JOHN POLLOCK 1-8-49 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEOCfilfiiiL DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
• IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
vol. xxxi. _ leto xxxi.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 5, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 194
DomaČe vesti
Poroka
V soboto 16. oktobra se bosta poročila Miss Lillian Mary Mau-'"ich, hčerka Mr. in Mrs. Frank ^aurich, 18627 Chickasaw Ave., in Mr. John D. Zakrajšek, sin in Mrs. Paul Golob, 18615 Kildeer Ave. Poroka se bo vrši-Ja v cerkvi sv. Vida ob 9. zju-zvečer se bo pa vršila po-'^očna slavnost v Slov. del. do-»lu na Waterloo Rd. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse Najboljše v zakonu!
^oma iz bolnišnice
^rs. Johanna Pire iz 608 E. 115 se je vrnila iz bolnišnice na dom, kjer se nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice in arila. Prijateljice jo sedaj la-ko obiščejo na domu, mi ji pa belimo čimprejšnjo popolno
okrevanje!
obisku
Na obisku iz Barbertona, O., ^a se včeraj nahajala Mr. in ""s. John Opeka s hčerko. Mr. peka je predsednik ondotnega nar. doma.
67,500 volilcev se je ^Ggistriralo včeraj
Včeraj se je v okrožju Cuyahoga registriralo okrog 67,500 ^olileev. čeprav je to število zadovoljivo, se je vseeno Pričakovalo, da se jih bo na zad-dan registracije vpisalo da-ec Več. Mnogi neregistrirani vo-ilci so vsied baseball teknje: in Židovskega praznika zamudili Zadnjo priliko.
Šolska priredba
Jutri se bo vršila priredba v Empire Junior High šoli za star-otrok, ki so učenci te šole. Vodstvo šole prireja ta pro-Sfam, da se starši seznanijo z delom in učnim redom njih otrok, šolski prostori bodo v ta ^ainen odprti od 8. zjutraj do
9:30 Poset,
zvečer. Vabi se javnost na
krožek št. 3 ^'03. Slovenk
članice krožka št. 3 Progre-sivnih Slovenk so vabljene, da v sredo zvečer, 6. oktobra Sotovo udeležijo redne mesečne v Slov. društvenem domu Recher Ave. Na dnevnem bo več važnih stvari.
jjacisticni magnat ®obil milo kazen
KoeniNGSTEIN, 2. okt. — ^cmška sodnija za denacifika-j e danes obsodila kot Ji^anjšega nacista" bivšega je-lenega magnata Porurja Fritza ^hyssena.
da
Thyssenu je sodnija ukazala, mora izročiti 15 odstotkov ®^oje imovine v sklad za podpi-^atije žrtev nacističnega prega-'ijanja.
Ko je obsodba bila prečitana, je Thyssen nasmehnil in de-da je z njo zadovoljen.
Jugoslovanski komunisti omenjajo stalina
. BEOGRAD, 4. okt. — Glasilo ^^goslovanske komunistične ®tranke "Borba" je danes vrne ime sovjetskega premierja ožefa Stalina v spor med Ko-^informo in vodstvom jugoslovanskih komunistov. "Borba" P^avi, da Stalin nima prav. Kljub temu pa časopis pristavlja, da lahko "brez obotavljanja izjavi, da izven Sovjetske zveze ^ikjer toliko ne ljubijo in spoštujejo Stalina, kakor v Jugoslaviji."
Senator Taylor pravi, da' m namen zunanje politike, da se izpostavi Rusijo
NEW YORK, 3. okt. — Podpredsedniški kandidat Progresivne stranke senator Glen H. Taylor je včeraj v svojem govoru, pripravljenem za štiri shode v Brooklynu izjavil, da ameriško "besnilo" glede berlinske krize skriva dejstvo, da naša zunanja politika sili zapadno Evropo, da obnovi k vojni nagnjeno Nemčijo.
V svojem govoru je Taylor med ostalim rekel:
"Zadnje poteze našega Državnega oddelka, kateremu ukazuje politika Trumana-Dullesa-Forrestala-Deweya, resno ogroža organizacijo Združenih narodov.
"Poteza, da se vrže berlinsko vprašanje v območje organizacije Z. N. lahko samo poglobi prepad med Vzhodom in Zapadom. Lahko samo pomaga, da se povzroči priti - sovjetsko histerijo na celem svetu. Lahko samo zviša vojno nevarnost. Lahko samo odloži rešitev vprašanje Izraela.
"Ker čarter Združenih narodov daje Rusiji pravico veta v berlinskem vprašanju, poteza Anglo-Američanov ne more doseči poravnave med nami in Sovjetsko zvezo. Kar bo storila je, da bo zaostrila konflikt, spremenila organizacijo Združenih narodov v proti-sovjetsko sodišče in povečala lažnjivo vojno histerijo.
"Namen veta je, da pomaga velikim silam, da bi dosegle soglasni sporazum-potom -kompromisov. Mi smo brezobzirno prezrli namen veta. Namesto tega smo vztrajali pri vsiljevanju vprašanj, da bi Rusijo prisilili, da jih vetira in jo tako izpostavili pred svetovnim mnenjem.
"Da se izpostavi Rusijo je eden glavnih ciljev naše sedanje neodgovorne zunanje politike. Da bi dosegli ta namen, mi vztrajamo pri ustvarjanju kriz. Sedanja kriza j£ še ena takšnih lažnjivih kriz, prirejenih za eden edini namen—da se ohrani lažnjivo vojno mrzlico, ki bi dala naši po Wallstreetu kontrolirani administraciji opravičilo za obnovo nacistične Nemčije in postavila Ameriko na pota v popolno odvisnost od vojne ekonomije.
"Wallstreetski gospodarji naše dvostrankarske zunanje politike se bojijo zmanjšanega busi-nessa. Bojijo se depresije. Zato so ustvarili komunistično strašilo. Igrajo na lažnjivem strahu pred Rusijo, da bi kopičili svoje visoke profite.
"Tisti, ki bodo dvomili, če so te obtožbe upravičene, bi storili dobro, če bi vprašali: Zakaj so se dobički ameriških korporacij od 9 milijard dolarjev na leto za časa Roosevelta zvišali na povprečno 22 milijard dolarjev v letu 1948?
"Dobički monopolov so sfrča-li tako visoko, ker so dvostran-karji, popolnoma pokorni monopolom, izrabili vojno strašilo, da bi ustvarili sedanjo inflacijo, dvignili dobičke do oblakov mnogo hitreje kot pa mezde in medtem ko vpijejo 'komunisti' se nadajo, da mi ne vidimo kaj delajo.
"Truman in Dewey vesta precej dobro, da bi se ameriško ljudstvo dvignilo v gnevu radi tega sramotnega izdajanja njegove blaginje—če bi se ljudstvo zavedalo resnice.
"Danes je kljub laži velebusi-neškega tiska in kljub napačnemu predstavljanju republikan cev in demokratov ameriško ljudstvo začelo spoznati resnico.
