno ječo in v denarno odškodnino, ker sta po krivici ovadila dra. Začeva in polkovnika Kiševa zarote proti knezu Ferdinandu in Stambulovu v času, ko se je izvršil atentat na ministra Belčeva. Začev in Kišev sta bila radi tega jedno leto v zaporu.
Busija. — Brzojavljajo iz Petrograda, da so tam zasledili tri tajne tiskarne, v katerih so se tiskali razglasi, katere so širili pri zadnjem delavskem štrajku. Redarstvo je zaprlo nad petdeset oseb. — Angleški časopis „Standard" piše, da še nijednega vladarja niso dočakali srčneje, nego so to storili prebivalci Petrograda pri povratku ruske carske dvojice od kronskih slavnostij iz Moskve. Vsi sloji prebivalstva so tekmovali za čim srčneji sprejem. Nikdo ne sme dvomiti o udanosti in ljubezni prebivalstva do cesarja. — Odposlanstvo ruskega rdečega križa, ki biva v Abesiniji in zdravi ranjence Menelikove vojske, je potrebovalo dva meseca za potovanje iz Petrograda do središča Abesinije, Harar. Ker niso dovolili Italijani, da bi se odposlanstvo izkrcalo v njihovi luki, se je izkrcalo v Džibuti, v francoski naselbini, kjer je bilo sprejeto najljubez-niveje in se je poskrbelo, da je moglo priti do Harara, kjer so ga dočakali podkralj in vse oblasti ter neštevilna množica ljudij z vojaki vred. Ruski zdravniki imajo obilo posla, kajti ranjencev je na tisoče, ki prihajajo trumoma. Iz Harara je šlo odposlanstvo v Entoto, v Menelikov sedež, kjer je tudi obilica ranjencev.
Raznoterosti.
*	Prva učiteljica telovadbe v Avstriji. — Prošli mesec je v Gradcu pred posebno komisijo položila izpit iz telovadbe učiteljica na tržaškem liceju Lidija Cossutta (Košuta). Pridobila si je s tein izpitom vspo-sobljenje za poučevanje v telovadbi na višin dekliških šolah in učiteljiščih za ženske. Doslej ni bilo v Avstriji še nobene izprašane učiteljice za telovadbo.
*	Proti kodenju. — Iz Novega Torka javljajo: Nekatera vseučilišča v Ameriki so pričela pravo vojno proti kadenju. Ta in oni senat se je izjavil, da kadenje (pušenje) ni le zdravju škodljivo, ampak ovira celo razvoj duha. Senat vseučilišča v Bostonu ne dovoljuje pušiti v vseučiliščni zgradbi, kdor puši tega se takoj izključi. Wesleyaniško vseučilišče v državi Ohio pa zabranjuje brezpogojno pušenje. — Kaj bi rekli naši vseučiliščniki, ako bi jim kdo hotel braniti pušenje?
*	Samomorilčeva reklama. — Trgovec Schwarz v Kiš-Vardi na Ogerskem se je usmrtil. Predno je zapustil to solzno dolino,
je dal nabiti velike lepake, na katerih se je bralo: Slavno občinstvo ! Da se iznebim svoje .žene, moram zapustiti ta svet. Prosim tudi nadalje svojo blagonaklonjenost, kajti poskrbel sem, da se bode v moji trgovini tudi po moji smrti dobivalo najboljše in najcenejše blago.
*	Zanesljiva policija. — V Rio de Janeiru je prošli teden pred poslopjem nekega kluba, v katerem so se shajali prvi bogataši mesta, razpočila dinamitna bomba, katera je naredila veliko škodo in prouzročila nepopisno zmešnjavo. Tolpa oboroženih ljudij je to zmešnjavo porabila, da je naskočila v klubu zbrane bogataše ter je po krvavem boju, v katerem je bilo več oseb ubitih, oplenila za ogromno svoto. Preiskava je dognala, da so napadalci postopali dogovorno s policijo.
*	3IInistrov dojenec. — Neki francoski minister ima pet mesecev starega sina. Minister ga ima jako rad in je nanj jako ponosen. Ukazal je dojnici. naj ga prinese včasih v njegovo pisarno, če ima minister vsprejeti politične osebe, mora dojnica z otrokom v predsobo, kjer ljudje čakajo na avdijence. Nekateri ljudje so začeli zabavljati, ko je otrok kričal, in poročevalec časopisa „Jour" je spisal jako zbadljivo notico o tej stvari. To je ministra tako razžalilo, da je drugi dan ukazal iz sobe vreči dotičnega dopisnika. Posledica temu je, da „Jour" sedaj slednji dan prinese članek o ministru, njegovi dojnici in dojencu in se prav pošteno norčuje. Tudi drugi listi so se začeli zanimati in potegovati se za razžaljenega dopisnika. Stvar je postala velika politična zadeva. Društvo časnikarjev je že naprosilo nekega poslanca, da v zbornici interpeluje.
■"Električne železnice v Evropi. — Poslednje leto so se železniške proge na elektriko po raznih evropskih državah sicer prilično razširile, vendar pa je razmerno še zelo malo takih prog. Največ jih ima Nemčija, namreč 406 km. Francija 132, Angleška 94, Avstro-Ogerska 71, Švica 46. Italija 40, Španj-ska 29, Belgija 25, Irska 13, Rusija 10, Srbija 10, Svedija in Norveška 15, Bosna 6, Romunska 6, Nizozemska in Portugalska vsaka po 3 km.
