Glasnik SE D 16(19761 1	15
sem in korantov, Pehtre babe in do razprave o feno-menologiji maske 1973. Kuret je dognal prt nas temeljna spoznanja o lem področju, čeprav so mu sintetična raziskovanja še v rokopisu.
Prav tako je N. K. — s praktičnim poznavanjem gledališča in posebej sodobnih prizadevanj v ljudski igri — opravil temeljno raziskavo našega ljudskega igranja, S pretresom in dopolnitvami starega gradiva o njem je odkril še vrsto njegovih sestavin in določil njegov zgodovinski razvoj: od velikonočnih iger (1937), Ij. lutkarstva do ljubljanske igre o paradižu in pregleda Ij. gledališča pri Slovencih tSE 1958), do radijskih in knjižnih priredb D rabo sn j a ko-vih iger, raziskav obrednega zibanja in jasličarstva in še in še.
Tretje, na zunaj bolj vidno K. raziskovalno območje so Uudske šege s knjigo Ziljsko itehvanje in njegov evropski °kvir ( 1963), predvsem pa s Prazničnim letom Slovencev '•IV (1965-70), ki mu imajo le malokje enako, z vso temeljitostjo zbrano in razčlenjeno ter v primerjalno celoto postavljeno razlago letnih Šeg Do tega dosežka pa je K, prišel z vrsto manjših spisov, npr, o žaganju babe, Adonisovih vrtičkih, o prekm. remenkah itn. ter z dog-
nanji v že naštetih, saj so šeme in igre organsko združene s šegami.
Adonisovth vrtičkih, o prekm, remenkah itn. ter z dogajanji v že naštetih, saj so šeme in igre organsko združene s Šegami.
Že uspehi na vsakem od teh področij zase so vredni enega raziskovalca, K. jim je pridružil še množico strokovnih in poljudnih knjig, spisov in ocen z objavami tudi v tujini. Zato se ne čudimo, da ga tam bolje po2najo in cenijo, ne le s Pitrejevo nagrado v Italiji in z mednarodno Herderje-vo, marveč še z drugimi strokovnimi priznanji. Ne prezri-mo njegovega dela za mednar. etnol. bibliografijo, za naš etnološki film, na njegovo organizacijsko delo v SED (urednik Glasnika, predsednik), v revijah, na domačih in tujih zborih. In ne nazadnje, da vzdržuje s svojimi organizacijskimi in drugimi napori ISIM, katerega glavni delovni predstavnik je. Mimo skromne nagrade Sklada B. Kidriča doma njegovo delo še ni dobilo nikakega ustreznega moralnega priznanja, kar pa naj N. Kuretu ob vseh s stalnim poštenim delom doseženih uspehih še naprej ne greni njegovega delovnega zanosa. Želimo Ti le zdravja, da boš mogel razgrniti še zadnje krinke in se veseliti vseh iger in
burk!
Vilko Novak
'°venski etnologi ob praznovanju 80-letnice akademika vana Grafenauerja 1960 v Ljubljani. Sedijo (z leve): 2niaga Kumer, dr. Ivan Grafenauer, dr. Lino Legisa; ^jijn (z leve): dr. Vilko Novak, dr. Emiljan Cevc, dr. Bo-^ Orel in dr. Niko Kuret. (Glej: Glasnik SED 2/1959-60, št. 3, str. 20).
TOPOGRAFIJA SLOVENSKEGA ET-h„ ,„v'A OZEMLJA. Poročilo o delu do konca decenv 0ra T975 leta.
slot"' ' 'lačrtanem delu na etnološkem področju, ki je med e,no'u9i ponovno zaživela z ustanovitvijo področne le,., jp°yalne shupn05ti, je dola že prvi; vidne rezultate. Sredi 1973 no {ja ' 0 nfl skupnem sestanku slovenskih etnologov dogovorje-°zeinr	z etnološko topografijo slovenskega etničnega
¿bseg|Ji R,Jziskovalna naloga, ki ¡e bila prijavljena pri RSS, je lJ0Sra[;|iPriprav° ,eoret'I"J,llt» izhodišč, poročila o dosedanjem to-sk¡' [le| e'n tfelu na Slovenskem in sestavo vprašalnic. Organizacij-se5taviljPJ	preuzel	Kremenšek, vprašalnice pa naj bi
Sodel n J. s'ro,covnjakl za posamezna področja Pripravljenost na anJe je bila velika in v začetku ni nihče oporekal, da je
tako delo potrebno. Vendar je priprava osnutkov tekla jjočosncje, ko bi pričakovali glede na pomembnost dela in koi je bilo predvideno.