"In ker ljudstvo spoznava resnico, ustvarjajo ugtrašeni dvo-
strankarji nova rdeča strašila, nova vohunska strašila, nova vojna strašila.
"Sprožili so divjo kampanjo obrekovanja in lažnjivega predstavljanja Henry Wallace, Progresivne stranke in mene samega. Imajo, seveda, dobre razloge, da to delajo—dobre razloge, če jim priznate pravico laganja in žrtvovanja interesov dežele. Kajti vedo, da med njimi in njihovimi načrti za grab 1 je-nje profitov svete s tveganjem vojne in smrti ljudstva—stoji Progresivna stranka.
"Mi, ki pripadamo Progresivni stranki, smo polni zaupanja, da ne bodo uspeli v svojih ciljih, da izmenjavajo blaginjo ameriškega ljudstva za vojno in dobičke."
Nov grob
CARINA UKINJENA NA DARILNE PAKETE ZA JUGOSLAVIJO
Iz Ambasade Federativnih ljudskih republik Jugoslavije v Washingtonu smo prejeli sledeče obvestilo:
"Ambasadi fNR Jugoslavije je čast obvestiti vse zainteresirane osebe, da je ukinjena carina na darilne pakete za Jugoslavijo.
AMBASADOR SAVA N. KDSANOVIC"
Kongresni odbor predlaga vojaško pomoč Kitajski
ANDY LIKAN
V petek zjutraj so našli' mrtvega v postelji poznanega Andy Likana, bivajočega na 87-28th St., Barberton, O. Zadela ga je srčna kap. Star je bil 64 let. Doma je bil od Postojne ter je ves čas svojega bivanja v j Ameriki živel v Barbertonu. Bil je med ustanovitelji Slov. nar. doma, pri katerem je bil aktiven ves čas. Bil je član društva sv. Jožefa KSKJ. Zapušča soprogo, dva sinova in dve hčeri. Pogreb se je vršil včeraj zjutraj v cerkev Presv. jsrca in nato na pokopališče sv. Križa v Akronu.
V zadnje slovo
članice društva "Svobodomiselne Slovenke," št. 2 SDZ so prošene, da pridejo v sredo zvečer v Zakrajškov pogrebni zavod, da se poslove od umrle so-sestre Mary Kostanjšek, ter da se po možnosti tudi udeležijo pogreba v četrtek zjutraj.
Članice društva sv. Katarine, št. 29 ZSZ so prošene, da se zberejo v sredo zvečer ob osmih v Zakrajškovem pogrebnem zavodu, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mary Kostanjšek, ter da se po možnosti udeleže njenega pogreba v četrtek zjutraj.
WASHINGTON, 4. okt.—Kongresni pododbor kateremu nače-Ijuje kongresnica Frances P. Bolton je danes priporočil, da se kitajskemu diktatorju Čiang Kajšeku da tako vojaško kot ekonomsko pomoč v zvezi z naraščajočo silo kitajskih komunistov (kitajske Ljudske armade).
Pododbor je izjavil, da bi pomenilo, da so Z edin j ene države in ostale demokracije zapustile Kitajsko, če tega ne bi storile.
V poročilu je dalje rečeno, da Kitajska ne more rešiti svojega ekonomskega vprašanja brez pomoči in da ne more rešiti niti notranjega, če se ji ne odobri vojaško pomoč. Odbor je za notranje probleme Kitajske vrgel krivdo na komunisle, ki da jih podpira Sovjetska živeža.
Glede samih kitajskih komunistov pravi poročilo, da to ni nobeno agrarno gibanje, pač pa "redni, komunizem."
"Kitajskih komunistov je sedaj blizu 2,000,000, kontrolirajo pa število prebivalstva, ki je enako številu prebivalstva v Ze-dinjenih drža\>ah," je med ostalim omenjeno v poročilu pododbora.
Zadnje strelske vaje
Lovce Euclid Rifle kluba se opozarja, da se bodo jutri popoldne (v sredo) vršile zadnje strelske vaje na klubovem strelišču. Pričetek bo ob 3. uri popoldne, nakar se jih bo zaključilo z okusno večerjo s klobasami in zeljem. Vabi se vse lovce, da se udeležijo.
USTRELIL BRATA V PREPIRU RADI ŠUNDOV
NEW CASTLE, Pa., 3. okt.— Neki šest let star deček je danes v prepiru radi kriminalnih knjižic (šundov, "comics") ustrelil svojega 10 let starega brata.
George Lee Naila je ustrelil njegov brat Samuel, ker je hotel zamenjati šunde, ki jih Samuel še ni prečital.
FRANCOSKI PREMO GARJI NA STAVKI
PARIZ, 4. okt.—Okrog 350,-000 francoskih premogarjev, uposlenih v vladnih premogovnikih, je danes zastavkalo.
Splošna konfederacija dela, ki se nahaja pod kontrolo komunistov, je naznanila, da bodo pre-mogarji stavkala tako dolgo, dokler vlada ne bo zadostila zahtevam unije.
Izrael zavrgel načrt umorjenega grofa Bernadotta
PARIZ, 4. okt.—Izraelska vlada je danes formalno protestirala pri organizaciji Združenih narodov proti predlogu umorjenega grofa Bernadotta, da se palestinsko južno puščavo Nege v vrne Arabcem.
Izraelska misija, ki se nahaja na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, je dala vedeti, da bo ta načrt vodil v obnovo vojne v Sveti deželi.
V svojem zadnjem poročilu je Bernadotte predlagal, da se Zidom odvzame Nege v, kar bi zmanjšalo izraelsko ozemlje za okrog dve tretjini. V zameno pa bi dobili zapadno Galilejo, ki je po prvotnem načrtu organizacije Z. N. bila namenjena za Arabce.
Zidje sicer niso ugovarjali proti spremembi glede zapadne Galileje, toda opozorili so, da se že itak tako Nagev kot Galileja nahajajo pod kontrolo njihovega vojaštva.
Pričakuje se, da bo vsled opozicije Izraela prišlo ■ do trpkih diskusij na zasedanju Generalne skupščine in do obnove vojne z Arabci, ki celo niso priznali obstoja židovske države.
Amerika obtožila Sovjetsko zvezo, da uporablja "silo ali pa grozi s silo"
AVSTRIJSKI NADVOJVODA PRIHAJA V AMERIKO
MANILA, 4. okt.—Nadvojvoda Otto, ki se poteguje za avstrijski prestol, je včeraj v spremstvu svojega mlajšega brata odpotoval z letalom v Ze-dinjene države.
JUGOSLOVANSKI BEGUNCI NA LAKOTNI STAVKI
FRANKFURT, 4. okt. — Dve begunki in neki starejši begunec iz Jugoslavije so danes po štiri-dnevni lakotni stavki padli v nezavest. Begunci so zastav-kali, ker so jih (verjetno radi vojnih zločinov ali pa kolabora,? cije) hoteli poslati v Jugoslavijo.
GURNEY SE JE VRNIL Z OBISKA V ŠPANIJI
LISBON, 4. okt.—V nedeljo je z letalom odpotoval v Zedinje-ne države predsednik senatnega odbora za oborožene sile Chan Gurney, ki se je v Španiji sestal 7 vodilnimi generali in Francom.