■"Demokratično mesto. — Neki inženir prosil je v mestu Aberdeen na Škotskem službe kakor nadziratelj mestnega vodovoda. Da bi svojo prošnjo kolikor možno podprl, odpravil se je osebno v Aberdeen. Poizvedoval je, koji so najuplivniši mestni svetovalci. Rekli so mu: svetovalci Bisset, Majtland in Grey. Mladi inženir si je torej najel voz ter se popeljal k svetovalcu Bissettu. Le - ta je bil kovač in inženir je naletel baš v tre-notku, ko je gospod svetovalec lastnoročno podkoval konja. Inženir je obstal kakor oka-menel in ukazal vozniku, da ga popelje k Maitlandu. Le- ta pa je imel nekako pisarno, v koji se je dobival denar na posodo, seve proti zastavi. Inženir je bil z nova iznenadjen, Ukazal je torej vozniku: „Popeljite me torej k svetovalcu gosp, Grey!“ Kočijaž so je nasmehnil in rekel: „Tega ne bode treba, kajti svetovalec Grey — sem jaz !“ — Pravijo, da je dotični inženir pobral svoja kopita.
*	Dvanajst zapovedi j sotrudnikom časopisov. — 1. Napišite veliko mislij v malo besedah. 2. Ne pišite dolgih člankov. 3. Pilite obliko in jezik. 4. Neuporabljujte nepotrebnih tujk. 5. Kar napišete, bodi zanimljivo v slogu in v zanosnem jeziku. 6. Z glavo naj govori tudi srce. 7. Držite se le stvarij, osebnosti pustite na stran. 8. Bojte se samo Boga. 9. Neuporab-Ijajte svoje glasilo za samočastne namene. 10. Izdelajte vse popolno in točno za čast svoje stroke in za narod. 11. Pretehtajte pomen besede prej nego jo napišete, 12. Pišite le na eno plat papirja, druga bodi prazna. — Priporočamo sotrudnikom v posnemanje!
*	Orjaški sod. V Fresnu, Kalifornija, dogotovili so nedavno ogromen sod, ki je največi sod na svetu. Temu orjaku nasproti je svetovnoznani heidelberski sod pravi pri-tlikovec, kajti novi orjak drži 3560 hektolitrov, v tem ko drži heidelberški sod le 1890 hektov. — Ko so bili imeli les za ta
sod, morali so ga siiSili dve leti. S lem le-sovjem mogla bi se naložiti baš dva železniška tovorna vlaka. Sod je 30 čevljev visok; dno meri v premerju 2G čevljev. Treba bode 30 vagonov vina, da se ga napolni. — Kaj prav za prav namerujejo s tem orjaškim sodom, o tem molči kronika.
*	Račun iz milenijske razstave. Svo-ječasno smo že opomnili, kako brezobrazno gulijo v re-tavracijah madjarske milenijske razstave kože onim nesrečnikom, ki so kaj užili v jedni ali drugi teh špekulacijskih — špelunk. Te dni je objavil list „Deulsches Volksblatt" tak zasoljen „milenijski" račun. Evo ga: Gost: „Natakar, plačati. Imel sem jedno pečeno rebrce s krompirjem". Natakar: 3 gld. 50 nč. Gost: „Dva kozarca piva". Nat.: 7 gld. 80 nč. Gost: „Komadič kruha". Nat.: 9 gld. 60 nč Gost: „Jedno bodkalo za zobe trebili". Nat.: — Je ravno deset gld.
* Kartači v zverinjaku. V Oseku na Hrvaškem se mudi menažerija Kopeckj, katere poglavitna prevlačna moč so produkcije lastnikove hčere z nekaterimi levi in drugimi zverinami. Za 12. t. m. seje napovedala izredna predstava, katere glavna točka je bila: kartanje v zverinjaku Gospodična Kopecka se je z dvema oseškimi stavcema Opatrilom in Tra-cikiewiczem usedla sredi zverinjaka in začela ž njima kartati. Zverine so se zbrale okolu kartačev in začuđene „kibicirale". Prav ko je pogumni Opatril napovedal „kontra", se je velika levinja zapodila na kartače. Skočila je čez krotiteljico gospč. Kopecko naravnost proti Tracikiewiczu. Ta se je hitro umaknil v stran in levinja je mesto po njegovi glavi udarila na mizo, potem pa se lotila Tracikie-\viczeve noge. Krotiteljica je takoj priskočila in z neusmiljenimi udarci pognala levinjo v kot, potem pa s hrabrima stavcema zapustila zverinjak. Cim je levinja skočila na kartače, zavladala je mej mnogoštevilnim ljudstvom silni strah. Nastal je nepopisen krik in vik in vse je drvelo iz menažerije. Na sprehajališču je bilo jako mnogo ljudij. Ko so ti zagledali iz menežarije bežeče ljudstvo, so mislili, da je katera zveri uskočila iz zverinjaka in so kričaje bežali v gorenje mesto. Deset minut po zgoraj popisanem prizoru je gospč. Kopecky uovič ustopila v zverinjak in stavec Traciewicz je bil toli drzen, da je tudi to pot prišel ž njo. Levinja ga je prezirala, kakor da mu je na ta ’ način hotela izraziti svoje zaničevanje.