Pripravljenost na sodelovanje je bila velika in v začetku ni nihče oporekel. da je tako delo potrebno, Ventfar je priprave osnutkov tekla počasneje, kot bi pričakovali glede na pomembnost dela in kot je bilo predvideno.
Osnutki so bili razmnoženi in razposlani nad tridesetim sodelavcem, ki so se sestajali na dokaj rednih mesečnih sestankih Sestanki so potekali od januarja 1974 do junija 1975 navadno ob sredah v sejni sobi SAZU. Ob osnutkih vprašalnic je tekla razprava o problemih stroke: teoretičnih, metodoloških in metodičnih vprašanjih.
Glasnik SED 1 6 (1976) 1
17
Dopolnjevanje vprašalnic je pregledal Se uredniški odbor, ki ga sestavljajo Slavko Kremenšek, Vilko Novak in Valens Vodu še k-Teh nični urednik je Peter Fister. Celotno delo bo izšlo v 12 zvezkih. Prvi zvezek bo vseboval teoretična izhodišča in poročila ustanov, naslednjih 11 zvezkov bo vsebovalo 53 vpraialnic, ki obravnavajo vsa področja življenja in so pomembna za etnološki prikaz določenega naselja ali območja.
Prvi zvezek, po vrsti sicer osmi, je izšel julija 1975 leta, naslednji, peti februarja 1976. Za naslednje zvezke je pripravljena že večina vprašal nic.
Prt sestavljanju vprašalnic in poročil je sodelovalo 38 sodelavcev, največ iz etnoloških ustanov, med njimi so tudi štirje študenti etnologije. Sodelovanje je bilo veliko tudi pri sestavi posameznih vprašalnic, saj jih je tako nastalo skoraj polovico. Največja zasluga za organizacijsko delo gre Slavku Kremenšku, ki je uspel pridobiti in zainteresirati tako veliko Število sodelavcev. K vsebinski poglobitvi vprašalnic in njeni jezikovni čistosti je veliko pripomogel uredniški odbor.
Čeprav delo Še ni končano, vendar lahko rečemo, da je njegov pomen velik: narejena je bila temeljita priprava za načrtno raziskovalno delo topografskega značaja, nakazana so bila nova področja v raziskovanju, ki so bita do sedaj premalo upoštevana ali sploh nenačeta, sestavljen je bil pomenben pripomoček za terensko delo in pregledano bo topografsko delo pri nas.
Doseženi uspehi pa nas ne smejo zadovoljiti, ampak morajo biti vzpodbuda za nadaljnje skupno delo. Raziskovati bo potrebno način življenja in kulturo v številnih naseljih po vsej Sloveniji in v zamejstvu, kajti šele na podlagi takih obravnav bo mogoče sintetično prikazati življenje Slovencev v tem stoletju, kar mora postati eden od bližnjih ciljev etnološkega prizadevanja pri nas.
Duša Krnel-Umek
ETNOLOGIJA IN ŠTUDIJ ETNOLOGIJE NA FINSKEM
Študij' etnologije na helsinški univerzi (Helsingin Yliopi-sto) je verjetno med najbolj zapletenimi v Evropi. Že tako je etnologija veda, ki jo je od sorodnih disciplin zaradi njene mnogostranosti najteže formulirati, kar pač vsi občutimo, ko jo opazujemo po svetovnih univerzah, kot znanost, ki včasih svojo znanstvenost „težko opredeljuje" predvsem zaradi različnega imena, pod katerim se trenutno skriva. Biološki, sociološki, folkloristični, antropološki in zgodovinski ... so običajni prilastki etnologije. Tako različno pojmovanje naziva in s tem povzročena neenotnost daje raziskovalcem praktično nepregledno široko delovtšče in — zaklonišče.
Mirno bi se lahko odpovedali zgornjemu ogrevanju, če ne bi ta že kar institucionalizirana neoprijemljivost določevanja etnoloških delovnih okvirov, pognala najglobje korenine prav na Finskem. Fincem pomeni etnologija njeno teorijo (obča etnologija) in raziskovanje materialne kulture. Pri tem jc etnološka teorija zdaj zgodovinska in drugič spet biologistična ali sociološka. Izjema je le etnološka katedra v Turkuju, ki je usmerjena zgodovinsko. Vsa ostala področja etnologije spadajo izključno k folklori-stiki. V okviru sociološke katedre učijo socialno antropologijo, podobno kot pri nas, S popolno domovinsko pravico, Če upoštevamo, da nakatera področja etnologije (npr. ljudsko verovanje) poslušajo na oddelku za študij religij, opazimo, da imamo v Helsinkih opravka s štirimi med seboj nepovezanimi „etnologijami", ki se razvijajo bolj ali manj nemoteno in samostojno, 3 same zase le ne morejo obstajati kot samostojni predmeti. Etnološki inštitut (Kansatieteen Laitos) spada k univerzi, čeprav sta stavbi daleč narazen.