BOLGARI UKINILI JUGOSLOVANSKO ORGANIZACIJO
SOFIJA, 4. okt. — Bolgarska vlada je v nedeljo razpustila jugoslovansko Ljudsko fronto v Bolgariji, češ da so aktivnosti te organizacije Vperjene "proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam."
MARINCI IN RADIKALCI SE UPRLI V PERUJU
LIMA, 3. oktobra. — Perujski marinci in oboroženi civilisti podprti z zajetimi bojnimi ladjami so danes v pristanišču Ca-lao vprizorili revolto proti vladi predsednika Jose Rivere.
Poročila pravijo, d a vladne čete uspešno zatirajo revolucijo in da so polovile nekatere voditelje.
PERUJSKA VLADA ZATRLA REVOLTO
LIMA, Peru, 4. okt.—Perujska vlada je naznanila, da je vojaštvo, podprto s policijo, strlo krvavo revolto marincev in levičarskih civilistov, ki je izbruhnila v pristanišču Callao.
PRVA SKUPINA BEGUNCEV ODPOTUJE 12. OKTOBRA
MONAKOVO, 3. okt. — Bremenhavena v Nemčiji bo 12. oktobra odpotovala v Zedinjene države prva skupina beguncev. V skupini se nahaja 825 beguncev, katerim je na osnovi novega ameriškega zakona za razmeščene osebe dovoljen vstop v Zedinjene države.
RUSKA CERKEV NAPADLA VATIKAN
MOSKVA, 4. okt—Ruska pravoslavna cerkev je danes sprejela resolucijo, s katero napada Vatikan, zavrača združitev z anglikansko cerkvo in apelira na vse kristjane, da bi morali "vsi kristjani brez ozira na narodnost ali pa verske ločine samo obsoditi proti-krščan-sko, proti-demokratsko in proti-narodno politiko Vatikana."
FRANCIJA PREDLAGA AMERIČANA ZA ŠEFA EVROPSKE ARMADE
PARIZ, 4. okt. — Francoska vlada pritiska na Anglijo, da bi pristala na predlog, da se namesto feldmaršala Montgomery-ja imenuje kakšnega ameriškega generala za vrhovnega poveljnika armade zapadne Evrope.
Francija tudi predlaga, da se stalni sedež vojaškega glavnega stana ustanovi v Parizu namesto v Londonu.
Proti imenovanju Montgomery-ja se je izrazil tudi francoski general De Gaulle.
Sovjetska zveza pravi, da Varnostni svet nima pravice, da bi razmotrival o obtožbah zapadnih sil glede Berlina
PARIZ, 4. okt.—Zedinjene države so danes obtožile Sovjetsko zvezo, da uporablja silo ali grozi s silo v svoji blokadi Berlina in zahtevale, naj Varnostni svet Združenih narodov odloči o sporu.
Ameriški delegat Philip C.*~-
Jessup je izjavil, da so Sovjeti] Kar pa se tiče ameriškega storili protizakonska in sovraž- j zagotovila, da Sovjeti ogrožajo
na dejanja in pristavil, da če "Sovjeti želijo mir, naj sprejmejo postopek Združenih narodov."
Istočasno z akcijo Zedinjenih držav v organizaciji Z. N. je bilo naznanjeno, da so Zedinjene države, Anglija in Francija za\' atomski energiji zavržen
mednarodni mir s svojo berlinsko blokado, je Višinski izjavil, da te trditve niso nič drugega kot pa "sredstvo pritiska" in sredstvo, da se dosežejo cilji ameriške vlade.
»
Sovjetski kompromis o
vrgle predlog sovjetskega zunanjega ministra Vjačeslava Mo-lotova, da se skliče novo konferenco Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil, na kateri naj bi se» razmotrivalo o berlinski krizi, kakor tudi na splošno o vprašanju Nemčije.
Predstavnik treh zapadnih sil je izjavil, da je v vprašanju blokada Berlina in da ne bo nobenih pogovorov, dokler "blokada ne bo ukinjena."
Molotov zanikal, da kriza v Berlinu ogroža mir
Državni tajnik Marshall se je sestal z angleškim in francoskim zunanjim ministrom na pogovorih glede položaja v Nemčiji in Avstriji.
Opazovalci pravijo, da je Molotov predlagal novo konferenco, da se na ta način izogne, da bi o berlinski krizi razmotrivala organizacija Združenih narodov, odnosno Varnostni svet. Molo-toV je v noti izjavil, da berlinska kriza ne ogroža mir na svetu, kakor to trdijo zapadne sile in izjavil, da Varnostni svet ni pooblaščen, da razmotriva o tem vprašanju.
Obveščeni krogi verujejo, da Sovjetska zveza ne bo ukinila blokade v zameno za nove pogovore med štirimi zunanjimi ministri.
Višinski odgovoril na obtožbe zapadnih sil
Medtem je sovjetski zastopnik zunanjega ministra Andrej Višinski na seji Varnostnega sveta Z. N. izjavil, da Varnostni svet nima pravice razmotrivati o obtožbah zapadnih sil proti Sovjetski zvezi, češ, da sovjetska blokada Berlina ogroža mir na svetu.
Višinski je rekel, da bi o tem vprašanju moral razmotrivati Svet zunanjih ministrov štirih velikih sil, kakor je to bilo predlagano v včerajšnji noti iz Moskve.
Sovjetski delegat je poudaril, da čarter organizacije Združenih narodov ne dovoljuje Varnostnemu svetu, da bi razmotrival o katerem koli vprašanju, ki prizadeva Nemčijo, dokler štiri okupacijske sile ne sestavijo mirovne pogodbe za poraženo deželo. Pristavil je, da vprašanje Berlina je tesno povezano z vprašanjem cele Nemčije. Obtožil je zapadne sile, da je njihova valutna reforma za zapadno Nemčijo od preteklega junija bila "dejanje agresije" proti sovjetski okupacijski oblasti in da je Rusija bila prisiljena, da pod-vzame "obrambene mere."
V	Političnem odboru Z. N. pa so Zedinjene države zavrgle sovjetski kompromis glede kontrole atomske energije. Ameriški delegat _ Warren Austin je izjavil, da je sovjetski predlog "ista stara nacionalna, namesto mednarodna kontrola."
Ameriški delegat pa je vseeno pristavil, da so Zedinjene države pripravljene na nadaljevanje pogajanj, če bo Sovjetska zveza sprejela principe učinko-yitg jne<j^a;:odne kontrole, ki jih priporoča poročilo Komisije za atomsko energijo. To poročilo, ki sloni večinoma na ameriških predlogih, priporoča ustanovitev, neodvisne mednarodne agencije, ki bi lastovala vse atomske vire in produkcijska sredstva in bi nadzorovala atomsko aktivnost posameznih držav.
Manuilski napadel trdovratnost zapada
Na seji Političnega odbora je govoril tudi ukrajinski delegat Dimitrij Manuilski, ki je napadel ameriški načrt za kontrolo atomske energije.