*	Življenje je samo trpljenje pravi neki ameriški list in utemeljuje to tako-le: V otroški dobi bole človeka zobje, v mladeniški dobi srce, v možki dobi želodoc, na starost pa ga trpinči strah pred smrtjo, kateri strah je toli hujši, ker ni dvoma, da se po smrti oglasijo pravdoznanci. ugovarjaje oporoki in vtaknejo večji del imetja v svoje žepe.
*	Zmaga demokracije. — V mestu Szoboszto na Ogerskem je bil nedavno izvoljen mestnim svetovalcem postrešček mestne hranilnice. — Nedavno bila sta v Oroshazi in Mohaču izvoljena mestnima svetovalcema jeden užigalec pouličnih svetiljk in jeden ponočni čuvaj. To je vendar zmaga demokra-tiške misli!
*	Posetnice. Neki statistik je izračunal, da se v civilizovanih državah porabi na leto povprek 600 milijonov posetnic. Posetnica pa ni evropski izum. V dalnji Aziji jo poznajo že mnogo stoletij. Korejci imajo posetnice, velike po štirijaški čevelj, na Sumatri pa imajo lesene posetnice. Kadar se loti kak odličen Sumatran obiskovanja, nosi poseben sluga za njim „posetnice". V Dahomeju imajo odličnjaki tudi lesene posetnice, a kadar je obisku konec, vzameJDahomejec svojo posetnico zopet s seboj. Ce kak Sumatran ali Dahomejec koga pozove na boj, mu vrže posetnico ob glavo.
*	100 milijonov — za izseljevanje Židov v Ameriko. Iz Peterburga poročajo, da je vdova pok. Kreza barona Hirša podarila 100 milijonov frankov v ta namen, da bi se podpiralo izseljevanje Židov v argentinsko republiko. — Zel6 umestno bi bilo, da bi bila ta stvar v vspodbujo Židom, živečim v nekem mestu v Avstriji ter da bi
se s pripomočjo teh milijonov preselili daleč tje onkraj morja. Bog ne daj pa, da bi bili pri tem mislili — na Trst ali Gorico !
*	Previdnost je mati modrosti, so si
mislili občinski svetniki slavnega mesta Ka-pošvar, ko so sklenili, da je bivšemu županu Ignaciju Nemethu dati nagrade 3000 gld. „za zasluge", od tega zneska pa pridržati svoto 1200 gld., „za pokritje škode, katero je bivši župan provzročil mestu z raznimi poneverjenji, zaradi katerih se je na ovadbo občinskega sveta začela proti njemu kazenska preiskava.
*	Modra državna uprava. Razni listi poročajo iz Srbije naslednjo, skoro neverjetno stvar: Tisti poštni uradnik, kateri je lani na belgrajskem kolodvoru poneveril 20.000 frankov, je sedaj davčni nadzornik. Neki davčni uradnik, kateri je lani poneveril 8000 frankov, je bil premeščen k drugemu uradu, a na boljše mesto. Državna uprava je to storila, „da bi moža laglje poravnala škodo, katero sta storila državni blagajnici!“
*	Nemška žeja. Na Nemškem se po-
pije vsako leto 676 milijonov litrov žganja, 322 milijonov litrov vina in 5455 milijonov litrov piva. Torej popije vsak posamičen Nemec na leto 1372	žganja, litra
vina in 108 litrov piva. Povprek zapije na leto vsak nemški državljan 30 gld., vse prebivalstvo pa okroglih 1500 milijonov goldinarjev,
*	Dar belgijskih gospa papežu. Sv.
Oče dobil je te dni od belgijskih gospa največjo preprogo v dar, kolikor jih je doslej videl svet. Ta ogromna preproga je 14 metrov dolga in baš toliko široka. Pokriva torej 1% štirjaških metrov. Vezanja so izdelale po danih načrtih in pod navodili učiteljic 14 do 15 let stare gojenke. Treba je bilo za vezanje 2,800.000 ubodov z iglami. — Sv. Oče je bil baje prijetno iznenađen na tem daru ter se je v jlastnoročnem pismu zahvalil belgijskim gospem, izrazivši svoje priznanje belgijski obrtniji.
*	Drzovitost tatov v Ameriki. Dne
12. t. m. stopili so v Chicagu štirje oboroženi lopovi v prodajalnico neke tovarne slad-čic. V prodajalnici bilo je prisotnih več oseb. Roparji ukazali so prisotnim: „Roke kvišku" in „tiho". Svojemu povelju dali so potreben povdarek z napetimi revolverji, koje so namerili na prestrašene napadene. V tem, ko sta dva roparja nadzorovala prisotne, pristopila sta druga dva k denarničarju in, ni čuda, da se je udal grožnji dveh revolverjev in odprl blagajno. V tem, ko je jeden teh poštenjakovičev imel drhtečega denarničarja na zrnu, pobral je drugi preko 2000 dolarjev 'iz blagajne. Predno so še od strahu otrpneli ljudje mogli zganiti, odnesli so drzni tolovaji svoj plen in pete. Kako drzen je bil ta napad, razvidno je iz okolnosti, da se nahaja ulica Randolph street, kjer je omenjena tovarna, sredi mesta Chicage, da je v tej tovarni nameščenih nad 400 delavcev, ki imajo svoje delavnice tik prodajalnice in da se par korakov od tovarne oddaljena nahaja policijska stražnica!
