Janko Sicherl
Gorski zaklad
;        Sveti  jakob  je patron vroČine;  letos  pa
: je bil znanilec prve snežne beline. Čudno, pa vendar res. V času, ko vlada po navadi naj-večja vrocina, je pobelil sneg nase gore, pa ue samo najvišje skalnate vrhunce, ampak tudi zelene planinske pašnike. Zavladal je občuten mraz, da sc je živina žalostno stiskala v stajah in ni mogla na pašo, kjei bi mulila žlahtno travico.
Ogromna nevihta nas je ujela na Velem polju pod Triglavom. Ilija se je vozil v ognje-nrm  vozu po nebu iu spuščal  iz hudournih |   oblakov ognjene strele. Votel grom je odincval [   od  skalnatih  vrhov,  ki   so  bili   odeti  v  sive I   megle, in bali amo se, da bo vsak čas udarila strela  v  leseni  pastirski  dom,  kamor smo se I   zatekli vsi premočeni in premraženi.
Star pastir, dobrodušen mož, nas je drage volje sprejel pod streho in nas povabil k ognjišČu, kjer smo si ogreli otrple ude. Bil je zadnji eas, da smo našli zavetišče. Saj so že padali debeli snežni kosmiči. »Beli konj prihaja iz Konjske doline,« je dejal stari pastir. Mladi neizkušcni turist je res skoČil k vratom. Mislil je res, da prihaja konj s paše, ker sino med potjo videli mnogo konj na paši, tako v Konjski dolini na Pokljuki in v KonjŠčici pod DraŠkimi vrhovi, pa tudi na Velem polju so se pasli.
Pastir se je nasraehnil mlademu dijaku in dejal: >Ej, ves, fantič, naši konji so že vsi doma, to je drugačen konj, to je beli sneg, ki prihaja s Konjske planine, s sedla izpod Triglava. Pase se pod Šmarjetno glavo, vČasih tudi v dniini Krrai, kakor pravi stara pripovedka.* — >Pa uam jo povejte!« smo prosili vsi, radovedni, kakšen je ta beli triglavski konj, ki dela preglavice Živini, pastirjem in tudi turistom.
»Ej, ej, ta povest je zelo stara, kakor je stara planina na Velem polju. Žc stoletja in stoletja paaejo tu Bohinjci svoje črcde, da izdelujejo okusni sir. Planšarstvo. to je nas zaslužek, to so naši današnji zakladi. Daues mo-ramo trdo delati, ckI jutra do večera, da opravimo živino, ki da mnogo posla. Nimamo časa, da bi Iazili po vrhovih za rožami, kaj šele za zakladi, ko vpmo. da bi zastonj prekopavali težke skalnate sklade. VČasih pa ao ljudje iztikali za bogastvom. Ne samo pod Bogatinom, tudi pod Triglavom so iskali zakladov.
Pred clavnirai leti sta se napotila star lovec in neki pastir iz doline Knnc pod trijflavske vršace, v dolino pod Šmarjetno glavo, ki je polna peska in kamenja.
V tej dolini je skrito bogastvo, Štirioglata plošca, devet čevljev dolga in sedem široka, pa tri Čevlje debela, pokriva zaklad. Vse okrog je golo, sam pesek in karnt*n, Ievo in desno visoke pecine. Niti trava, niti zelišcc ne raste tu. Divja koza ima tu svoje steze, ko beži prerl Človekom, ki jo zaleznje. Vt-čkrat so poizkusili pastirji, da bi našli ploščo in izkopali zaklad. Lovec in pastir iz Krme pa sia že skoraj našla pravi prostor. Utrujena od naporne dolge poti sta hotela malo počili na melini. Kar zafujeta Čudno bobnenje v skalovju. Nastal  je strahovit vihar. Zemlja se je tresta pod
59
njima. kamenje se je začelo valiti z vrhov in pesek jima je bežal izpod nog. Od strahu sta ostnncla: prav tam, kjer sta mislila kopati. je stal — bel konj! Pastir in lovec sta se mu umikala, ali konj je bil vedno pred njima, kamor sta se obrnila. Tedaj je zagrnila oba nesrečneža se gosta megla, da sta tavala v ncznano siner. v veliki nevarnosii, da padeta čez stene v globoki prepad. KonČno sta se venclar znašla na vrhu hrbta, odkoder sta zagledala planino Velo polje. Konjske prikazni pa ni bilo vee. Kako in kam je izginila, nisla videla. Oddahnila sta si, da sia prišla po neznanih stezah na varen kraj.
Pripovedka pravi dalje. da pride nekoČ v (e kraje človek, ki bo tako sre^en, da bo dvignil zaktad pod kamnitno ploščo. To bo moral biti človek, ki ne bo poznal strah« in bo pogiimno sireljal s Šmarjetne glave na belega konja, ki varuje zaklad. Še preden bodo prvi sončni žarki prisvetili, bo moral čakati strelcc na pravem kraju. In ko posije sonce na belo grivo le čudnt* živali, bo morala pooiii puška. S prvo kroglo ga mora pogodili, sicer gorje lovcu. Smrtno zudefi konj bo skušal, preden bo pogiuil, zmotiti in zmešaii strelca, ki pa se ne sme preplasiti, zakaj žival bo končno le onemogla.
Takrat bo niogel Iovec izkopati zaklad, ki bo iako velik, da ne bo vedel kam. z zlatom. Tz krvi konja pa bodo zrastle cv^tice, goličavartcatn ponobno. Zasejale sc bodo po vseh robovih in kotanjah. Ko bo zemtja koiuaj kopna, bodo Že poganjale izpod snega. To bo zdravo zelišče za živino, ki se bo po njem lepo redila. Pa tudi Človek. ki bo sam natrgal teh lepih roŽic, bo sreLen in zadovoljenlc
*
SreČni in zadovoljni smo bili. ko je posijalo zopet zlato sonce. Veselega srca smo tiživali lepoto planinskega raja, kjer srno se nauŽili planinskega zdravja, ki je za pravega turisia največji zaklad, ki mu pomladi telo in dušo, da navdušeno zapoje:
»Na goro, na goro, na strme vrhe, tja klifce in mifife in vabi sree!«