Manuilski je obtožil predsednika Trumana, da je njegov glavni cilj, da ohrani popolno oblast Amerike nad produkcijo atomskih bomb, da bi jih lahko uporabila v vojne namene.
Zapadne sile pa je trpko napadel, da ne vedo "ničesar o Sovjetski zvezi in niti ne želijo, da bi vedele." Svoje obvestila pa da sprejemajo iz "smetišča belih Rusov, Hitlerjevih zaveznikov in ljudi, kateri so bili vrženi iz Sovjetske zveze."
Manuilski je izjavil, da je izključno le vsled trdovratnosti "Anglo-Američanov" prišlo do zastoja pri diskusijah glede kontrole atomske energije in pohvalil predlog Višinskega, da se istočasno s podpisovanjem mednarodnega sporazuma za' kontrolo uniči vse atomske bombe.
V	zvezi s predlogi, da Sovjet. ska zveza dovoli nepristranskim opazovalcem, da nadzor ujejo atomsko raziskovanje Sovjetske zveze pa je Manuilski sarkastično dejal:
"Pritožujejo se, da ne vedo kaj se dogaja v Sovjetski zvezi. Naj kar vprašajo svoje vojaške poslaniške pribočnike, ki včasih s svojimi fotografskimi aparati prihajajo preveč blizu našim vojnim industrijam in morajo kot posledica tega iti domov."
Naročajte, širite in čitajte ''Enakopravnost!"
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
5. oktobra, 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev)__.
For Three Months—(Za tri mesece) _—
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879,
104
FRANCO IN OBRAMBA "EVROPSKE CIVILIZACIJE"
I.
Organizacija Združenih narodov je sprejela resolucijo proti fašističnemu režimu generalisima Franca v Španiji. Ta dokument, ki se nahaja nekje v arhivi organizacije Z.N., je predvideval, da se lahko odpravi fašistični režim v Španiji z miroljubnimi sredstvi. Ob času sprejetja resolucije pred dvemi leti je to bilo še precej verjetno, kajti Franco je zgubil svoja dva najbolj močna zaveznika, ki sta mu pomagala na oblast—Hitlerja in Mussolinija.
Resolucija Z.N. je pozvala vse članice organizacije naj prekinejo diplomatične odnosa je s fašistično Španijo, rečeno pa^je bilo, da bodo celo podvzeti nadaljni ukrepi, če v resoluciji predvidevani ne bodo zadostovali. Na to resolucijo se je hotelo pozabiti že na lanskem zasedanju Generalne skupščine. Samo vsled odločnega stališča delegatov vzhodnoevropskih držav je ta resolucija bila ponovno potrjena.
Toda kljub obsodbi s strani organizacije Z.N. pa Franco še vedno kljubuje času. Po zgubi svojih dveh glavnih zaveznikov je postal glavni predstavnik fašizma v Avropi in kot zadnje čase izgleda bo poleg zapadne Nemčije tudi glavni steber "nove in obnovljene" zapadne Evrope.
Že pri koncu druge svetovne vojne, ko so se pred navalom sovjetskih in zavezniških armad lomile naci-fašis-tične kohorte, so se vznemirjeni branitelji "demokracije in zapadno-evropske krščanske civilizacije" vrgli na delo, da bi rešili kar se še rešiti da. Začela se je kampanja tako iz Vatikana kot drugih centrov proti-sovjetske koalicije, katere namen je bil, da rešujejo pred popolnim razsulom ostanke fašizma in obenem z netenjem sovraštva proti Sovjetski zvezi in državam vzhodne Evrope zopet privleče j o na dan "rdeče strašilo."
Posebne milosti je bil deležen sam Franco, ki je v vojni stal na strani osišča, pošiljal svoje divizije na rusko fronto in nagajal zapadnim zaveznikom v Afriki in na Sredozemlju. Svojemu "dragemu sinu cerkve" je Vatikan posvetil tisto pozornost, ki jo je deležen le edini preživeli sin.
Prav ko so zopet začela prihajati poročila o naraščajočem fašističnem terorju v Španiji, je republikanski senator Chan Gurney, predsednik odbora za oboroženo silo, izjavil, da priporoča obnovo vseh odnošajev s fašistično Španijo.
Najnovejše aktivnosti Gurney a so v polnem soglasju s sklepom poslanske zbornice, da se tudi Francovo Španijo vključi v tako zvani Marshallov načrt. Ta sklep je zaradi neprijetnega odmeva v svetovni javnosti sicer bil zavržen, toda ni bila zavržena ideja da se tudi iz Franca stvori borca "za obrambo zapadne demokracije in krščanske civilizacije." Roka v roki deluje vatikanska in ameriška zunanja politika pri tej rehabilitaciji Franca.
Poročila pravijo, da je samo v prvih treh mesecih tekočega leta fašistični režim ustrelil nadaljnih 93 repub Ukancev. V "New York Timesu" pa so bila objavljena poročila o terorju proti manjšinskim verskim skupinam in infamni izbruh proti-židovskih sentimentov špfinskih klero-fašistov v zvezi z ameriškim filmom "Gentleman's Agreement." Nedavno pa so ameriški časopisi sporočili "drugorazredno" novico, da je v Venezuelo pribežala skupina 32 španskih republikancev, ki so v jadrnici prepotovali čez 3,500 milj.
Vse to pa ni niti najmanj oviralo senatorja Gurneya, da poda navdušene izjave o sestanku, ki ga je koncem preteklega tedna imel s samim diktatorjem Francom in da med ostalim reče tudi, da je "Francov ponos na špansko ljudstvo in njegovo zaupanje v vojaško moč Španije," napravilo na njega globok vtis. Očitno je, da politični in verski teror ter dejstva, da se v španski tujski legiji nahaja 80,000 bivših SS častnikov in da je sama Španija polna nacističnih in fašističnih zločincev in kolaboratorjev (med njimi tudi slovenskih domobrancev!), niti najmanj ne vznemirjajo povojne zagovornike Franca, pač pa jih zanima izključno "vojaška moč Španije" in njen strateški položaj v Evropi.
Poročilo v "New Yorku Times-u" z dne 2. okt. pravi, pa sta se Gurney in Franco menila o "napetih odnosih med zapadom in vzhodom!' in da je ob tej priliki Franco zagotovil, da ne obstoja samo nevarnost, da bi se "komunistična nevarnost" razširila v kontinentalni Evropi in Angliji,
HRANJENJE MAŠČOB JE ŠE VEDNO VAŽNO
Pomanjkanje maščob in olja je občutno po vsem svetu in poljedelski department priporoča gospodinjam, da nadaljujejo s prihranjen jem odrabljenih maščob v polni meri. Gospodinje so namreč tiste, ki pomagajo spraviti skupaj 78% odrabljenih maščob. To jim je bilo tudi že pogosto povedano, vendar so radovedne kdo" deli z njimi odgovornost zbiranja in prispevanja maščobnih odpadkov.