♦Vtihotapljeno ponarejeno italijansko vino. — Na Reki so dne 22. pit. m. zaplenili finančni organi 50 velikih soijov, napolnjenih ponarejenim italijanskim vinom. V vsakem sodu je bilo 600—700 litrov te brozge. To „vino" so hoteli brezvestni špekulantje vtihotapiti v novo pristanišče, kjer je vknji-žena tvrdka, ki trguje z vinom. Dotična tvrdka bode seve morala plačati pošteno globo v denarju, poleg tega pa je še ob brozgo, koju je hotela prodajati za vino.
*	( asih tudi vztrajnost no pomaga.
— Iz Lvova se javlja: Slikar Artur baron Karvin je bil sklenil končati svoje življenje in odločil seje za najprimitivnejši način usmr-čenia, skočil je pri oknu drugega nadstropja na ulico. Njegov angelj varuh pa ga tudi v tem hipu ni zapustil. Mladi slikar je padel na dve plebejski ženski, kateri sta bili močno poškodovani, dočim je ostal aristo-kratični samomorilec povsem nepoškodovan.
A baronu Karvinu tudi visoki padec ni streznil uma. Ne odneham, je rekel, zavil je v neko I stransko ulico in skočil v ondotni vodnjak. I
Tu je prevzel ulogo rešitelja neki topničar in slikarja potegnil iz vode. A slikar baron še ni odnehal Komaj je bil sam, se je obesil na steber neke železne ograje. Slučajno v bližini stoječ redar ga je odrezal, a da naredi konec samomorilskim poskusom — je vztrajnega barona odgnal na policijo, ta pa ga je spravila v blaznico.
* Menclik — velikodušen. — Rimskemu listu „II Popolo romano" javljajo iz Berolina : Ruski polkovnik Leontijev brzojavijo iz Džibutija, da je Menelik v prošla vi jenje kronanja rus. carja stav;! 50 ujetih Italijanov na svobodo.
♦Neprilike zaradi milenijske razstave.
Strašna reklama, kojo je poskrbelo ravnateljstvo milenijske razstave po nalogu ugarske vlade po inozemskih listih, nakopala je vladi ne malih sitnostij. Evo, kar poročajo iz Budimpešte o tej stvari:
Marc Brovvn, rodom Oger, toda natu-ralizovan Amerikanec, bivajoči v Novem Torku, bil je povodom milenijskih slavnostij kakor poročevalec Novo Torškega lista „The World“ v Budimpešti. Pred jednim letom po priliki priporočil je avstro-ogerski glavni konzulat Brovvna ravnateljstvu razstave kakor najsposobnišega moža, ki bi pisal v ameriške liste reklamo za razstavo. Vsled tega priporočila pooblastilo je ravnateljstvo konzulat, da poveri Brovvnu ta posel. Dovolilo je Brownu za vsaki veči članek, kojega priobči v kojem ameriškem listu v svrho reklame za razstavo, 50 gld. odškodnine, za vsaki manjši članek pa 25 gld. No, vrli Brovvn se je lotil posla prav po ameriško, to je: na debelo. Napisal in uvrstil je v razne ameriške liste nič manj nego 4000 takih člankov v reklamo za milenijsko razstavo: Za to orjaško delo zaraču-nil je — po pogodbi — malenkost 15 tisoč dolarjev. Kuncem meseca maja priposlal je ta račun ravnateljstvu, toda isto mu je od-kazalo le 55 0 gld. Na vse nadaljne reklamacije in pritožbe ni dobil niti odgovora. Zato se je napotil Brovvn osebno v Budimpešto. Toda tam niso nič kaj prijazno vspre-jeli tega nemilega gosta. Ravnatelj razstave, ministerski svetovalec Schmidt priznal je sicer, da je storil Brovvn razstavi velikih uslug (caspita !), dal mu je pa zajedno razumeti. da je ravnateljstvu zelo nadležen. Ker tudi pri vladi ni mogel opraviti ničesar, najel si je v Novem Torku odvetnika, kateri naj toži ravnateljstvo milenijske razstave in ogersko vlado, da plača dobro zasoljeno reklamo.
Narodna gospodarstvo.
lleja telet. Kakor se skrbi za tele, tak bode vol ali krava. Če se tele prezgodaj odstavi, se dobro ne razvije, če se pusti, da dolgo sesa, pride reja predraga. Pred šestim tednom ne odstavljaj teleta. Odvajaj ga počasi in mu dajaj sprva posnelo mleko, kuhano lanene preče, pa dobro seno. Oves je tudi posebno dober za rejo telet.
Po travnikih tudi lahko znsajnnio sadno ali gozdno drevje. S tem si izdatno povišamo dohodke. Ali saditi smemo le v posebnih slučajih. Priznati je sicer, da drevje manjša množino sena; toda po krajih, koder pomanjkuje sadja ali tudi lesa za kurjavo, in če je dotična zemlja sposobna za sadno drevje, je vendar umno tako ravnanje, ker sadje, katerega dobivamo, dobro povraća, kar manj sena na-kašamo. Posebno bi priporočali, po obrežjih, ob travnikih, ali če čez travnik peljejo ceste, ob njih strančh zasajati primerno drevje. Prav slabi in revni travniki dajo veče dohodke, če na nje zasadimo nekoliko dreves, katera obsekujemo nad glavo. Pod takim drevjem dobivamo še dovolj krme, in če sicer nimamo gozda, tudi potrebnih drv za domačo kurjavo.