Študentje poslušajo predavanja na inštitutu in na univerzi. Predstojnik sekcije za materialno kulturo je Nillo Valonen, za občo etnologijo pa Matti Sarmela. Tisti, ki jim ta etnologija ne ustreza, gredo študirat folkloristiko na Inštitut za folkloristiko {Kansanrunoustieten Laitos), kjer je predstojnik Matti Kuusi, Predavanja so v stavbi tega inštituta, sem prihajajo tucfi slušatelji ljudske obrti na Likovni akademiji (Atheneum), ki sicer poslušajo predavanja na tej šoli. Predavanja za folkloriste so tudi v Narodnem muzeju (Kansan Museo). Obstaja še drugačna možnost povezave: to je Inštitut za muzikologijo (Mussik-kitieteen Laitos), kjer je predstojnik Philip Donner.
Flekli smo povezave..., na tem temelji študij na Finskem. Možnosti za interdisciplinani študij so zelo velike. Vsakdo mora vpisati najmanj 3 predmete (to je: a, b, c}. Vzemimo spet za primer etnologijo. Pameten študent bo vpisal etnologijo pod arfolkloristiko pod b in študij religij pod c ter tako najbrž dobil neko sliko o celoti. Vendar so režimi Študija povsod različni, predavanja se križajo in tudi sicer je ta kombinacija zelo nezaželjena, ker pripravlja diplomante za enake službe. Tako študent vpisuje vse mogoče polovičarske povezave. Včasih je ob osrednjem predmetu mogoče interdisciplinirano povezovati le posamezne predmete na različnih katedrah, vendar tako, da študent zbere dovolj veliko število točk (to je predavanj) iz posameznih strok in to doda obveznim predmetom. Rezultati so kljub vsemu dobri. Naslednja zapletenost je časovne narave: I. stopnja traja navadno le en semester (lahko tudi eno leto) in se ujema s predmetom pod c. To imenujejo aprohatur. Dve do tri leta traja II. stopnja. To imenujejo cumlaude. Študij traja štiri do pet let glede na dodatne povezave in težo glavnih predmetov. Naši diplomi rečejo laudatur. Naslednja stopnja je licentiat. Ob tej navidezni zmedi rešuje položaj izreden smisel za red. Vse povezave so tiskane v hrošurah, prav tako vsa literatura za vse predmete. Označene so knjige in strani, ki jih mora kandidat prebrati za določen izpit posamezne stopnje-Etnološka knjižnica je odlično urejena, študent lahko naroči katerokoli knjigo, ki jo imajo univerzitetne knjižnice in jo v nekaj dneh dobi dostavljeno v matično knjižnico. Da pa knjige ostanejo proste, je treba najaviti dan in uro, kdaj želite dobiti ustrezno knjigo in jo v eni do dveh urah po študiju vrniti v knjižnici, da jo lahko dobi kolega. Pa Še to: Počitniška praksa je obvezna, traja 3 tedne in uni verza pokrije le del stroškov, vendar je vse to spet odvisno od povezave predmetov.
Človek na koncu ugotovi, da je kljub mnogim možnostim delavnih v etnologiji zelo malo in da je izoliranost kateder med seboj na eni in študentov na drugi strani, milo rečeno, velika, pasivnost pa za finske razmere tipična, Koliko imata opraviti tu tradicija, zgodovinske posebnosti, podnebje in mentaliteta, že sodi v okvire poglobljenega etnološkega proučevanja. 2 gornje seveda veija le za odnos med etnologijo in folkloristiko, kajti zlasti zadnja žanja sicer podrobno zanimanja, in je že po tradiciji del vsenakodnevnega prizadevanja.
Etnologija na finskih univerzah:
Uči se na humanističnem oddelku filozofijskih fakultet Univerza Helsinki:
Finska in primerjalna folkora, ugro-finska etnologija
Univerza Jyva5kyla:
Finska in primerjalna etnologija