Izvajanje programa zbiranja odrabljenih maščob pomaga izvajati predvsem Ameriški odbor za hranjenje maščob (American Fat Salvage Committee). To je skupina, ki je bila organizirana I. 1942, ko se je pričel program zbiranja odrabljenih maščob. Organizirali so ta odbor industrijalci, a v času vojne, ko je bilo zbiranje maščob nujno važno, je imel vodstvo izvajanja programa v rokah tozadevni oddelek vojnega sveta za produkcijo.
Od vsega začetka so bili zgoraj omenjenemu odboru priključeni tvorničarji, ki pretapljajo maščobe, kot tudi drugi zainteresirani industrijalni krogi, k i so poskrbeli za kampanjo hranjenja maščob. Na delu so te skupine še danes in delujejo sporazumno z vlado. Skrbijo da je stvar dobro oglašana v tisku, na radiju in kakorkoli drugače je mogoče. Odbor ima svoje zastopnike in delavce, ki delujejo na posameznih področjih povsod po deželi.
Poleg gospodinj so seveda na-prošeni in tudi stalno opozarjani na potrebo hranjenja maščob mesarji, hotelirji, lastniki raznih jedilnih lokalov, itd. Vsi pa nirnajo nič opravka z direktnim zbiranjem maščob, dasiravno jih vzamejo od gospodinj, plačajo zanje in jih nato oddajo v predelavo. Nedvomno največ maščob oddajo gospodinje mesarjem, pogosto tudi groceristom.
Poljedelski department pazi na zbiranje maščob ter na situacijo zalog maščob in olja v splošnem bodisi doma ali pa po svetu. Od časa do časa tudi z javno izjavo opozori gospodinje, da ne smejo odnehati s hranjenjem maščob. Dodatno k temu dajejo informacije o zalogah maščob in, olja tudi drugi uradi in agenture.
Na prvi pogled bi se zdela cela zadeva- zbiranja odrabljenih maščob nekako zapletena, v resnici pa deluje zelo dobro in sko-ro brezhibno, kar potrjujejo številke zadnjih šestih let, odkar
obstoja odbor za zbiranje in hranjenje maščob.
Med avgustom, 1942 in januarjem, 1948, so ameriške gospodinje same prihranile in oddale 670 milijonov funtov maščob. Lanski leto je bilo zbranih samo od gospodinj 114 milijonov funtov maščob. Vsak mesec so torej gospodinje shranile skoro deset milijonov funtov maščob.
Ker je pomanjkanje maščob in olja še vedno veliko, naproša poljedelski department vse gospodinje, da hranijo odrabljene maščobe. Sleherna kaplja šteje in mnogo je načinov hranjenja maščobnih odpadkov. Namesto, da meso obfežete in mast stran vržele, jo lepo spravite in oddajte svojemu mesarju, ki vam bo plačal zanjo določeno ceno. Vsaka gospodinja naj poskrbi, da bo imela vedno pripravljeno posodo, v katero bo shranjevala maščobe, ki jo pri kuhi ne more več s pridom uporabiti. Vsaki gospodinji je gotovo znano, da predolgo prekuhavanje in pogosta uporaba iste masti škoduje zdravju, zato naj bi sleherna gospodinja oddala maščobe, ki so vsled večkratne uporabe postale pretemne. Dobra, je tudi maščoba, ki se nabere na juhah, omakah, itd Mastni odrezki mesa tudi spadajo zraven. Seveda je treba surovo maščobno gmoto pretopiti, drugače se skvari in dobi zoprn duh. Za vsak funt odrabljene maščobe vam mesar ali grocer plačata določeno ceno. S tem gospodinja tudi nekaj prihrani pri gospodinjstvu, ker zavržena odrabljena maščoba ne bi prinesla nič gotovine v go-spodinjin šparovček.
Common Council
ZELENA TOVARNA
Vrtove in parke imenujemo "pljuča mest." Listje dreves vsrkava ogljikov dvokis, ki zastruplja ozračjq, in v zameno odvaja poživljajoči kisik—?ato : v gozdu tako lahko dihamo, j Drevesni nasadi nas oskrbujejo z gradbenim materialom, pomagajo nam v borbi s sušo, ker ohranjajo vlago, krasijo našo domovino. Vendar to še ni vse. Korenine vsrkavajo iz zemlje, listi pa iz zraka snovi, ki so nujno potrebne za življenje drevesa. Te snovi predeluje drevo v mnoge, včasih zelo zapletene kemične sestavine. Lahko rečemo.
pač pa tudi v ameriških državah, vključno v Zedinjenih državah.
Zelo dobro je znano, da se je Franco skupaj s Hitlerjem in Mussolinijem boril proti tej "komunistični nevarnosti." Toda to mu danes v dobi obnovljene "komunistične nevarnosti" nobeden od zagovornikov^ne šteje v greh, pač pa celo v dobro lastnost.
Pomenek Franca z Gurneyom, ki je svojo misijo poudaril še z dejstvom, da so ga spremljali ameriški uradniki in častniki, se je sukal okrog vloge fašistične Španije v povojni Evropi. Skratka gre zato, da se Franca vključi v tabor zapadno-evropskih držav, v isti tabor, v katerem se nahajajo "socialistična" Anglija in "demokratična" Francija. S šefom španskega ganeral-štaba je Gurney že govoril o možnosti oboroževanja Španije, s Francom pa se je pogovarjal o obnovi vseh odnošajev in mu zagotovil, da bi po njegovem prepričanju obnova Španije "morala iti roka v roko z obnovo ostale Evrope."
Značilno je tudi, da senator Gurney, kot poroča "New York Times," pravi, da bi "skupaj z generalisimom bil vzradoščen, če bi videl kako se moralni pogum Spancev širi po celi Evropi." Seveda, ne gre za "moralni pogum," tistih Spancev, ki so bili postreljeni ali pa se nahajajo v zaporih in koncentracijskih taboriščih. Ne, gre za "moralni pogum" tistih Spancev, ki so se borili na svojetski fronti.
Franco je izrazil "svoje občudovanje za Ameriko in ameriško ljudstvo" in up, da bo med "obema deželama prišlo do prisrčnih odnošajev." Gurney ni zamudil prilike, da bi generalisimu zagotovil, da se osebno nadejuje da "bo kmalu prišlo do obnove vseh odnošajev med Španijo in drugimi silami, vključno—seveda—Zedinjenimi državami."
(Dalje prihodnjič)
da je drevo pravcata kemična tovarna.
Postopoma ,so se ljudje naučili izkoriščati proizvodnjo te "zelene tovarne." Les je postal bogat vir surovin za najrazličnejšo industrijo. Iz njega dobimo nepričakovane proizvode: umetno svilo in papir, sladkor, smolo, strupeni lesni špirit, navadno žganje, smodnik, zdravila, linolej, filmski trak, kolofo-nijo, terpentin in še mnogo drugih stvari.
Papir in svila
, Že pred nekaj tisoč leti je kitajski učenjak Tsai-Lun po napornem tridesetletnem delu naredil iz skorje murvinega drevesa prvi list papirja. Do osmega stoletja so papir izdelovali iz lesa samo na Kitajskem. Kitajski mojstri so v strogi tajnosti čuvali način predelovanja lesovine v papir.