„ Kmet. “
Ko bodete kopali jame za drevesa, nikar ne kopljite pregloboko. Mnogi, kedar sade drevesa, kopljejo prav globoke jame in denejo vanje dobre, rodovitne prsti. Kedar se drevesce vsadi, raste nekaj časa prav dobro, dokler se koreninice razprostirajo po rodovitni prsti, ko pridejo pa do mrtvice, drevesce najedenkrat zastane in se dostikrat posuši, kajti zemlja v globočini ni rodovitna. Kedar koplješ jame. koplji bolj plitve, pa toliko bolj široke jame, najmanj 1 meter široke. Pri tacih jamah se koreninice ne bodo na globoko razraščale, ampak se bodo razprostirale bolj ob površji in dobile nekoliko rodovitnosti tudi potem, ko pridejo do neprekopane zemlje. Prav koristno pa je kopati jame po zimi, da se prst dovolj razzebe.	„Domolj".
Glive na trtah. — Gliva na trtnem lesu, zlasti na deblu in na koreninah, kaže, da je steblo obnemoglo ali ostarelo. Pa tudi velika vlaga iz zraka, večdnevno deževje, ali prevlažna tla so mnogokrat uzrok, da se nenadoma pojavijo glive posebno na lobu. To so izprva mehki, mali izrastki, kateri se
malo po malem ođebelć in povečajo in tedaj začenjajo kvariti sok. Temu zlu se odpomore, če se gljive odstrane s trte s tem, da se postržejo s starega, hrapavega luba.
Če se pri tem odrgne tudi les, naj se rana zamaže z voskom, kakoršen se rabi za trte. Najne-varniše so glive na koreninah, ker jemljejo steblu najbolje hranivo ter trto tako umore, da ni niti na steblu niti na vejah poznati nobene škode. Te glive treba odstraniti, korenine obrezati in pokriti z zemljo pa tla posuti z razdrobljenim apnom. Ob enem je skrbeti tudi za to, da se od dotičnega mesta, kjer se nahaja trta, odvede vsa površna voda, katera je ne-posrednji uzrok vsem najnevarnišim vrstam glivic.
Zn gnojite v travnikov v hribovitih ali brdovitih legah priporočamo za vsako njivo, to je 1015 štir. sežnjev sveta 150 kgr. mineralskega superfosfata in 80 kgr. žvepleno-kislega pepelika: — slednji ni prav neobhodno potreben. Tančicam, lahkim zemljam, ugaja lahko gnojitev pomladi, morda začetkom aprila, 50 kgr. kilenskega solnitarja na njivo. Tudi superfos-fat in žvepleno-kisli pepelik naj se natrošata že zgodaj pomladi, morda že februvarja meseca.
Za kratek čas.
Tudi brzojavka! — Iz Gmundna je došla v Gorico ta-le brzojavka :
3 tini nec posla mt.
Kdo razume ta jezik?!
(Imena rešilcev zunaj Gorice prihodnjič.)
]> e m a n t.
(Poslal J. Špik s Slapa pri V.)
a
a a č č č i i
k k k m o
'p p p r s s s
u
o o
s
Postavite gornje črke tako, da bo pomenilo: 1. črka, 2. rastlina, 3. država, 4. kar se čita tudi po sredi navzdol, 5. delavec, 6. ime papeža, 7. črka. Vrstitev številk.
Postavite prvih pet številk (1, 2, 3, 4-, 5) v petih vrstah druga pod drugo tako, da svota na vseh 12 stranij bo znašala — 15. (Postavijo se tak6:)
•	•	•	•	•
•	•	•	•	•
•	•	•	•	•
•	•	•	•	•
Računske uganke.
1.	Polž bi rad zlezel na 12 čevljev visok zid: po dnevi pride 3 čevlje visoko, po noči pa zleze 2 čevlja navzdol. — Kdaj dospe vrh zida? (Poslal Filip Uršič s Slapa pri V.)
2.	Neki stotnik pride v vojašnico in pozdravi: „Dobro jutro 100 vojakov*. Nekdo odgovori: „Saj nas ni 100! Ako bi nas bilo še enkrat toliko, še polovico še četrtino in še vi zraven, potem bi nas bilo šele 100. Kolikovojakov je bilo? (Poslal Ant. Klemenčič iz Dol. Trebuše.)
3.	V hlevu so bili golobje in domači zajčki. Vsi skupaj štejejo 100 nog in 30 glav. Koliko je bilo golobov in koliko zajcev? (Poslal Iv. Špik s Slapa pri V.j
(Rešitev in imena rešilcev prihodnjič.)
Rešitve nalog v zadnjem „Primorcu4.
I.
Najdaljši vrsti od zgoraj doli in dasti besedo — Primorsko.
vodoravno
II.
Krsnik
Poljak
Slovan
Kam n i k
Puškin
Pr e šeren
Jakob
Debele črke v tretji vrsti od zgoraj doli dajo ime slovečega pisatelja in škofa — Slomšek.
III.
F	L
K j L | E | M j E j N
j 0 I I A I
lTl	1T1
G | U | Š | T | I | N S R I	M
Vse tri so prav rešili: Janez Bizjak v Kamnjah, Ana Scheimer v Barkovljah, Andrej Kerševan v Ri-hembergu, Fran Krajnik, krojač v Št. Petru pri Gorici, Aloj. Brajnik pri Barki, učenka Aloj. Esih v Ljubljani, Gabrijela Vidmar v Logeh, Jožefa Kovač v Ajdovščini, četrtošolec Fran Vogrič, drugoš. Fran Zorn v G, Albin Jeretič v G.