Pozneje so se Arabci naučili izdelovati papir iz bombaževi-nastih cunj. Papir iz cunj je bil mnogo boljše kakovosti kakor iz lesovine. Vendar so v začetku 19. stoletja spet začeli uporabljati lesovino za izdelovanje papirja in to papirja visokih kakovosti.
V tem času je znanost dosegla velike uspehe. Med dfu-gim so kemiki odkrili, da je lesovina sestavljena v glavnem iz dveh snovi—celuloze ali stanjč-nine in lignina. Celuloza je glavni material, iz katerega so celice v lesu. Lignin pa daje tem celicam trdnost in prožnost. Celuloza je vlaknata snov. Če jo pomešamo z vodo in napravimo nekako kašo ter to kašo namaže-mo v tankem sloju na gladko ploskev, se drobcem vlakenca celuloze med seboj prepletejo. Ko voda izpari, nam ostane tanek, vendar trden papirnat list.
Če pa celulozni kaši primešamo lignin, se papir poslabša, na soncu dobi rumenkasto rjavo barvo in postane krhek in lomljiv. Odslej so iz celuloze odstranjevali lignin, iz bombaževina-stih cunj pa so delali samo trden bombažni papir.
Pred nekaj deset leti se je znanstvenikom posrečilo iz celuloze izdelati blesteča vlakna umetne svile. Pokazalo se je, da celuloza lahko spremenimo v tekočino. Če tako gosto tekočino vlijemo v posodo, ki ima silno drobne luknjice, in jo pod pritiskom potiskamo skozi te luknjice, dobimo tanka vlakna, zelo podobna pravi svili. Med tem procesom je seveda treba spet ločiti iz tekočine samo celulozo. Umetno svilo lahko poljudno pobarvamo, jo spletemo v dolge niti, iz katerih tkemo svileno blago.
Tako je les postal surovina za izdelavo obleke.
Sladkor in vino
Ugotovili so, da je iz lesovine mogoče izdelovati ne samo pa-
pir in umetno svilo, temveč tudi živilske izdelke.
Ena izmed sestavin sladkorja je glukoza. Glukozo je mogoče dobiti z različnim kemičnim obdelovanjem tudi iz lesa. Prvi je napravil sladkor iz lesovine francoski znanstvenik Braco-neau leta 1819. Vse stoletje pa pomembne iznajdbe tega znanstvenika v industriji niso uporabili, ker je bil postopek za pridobivanje zelo zamotan. Šele v našem dvajsetem stoletju je znanost, ki se je povzpela zelo visoko, izumila bolj dovršene načine predelovanja lesovine v sladkor. Zdaj že ne samo v majhnih laboratorijih, temveč v velikih tovarniških napravah segrevajo zdrobljeno lesovino z žvepleno ali solno kislino in pridobivajo sladkor.
Če sladkor, izdelan iz lesovine, pražimo, dobimo iz njega vinski špirit. To je surovina, potrebna za proizvodnjo umetnega kavčuka in mnogih drugih važnih proizvodov kemične industrije. Prej so špirit dobivali iz krompirja. Špirit iz lesovine pa je seveda mnogo cenejši, ker za njegovo izdelavo uporabljamo zdrobljeno lesovino, torej žaga-vino in odpadke, ki jih je polno po vseh lesnih industrijah.
maščob v Evropi. V obdobju 1934-1938 so na primer pridelali povprečno na svetu 13.4 milijonov ton semenskega olja, medtem ko je v letu 1946 ta proizvodnja dosegla le 11.5 milijonov ton. Čeprav je proizvodnja olja iz sončnic, soje in ameriških lešnikov nekoliko napredovala, je proizvodnja kokosovega olja in olja iz palm znatno nazadovala, poleg tega so vse dežele ki proizvajajo semensko olje občutno zvišale domačo potrošnjo.
Zgodilo se je zaradi tega, da se je količina razpoložljivega semenskega olja in semena znižala leta 1946 na 55% v primeri s po-vpreko v obdobju 1943-1948, čeprav se je proizvodnja znižala le za 11 odstotkov.
POMANJKANJE MAŠČOBE
Proizvajanje maščob in olja za zadostitev svetovnih potreb bo ostalo še mnogo časa odprto vprašanje. Do tega zaključka je prišel kongres Mednarodnega združenja industrijcev semenskega olja. Predvidevajo namreč, da bo še leta 1951 razpoložljivih za izvoz 900,000 ton maščob in olja manj kakor v letu 1938. V zadnjem letu je sicer proizvodnja masla v Evropi znatno narasla in tudi pridelek olivnega olja je bil na splošno dober.
Večji evropski pridelek pa nikakor ne bo kril zmanjšani uvoz
SVETOVNA RAZPOLOŽLJIVOST Z ŽITOM
Po podatkih, ki jih je zbralo ministrstvo za poljedelstvo Zedinjenih držav, bo znašal letos evropski pridelek žita (brez Sovjetske zveze) okrog 500 milijO" nov hektolitrov. Lansko leto je znašal pridelek žita na istem pO' dročju 355 milijonov hektolitrov, medtem ko se je povprečna predvojna proizvodnja žita sukala okrog 555 milijonov hektolitrov žita.
Sovjetska zveza, po podatkih iz istegk vira, bo pridelala približno toliko žita kakor lansko leto, ki je bilo zelo zadovoljivo-Zedinjene države bodo pridobile okrog 500 milijonov hektolitrov žita in bodo lahko namenile za izvoz 157 milijonov hektolitrov žita.
Celokupna razpoložitev z žitom za izvoz v pasivne dežele bo znašala okrog 315 milijonov hektolitrov pšenice. Ta količina bo , omogočila vsekakor boljšo pre-[Skrbo v primeri z lanskim le-■toni, vendar pa bo še vedno pod !predvojno povpreko.
Lesna industrija Jugoslavije
Lesna industrija v Jugoslaviji se naglo razvija in iz leta v leto narašča. Po vsej deželi se ustanavljajo nova lesna podjetja. Iz lesa izdelujejo vse mogoče proizvode, ki se odlikujejo po mnogo boljši izdelavi kot pred vojno. Zvezna vlada in vlade posameznih ljudskih republik po-Jsvečajo mnogo pažnje gozdar-|stvu in lesni industriji.
i Proizvodnji plan lesa v prvem ! polletju tega leta je dosegel 89.4 I odstotkov, medtem ko je prej-jšnje leto v istem času dosegel 195.1 odstotek; toda glede na po-J večanje nalog v tem polletju je I bilo letos prav za prav izvršene-iga dvakrat-^ toliko kot v prvem 'polletju 1947 (205 odstotkov).
I V svetu je veliko povpraševa-
nja po jugoslovanskem lesu. To dokazuje izvoz v prvem polletju 1948. leta. V prvih šestih mesecih tega leta je izvoz znašal 1387.4 odstotkov v primeri s pr-j vim polletjem 1947. leta, toda 93.3 odstotk(^v od vsega lanske-I ga izvoza.
i Posebno pažnjo posvečajo I kvaliteti lesa. Najboljše mojstre I za kakovost visoko nagrajajo-Dobre vrste izbranega jugoslovanskega lesa so na zagrebškem velesejmu pritegnile pozornost ' tujih obiskovalcev. Na sejmu sc I je jugoslovanska lesna industrija predstavila z rezano hrasto-vino in bukovino, z železniškimi ! pragovi, s celuloznim in tanin-j skim lesom, šper-ploščami ter s j pisarniškim in stanovanjskim pohištvom in zložljivimi hišami-



A
' -
\ .....'


f -


v«#:'

Mali in otrok
5- oktobra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Manevri angleških imperialis+ov v Burmi
Angleški reakcionarni tisk posveča zadnje čase vedno večjo pozornost dogodkom, ki se raz-^yajo v deželah južnovzhodne Azije — v Burmi, Malaji, Sia-in Indokini. Številni angleški Časopisi prikazujejo položaj ^ teh dežcloh v zelo mračnih barvah, prav posebno v Burmi. Poročajo o "anarhiji in kaosu", o rdečem terorju" in o "komunistični ofenzivi", objavljajo pa tudi dopise, ki pozivajo Anglijo, "naredi konec neredom" . . Kaj se prav za prav dogaja v Burmi ?
Znano je, da so Japonci v '"Ugi svetovni vojni leta 1942 okupirali Burmo, ki je bila angleška kolonija. Japonci so upoštevali močno protiangleško narodnoosvobodilno gibanje v Bur-zato so poskušali ta pokret oristiti za svoje imperialistic-namene. Leta 1943 so Ja-Ponci zaigrali posebno komedi-"podarili šo Burmi neodvis-iiost" in sestavili marionetsko ^lado z izdajalcem burmanske-
ljudstva U-Ba-Maungom na celu.
Ljudstvo pa je po zelo krat-času spregledalo japonske ^^%ene. Režim terorja, slepar-in zatiranja, ki so ga Ustvarili Japonci, je imel za po-^ Gdico, da se je v deželi začelo ®'''iti protijaponsko gibanje. V urmi je bila ustanovljena anti-3sistična liga narodne osvobo-itve, v katero so se vključili °%unisti, narodno - revolucio-^^rna stranka, nacionalisti, sin-ikati, kmečka zveza in druge "Organizacije. Organizirali so se partizanski odredi. Burmansko Judstvo je šlo z orožjem v roki
v borbo proti japonskemu okupatorju. Rezultat te oborožene borbe je tolik, da je bila Burma osvobojena dejansko še pred kapitulacijo Japonske, Burmanci so smatrali kapitulacijo Japonske za svojo dokončno nacionalno in socialno osvoboditev, mislili so, da jim bo po izgonu japonskega okupatorja uspelo ustvariti resnično demokratično in neodvisno burmansko državo.
Povsem drugačne načrte pa so kovali z Burmo Angleži — predvojni imperialistični gospodarji dežele. Poraz Japonske je pomenil Angležem povratek Burme pod jarem britanskega kolonialnega sistema.
Po svojem položaju, z Indijo na zapadu, s Kitajsko na severu in z Indokino ter Siamom na vzhodu, zapira Burma vzhodne dohode k Indiji in je baza za širjenje angleškega vpliva v Si-1 amu in v Indokini. Ekonomski pomen Burme je tudi velik; naf-I ta, kavčuk, tikov les, premog, i drage kovine in druga naravna ["bogastva — vse to je pod mo-i nopolom angleškega kapitala. : Ker ima v rokah promet in zu-j nanjo trgovino, mora angleški ! kapital izkoriščati tudi kmetovalce, ki zavzamejo 75% pri 18 milijonih burmanskih prebivalcev.
Prve dni po kapitulaciji Japonske se je Anglija poskušala obnašati tako, kakor da se ni v Burmi nič zgodilo. Ponovno je poslala v Burmo predvojnega guvernerja Dormana Smjitha. Prvi Smithovi stiki z Burmanci pa so pokazali, da povojna Bur-
Naznanilo in zcihrala
s tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je nemila smrt iztrgala iz naše srede našo ljubljeno soprogo in mater
Rose Vesel
rojena Wolf'
Blagopokojnica je umrla 22. septembra. Pogreb se je ^šil 25. septembra iz Joseph C. Holan pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku.
Rojena je bila v Čehoslovakiji ter je bila stara 47 let.
. Bila je članica Z.C.B.J.-W.B. in F.A. št. 280.
Tem potom se želimo najlepše zahvaliti vsem prijateljem sosedom, ki so položjli tako krasne vence in cvetlice h krsti blagopoko j nice; vsem, ki so darovali v gotovini in izrazili svoje sožalje pismenim potom ter vsem, ki so prišli Pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru in jo Opremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Lepa hvala tudi Pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in vsestransko pomoč v dneh žalosti.
Iskrena zahvala bodi izrečena vsem, ki ste nam stali strani, nam bili v pomoč in tolažbo v dneh naše britkosti.
!Preljubljena nam soproga in mati. Kruta smrt Te je nam odvzela in Te odvedla tja, kjer ni trpljenja in ne muk, mi Smo pa ostali osamljeni in žalostni, vsaj smo Te vsi ljubili, ^gčivaj mirno v qrobu hladnem. Tvoj spomin pa bo živel v lasih srcih do konca naših dni!
ŽALUJOČI SOPROG JOSEPH IN DRUŽINA
Cleveland, Ohio, dne 5. oktobra 1948.
Tome seliškar:
fRZASKA CESTA
ROMAN
(Nadaljevanje)
neko skupno značilnost rod le imel na zunaj: vsi so ' ^'fednje raste, svetlih las in ^nkih, polnih potez v obrazu; ^ znotraj jih je odlikovala ne-^ *rčna lahkovernost posebne .. in precejšen kos trme, ki sn bolj škodila kakor kori-^ Pravijo, da je trma poseb-^ odlika značaja, kar pa ne bo ker je človek včasih trmast zlobe, ne iz preudarnosti, iz Jubavosti, ne iz prepričanja, značilnosti rodu je imel tu-^ Tine. Bil je med tistimi iz ro-' ki so so uprli obdelovanju Ne zaradi delamržnosti ^kor nekateri, ki so se klatili dela po svetu in skušali na
veselo nogo živeti. Prevzelo ga je hrepenenje jo drugačnem udejstvovanju svojih rok, ne da bi zaradi tega zasovražil in podcenjeval zemljo. Nikakor ne!
I Morda se mu je spložila v roke posebna lastnost kakega pradeda, ki je znal bolje sukati ; dleto ali katero drugo orodje kakor obdelovati zemljo. S to stvarjo je takole: če bi bil Tine primoran ostati na zemlji, bi bil najbrž slab in neroden kmeto-j valeč. Roke, ki so bile namenjene drugačnemu poslu, bi se upi-' rale zemlji, Tine bi bil nesrečen, kakor je bil njegov oče, ki mu ni bilo dano, da bi drugače preizkusil sposobnosti svojega duha.
ma ni več takšna, kakor so jo Angleži poznali pred yojno.