Prvo in tretjo: Jož. Ravter v Tolminu, Tomaž Frandolič v Zdravščini.
Drugo in tretjo: Ivan Špik na Ponikvah Samo drugo: Filip Uršič na Slapu pri V. Alojzij Hrovat v Dobravljah.
Tretjo: Melanija Nosan, učenka 4. r. v Vipavi ; Peter Žbogar v Avčah.
Loterijske številke.
24. junija:
		66	1	31	62
	4. julija:	84	78	51	22
Dunaj ....		78	40	53	74	72
Gradec . . .		8 1. julija:	18	19	17	88
Brno ....		41	16	4	8
Inomost . . .		-82	47	56	25	22
Dunajska borza				
18. julija 1896. Skupni državni dolg v notah . .	101 gld.		80	kr.
Skupni državni dolg v srebru . . .	101	n	80	«
Avstrijska zlata renta			•n	50	T»
Avstrijska kronska renta 4% . .	101	n	15	V
Ogerska zlata renta 4			122	v	60	fl
Ogerska kronska renta 4% ....	99	•n	55	n
Avstro-ogerske bančne delnice . .	978	n	-	n
Kreditne delnice				75	
London vista		119		80	„
Nemški drž. bankovci za 100 mark	58	n	75	
20 mark		11		73	
20 frankov				51	
Italijanske lire		44	T)	30	•n
C. kr. cekini 		5		65	n
Videm-Čedad in nazaj.
Iz Vidma	v Čedad.	Iz Uedad	v Videm.
Odhod:	Prihod:	Odhod:	Prihod:
6-12	6-43	7-10	7-38
9-05	9-32	9-47	10-15
11-20	11-48	12-15	12*45
15-44	16-16	16-49	17-16
20.10	20-38	20-54	21-22
Tržne cene.
Kava : Santos		. . - gld.	132 — do 140
Sandomingo . .		160"— „ —
Java			160--	„ 164
Cejlon			185-- „	-
Moka			192"— „	-
Sladkor			36'‘/j „	37
Špeli			52-— „	56
Petrolij v sodu ....		IS’1/, „	-
v zaboju . . .		5-80 „	—
Maslo surovo			64’ - „	66
kuhano 			80-- „ -
Moka: (Najdičeva):
št.	0	gld.	12 50,	št.	1	gld.	12-20,	št.	2	gld.	12-
„	3	„	11-70,	„	4	„	11-30,	„	5	„	10-50,
št. 6 gld. 9-50, št. 7 gld.
Ogerska:
št.	0	gld.	12 50,	št.	1	gld.	12-20,	št.	2	gld	1180,
„	3	„	11-5.0,	„	4	„	10-80.	„	5	„	10-50,
št. 6 gld. 9-90, št. 7 gld. 8-50
Otrobi debele................gld. 4-60 do 470
drobne................... 4 60 „ - . -
Turšiča navadna................. 5.60 „	6-50
Oves............................ 7. - „ .---
CENIK
mlinov „Erste Ofen-Pester Dampfiniihlen".
Yia Cappuccini N. 11,
(v bivši tovarni sladkorja).
Pšenični	greš N.	B	n.	13-80	
Tl Pšenična	IT	Tl moka „	C 0	TT TT	13- -12-80	a -	~ it- § : S S *" •*=
Tl TT	TT	T* TT	TT	1 o	TT TT	12-40 12"—	
TT	TT	TT TT	IT	3 4	TT	11 '60 10-90	°.si i
		5		10-60	'M1 » is ca »
TT	TT	TT	6	TT	1010	
TT	TT	TT	7	TT	8-90	
Pšenične	otrobi drobne		a	11. 4-55	— debele a 11. 475,
zob a 11. 7-—, turšica ogerska tl. 5'65, domača 11. 6'45. Sol, turšična moka in drugi pridelki.
Za vefi ko 25 stotov (kvintalov) po sporazumljenji.
Z a 1 o g-a pridelkov Iz Monaster a.
Riž mutico	La	a	11.	24	za	100	kg.
,,	,,	II.a	„	,,	22	,,	,,	,,
,,	,,	III.a	,,	,,	19	,,	,,	,,
in ceneje vrste od drugih tovarn.
Vino zn domačo rabo v sodčkih po 56 litrov; po 14, 16, 18, 20 in 24 kr. liter.
Vsa brez zaveze. "Vji
Išče se
zastopnik za zalogo pivo,
kateri je sposoben v ti stroki ter pošten in zanesljiv. Položiti mora tudi varščino (kavcijo). Ponudbe sprejema naša tiskarna. Za odgovor je priložiti poštne znamke.	56.
Oglas!
„Pomladanski odmevi“ in „Gorsko cvctlice“ — pesmi za sopran, alt, tenor in bas, zložil Janez Laharnar. Dobe se pri skladatelju na Š t. V i š k i g o r i, (p. Slap ob Idriji), prve za 70 kr., druge za 50 kr. komad.	35 3—1
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste restante.	32, 25—24
klepat
Ozki ulici (via Stretta) št. 1 v Gorici priporoča-
ikropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi) iz trdega in svitlega bakra priprosto sestavljene. Zalistke (valvole) se lahko premenja. Cena je zelo nizka. Popravlja druge škropilnice, ^prejemlje naročila za druga kleparska dela. Postreže po-šteno in solidno.	62, 3.
Strugarska delavnica
Andreja Reja v Podgori
priporoča se
za vsakovrstna strugarska dela, kakor: čolne, kroglje za igre, noge za mize, omare, škrinje itd.
Postreže po ceni in izdeluje dobro. Priporoča se rojakom v Gorici in na deželi.
Le 2 gld. 10 nč.
Naša dunajska trvdka naročila nam je, da povsem razpustimo tukajšnjo našo podružnico. Radi tega razprodajamo 40 ze!6 lepih in koristnih predmetov v ceno, kakoršne še nikdar ni bilo, za samo 2 gld. 10 uč. in sicer :
1 pozlačeno uro, urejeno na minuto, o čemer jamčimo za jedno leto ;
1 pozlačeno verižico, koje zaradi nje syajne vnanjosti ni razločiti od prave zlate;
6 komadov dvostrokovnih robcev ;
1 ze!6 lepo žepno zrcalo s fino brušenim steklom; 1 krasno svilnato ovratnico, najnovejšega kroja; 1 jako fino naprsno iglo z umeteljnimi briljanti;
1	krasno častniško usnjato novčarko iz zelo iinega
usnja ;	S. 122 6—4
3 komade jako tinih naprsnih gumbov iz ponarejenega zlata in umeteljnimi briljanti ;
2	komada zapestnih gumbov iz ponarejenega zlata z mehaniško patentovano zatvornico;
1 ze!6 elegantno pariško zapono za gospč;
I fino torbico za smotke;
1 lin ustnik za smotke;
10 komadov finega angleškega papirja za pisma in 10 komadov iinili angleških kuvert.
Vseh teh 40 krasnih predmetov vkupe z uro vred stane le	P- 52 6—4
2 goldinarja 10 nč.
Z naročbami treba se je kolikor možno požuriti, ker zaloga ne traja dolgo in se nikdar več v življenju ne pojavi tako ugodna prilika.
Razpošilja po poštnem povzetju Krakovska ekspedicija za ure
F. W I N D I S C H
Krakov«, št. 7
NB. Kar ne ugaja, vsprejme se takoj nazaj.
Prodaja
STEINFELDSKO PIVO,
vino in žganje M. Brass, v Gorici na Kornu
8	(v bivši Reichov! hiši).
••••••••••••••••
Za mlekarje in gospodarje!
Tvrdka G. Ferd. Itesberg: v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moke za rejenje živine, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji. Ta	s. 123 8—4-
moka za pitanje
je pripoznana po c. kr. kmetijskem po-skušališču v Gorici kot izborno sredstvo za rejenje in jo priporoča otljemnikom radi svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka.
Moka za pitanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečaćenih Žakljih od 50 kg. po 3 glcl. pri tvrdki
J. Kaučič v Gorici
na Kornju ter pri tvrdki G. Ferd. Resberg v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici.	p. 53 7__i

iz Srbije,
iz hrastovega lesa z železni mi obroči, od 20-70 liektnv,
6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj.
Natančneje poizvedbe daje upravnižtvo ali v hiši via 121 6-4 s. Dreossi št v. 2.	50 4.2 P
primes k bobovi kavi
edpo zehava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 kr.
f varilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom
Kathreiner
S. 103 10-5 IZDELOVANJE P, 45 12—3
strojev in priprav vseh vrst Ivan Schindler, Dunaj-Himberg. Priprave in stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarnarje, gostilničarje, mesarje, sladčičarje, barvarje, sedlarje, tapecirarje itd., kakor tudi za domače gospodarstvo — vse po najnižjih tovarniških cenah. Ceniki v slovenskem jeziku in z nad 300 podobami gratis in franke. Obračati se je naravnost na Johann Schindler, Wien-Himberg.
5)om\ce^
na glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši
priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino jedilnega blaga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko In druge reči, dalje petrolij ter raznovrstne
sveće za cerkve in pogrebe. 68 3
Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne.
Kndi dobičku na sadju in vinu! “*^0^
za sadni mošt za vino iz grozdja
z vedno delujočim dvojnalim pritiskalom in ravnalom darilne moči .Hercules' z jamstvom največje vsposobljenosti za delo do 20°/o veča nego pri drug li stiskalnicah.
Mlini za sadje in grozdje
Kubka'i za grozdje. Popolne moštanie stoječe in vozne.
Stiskalnice za sok, mlini za iiriiiravljan.e malinovca in drugih sadnih sokev.
StiSilniee za sadje in zelcnjad. troji za nlapljevanje in rezanje sadja
Najnovejše samodelujoče patentovane Irtne in cvetlične škropilnice „Syphonia“ Izdelujejo in razpošiljajo pod jamstvom
kot posebnost najnoveje, najizvrslneje, nnjtrajneje, pripoznano najbolje sestave
PH. MAVFARTH & Co.
c. kr jedino priv.
TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV, LIVARNA IN FUŽINA NA PAR.
Dunaj, II. Taborstrasso 76.
50 10-2 Odlikovan z 31'0 zlatimi, rebrnimi in bronastimi svetinjami.
Obsežni popisi in mnogobrojne priznalnice zastonj. — Zastopniki in pivk.ipci se iščejo. —USI]*
tip*- Slovanski obrtniki in trgovci.
-«ot><®>-«c Lončar Alojz Černe
Franjo Ja kil
A
•
a Tovarnar kož v Runi a
•	C
V zaloga v Golici Raštel 9.	▼
4«»-40
v Kobaridu izdeluje vsakovrstne lončene peči in rnndovnice za ognjišča po najnovejših uzoivih. Cene so nizke in dobro blago. Prevzame tudi stavbinske okrase po doposlanih načrtih.
^►4iEfr-4B
& ANTON OBIDIČ f
J čevljar v Semeniški ulici šl. 4 se T ■ priporoča Slovencem v Gorici in A ▼ v okoiici za blagohotna naročila. ▼
■•Ben9D9KeisMieB*eBeEeB«MaM3*K«B
9	Gostilničar Ivan Lisjak	—
pri .Rajhu' št. 5. na Kornu, pripor?’"! svojo gostilno: vino belo vipavsko in briško, teran kraški, pivo steinfeldskp, kuhinja dobra, sobe iz- £ vrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino • Cene primerne.	'j
BeneBeBeB«iiM»H«eBea03i»o»B»xei:eB
Trgovec z vinom Anton čoš,
•	v Nunski ulici, v Gorici (gostilna pri .belem 9 zajcu') priporoča bogato zalogo vsakovrstnega ■ belega in črnega vina v sodčkih od 56 I. naprej.
•	katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, 2(J.
Gene zmerne, pošlemu poslrežba.
B«H*IlMME«BeB«E]«eCl ->BOIfi»MB»a*B<
•kUUUMMUUUMU*
^Fotograf A. Jerkiči ivak dekleva ^ ^Pek Karol Praščok
r.a Travniku	1 ^	veletrJoc z vinom,
priporoča svoj lotografični !► ima v svojih zalogah vseh
zavod zavednim Slovencem na <► ^ vrst domačih in istrskih vin.; ,,	...	Cene zmerne.
Goriškem.
priporoča
pekarijo v Riva Corno
m podružno prodajnlnico kruha 1
v Semeniški ulici 2.
Goriškem.	<>.	-O v acmenisKi unci
Fmfffffmtvtmfffe •?♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦?•
••••••••••••••••••••••••»•••••e
Svečar J. Kopač v Gorici
S	Solkanska ulica 9	£
•	priporoča pristne čehelno-voščene sveče S
•	kg po gld. 2 45. Za pristnost jamči s 1000 kron. • S Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga ^
•	kadil za cerkve po gld. 1'20, 1 gld., ter 50 kr. kg. • Razpošilja na vse kiaje avslro-ogerske monarhije. •
S Trgovec z vinom Ant. Pečenko •
{	Vrtna ulica štv. 8.	S
•	priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej •
•	(iristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, J ® briskih in istrskih vinogradov. - Cene zmerne, S
5
š.
postrežba ločna.
Za pristnost \ina jamči.

eee»c««a»e«c«e*c«cc*«c-e »•••«€«•
Anton Kuštrin	T	♦ Gostilničar Ivan Reja $	a	Usnjar Franc Bensa	^
▼ v Gosposki ulici štv. 23	▼ • priporoča svojo gostilno „pri • J	v Ozki ulici 8	A
4	priporo'n	▼ ▼ golobu' za vojašnico štv. 7. y y priporoča vsakovrstno usnje, ^
A svojo trgovino raznih jedilnih A • Vino lielo in črno prve vrste. f> i, podplate, kopita, orodje in druge a J potrebščin. Postrežba točna.	J	^ Kuhinja dobra. Cene zmerne. ^	▼	potrebščine za čevljarje.
44--o--O-♦4H
Anton Koren
^	Gosposka ulica 4	^
Tovarna piva Fr. Wanek
^	na Gorjščeku	. S
*	I s	svojo zalogo goriškega piva. |
A********************* K****************«*J» K*****«*****#G*******» J	Andrej Čermelj	rt 5 Klobučar AII 1,011 Foil t 4:	Andrej Jakil	>
Jč	na Kornu	♦ «	. v Semeniški ulici » « Tovarnar kož V Runi £
T? priporoča svojo zalogo razno- ^ % priporoča svojo bogato zalogo j J	.	1 T
*	‘	■ ’	klobukov in kap ter gostilnico # *	p. Mn en.	»
^ preskrbljeno z izborn. vini. *' Prodajalnicn na Kornu v Gorici. J
____ J®
4} vrstnega jedilnega blaga. #	Postrežba vestna.
*»»»#»»»»»»»»»»»»$»»»*i
sf Papirnica Antonu Jeretiča $ ^ Saiinig & Dekleva f
^ v Semeniški ulici in za veliko	vojašnico	|ž	3f	glavpa zaloga koles „Svvifi' v ulici Fian Josipa	|S
J* priporoča vse izdelke, ki spadajo v	šolsko in	J	št. 4. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev
pisarniško stroko, kakor peresa, svinč-	l; j ^	itd, v nunski utici št. 16. Pojiravljalnica koles	k
nike, jiapir, knjižice itd.	f.	5|	in izdelovainica žičnih blazin v nunski u.ici Št. 14.	|s
*7r-*7R'‘7R' ‘TK* i.
JO S. V I N D Y S
tovarna strojev in livarna
Praha-Smichov, Vinohradskž ulica št. 94.
priporoča
patentne stočilne stroje
• brez zamaševanja in s sočasnim zmiašenjem
steklenic,
3Mr- ZRAČNE TLAČILKE -«!jj
(lastna iznajdba)
povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, čistila za steklenice, zamašilko in kaprovalko steklenic, tlačilka, parni ventili in zaklopnice vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega.
Ceniki na zahtevo brezplačno. —GKhi