Zahteve burmanskega prebivalstva je formuliral zastopnik antifašistične lige, ki je izjavil: "Želimo sestaviti začasno ljudsko vlado, ki bi imela vso oblast, ustrezajočo demokratično vlado, v kateri bodo zastopane glavne politične skupine dežele, želimo volitve na osnovi splošne volilne pravice kakor tudi ustavo za svobodno in neodvisno Burmo".
V sporu z odločnimi zahtevami Burmancev po neodvisnosti je Anglija vodila v Burmi na videz popustljivo politiko, ker se je trudila, da bi obdržala Burmo v sferi angleškega vpliva. Angleži so predvsem poskušali razbiti antifašistično ligo. Julija leta 1946 je angleški guverner predlagal antifašistični ligi pogajanja, po katerih naj bi postala Burma dominion. Temu predlogu pa so se demokratični elementi v ligi odločno uprli. Komunisti, sindikati in številne kmečke organizacije so zahtevali, naj antifašistična liga odkloni ta angleški predlog, desničarski elementi pa so ga sprejeli.
Sprejetje angleškega predloga je v ligi povzročilo razkol. Najdoslednejši in najbolj nepo-m i r 1 j i v i sovražniki angleških imperialistov so se morali umakniti iz lige.
Januarja leta 1947 so londonska pogajanja med Anglijo in Burmo prinesla sporazum, po katerem je bil v Burmi sestavljen tako imenovani izvršilni svet Burmancev. Ta svet je prevzel dolžnosti začasne vlade. Predsednik vlade je postal voditelj desničarskih elementov v ligi Aung-San. Osnovno vprašanje o državni neodvisnosti Burme pa naj bi dokončno rešil angleški parlament. To je povsem ustrezalo interesom Angležev, ker so po utrditvi oblasti desničarskih elementov iz antifašistične lige nameravali obvladati demokratične sile v Burmi.
Podpisu angleško - burmanskega sporazuma so se ostro uprle široke ljudske množice Burme. Po vsej deželi so bile protestne demonstracije, številne štrajk^ je vodil vseburmski kongres sindikatov.
Da bi zatrli narodno-osvobo-dilno gibanje, ki je neprestano naraščalo, so si britanski kolo-nizatorji zamislili in uresničili grandiozno politično afero. Proti Aung-Sanovi vladi je bila organizirana "zarota", po kateri so bili 18. julija 1947 ubiti Aung-San in njegovi ministri. Pod krinko levičarskih besed je prišel na oblast Takin-Nu, človek, ki je užival pri angleških imperialistih vse zaupanje. Angleški tisk je razvil okrog Ta-kin-Nu-a kampanjo, v kateri ga je poskušal označiti kot prvaka levičarskega demokratičnega gibanja. Pod to krinko, s katero je laboristična vlada poskušala prevariti ljudske množice, je izrazila, da je pod silo
O svojem bratu, ki jo je pred d vem i leti popihal s trebuhom za kruhom, ne ve drugega kakor ;to, da živi v Trstu in da ne strada. Tudi ta se je zemlji uprl in je skoraj verjetno, da je bila že v očetu in potem v vsej moški veji ta sla v krvi, le da se oče ni mogel in znal odločiti za nekaj drugega kakor za zemljo, ki jo je podedoval. Verjetno pa je tudi, da je v bližini večjega mesta posegla v usode teh malih ljudi, saj se je mesto iz svojega sta-roveškega osrčja počasi in vztrajno širilo na njive okoliških vasi in počasi izpodjedalo ! trdne gospodarje iz Hiške, Po-I Ijan, Št. Petra, Trnovega in Vi-i ča, da so v nekaj desetletjih postali mestjani v škornjih in ka-Imižolah, manjše pa je kratko in 'malo pogoltnil novi razred pro-i letarcev.
j živeli so kot priložnostni delavci, težaki, nosači, postreščki, hlapci, spretnejši pa so se udi-'njali v tovarne, ki jih je bilo I vedno več. Iz patriarhalnega
dogodkov pripravljena dati Burmi neodvisnost. Med Burmo in Anglijo je prišlo do pogajanj, ki so bila 17. oktobra 1947 zaključena s podpisom pogodbe o "neodvisnosti" Burme. Januarja 1948 je pogodba stopila v veljavo. Takin-Nu-ova vlada je izpolnila pričakovanja britanskega imperializma in je podlo izdala interese burmanskega ljudstva.
Znano je, da se je po anglo-burmanski pogodbi "neodvisna" repubHka Burmanska zveza obvezala, da bo tudi v bodoče poverila Angliji obrambo "svobodne" Burme. Angleška vojna, vojnomornariška in vojnoletal-ska misija, ki so v Burmi, imajo v rokah vse oborožene sile. V isti pogodbi je "svobodna Burma" ponovno priznala angleškemu kapitalu pravice in privilegije, ki jih je užival doslej.
Kaj se je torej spremenilo v Burmi glede na uničenje angleške nadobiasti? Voditelj burmanskih komunistov Tan Tun je govoru marca 1948 izjavil, da je "za fasado formalne neodvisnosti ostala kolonialno socialna ureditev in da se angleška imperialistična nadoblast nadaljuje v novi obliki. Nafta, rudniki in gozdovi so V angleških rokah. Sporazum o državni obrambi je vključil Burmo v sistem obrambe dežel južnovzhodne Azije in ji vzel pravico do ustanovitve resnično ljudske armade."
Ni torej čudno, da je notranjepolitični položaj Burme po šestih mesecih tako imenovanega svobodnega življenja zelo kočljiv.
Zaradi političnega terorja so v deželi pogoste demonstracije. Stavkovno gibanje je zelo močno. Številna mesta severne in centralne Burme so močna središča protiimperialističnega in proti-angleškega gibanja, zaradi obsežnosti katerega so angleški imperialisti v resnih skrbeh. Angležern postaja jasno, da so se njihovi upi v prevaro Burmancev s pomočjo komedije o "neodvisnosti" izjalovili, vendar imajo zelo dalekosežne načrte, ker nameravajo z orožjem angleške intervencije razbiti sile demokracije in napredka v Burmi.
Prvi korak k uresničenju in-tervencionističnih načrtov Angležev je bil v tem, da so odstranili Takin-Nua, ker ga niso več smatrali za sposobnega, da bi uspešno nasprotoval naraščajočemu gibanju demokratičnih sil. 15. julija je Takin-Nuo-va "vlada" dala "ostavko". Angleški imperialisti vsiljujejo danes svojega novega somišljenika Bolet ja, ki je bil v Takin-Nu-ovi "vladi" minister za obrdmbo. Smatrajo ga za "močnega politika" ali z drugimi besedami, primernejšega za kandidaturo, po kateri naj bi se uresničili načrti za uničenje demokratičnega gibanja v Burmi, ki naj bi si
j gnezda trgovcev, mesarjev, i»o-I kaijev, zlatarjev, gostilničar-j jev in drugih cehov se je mesto počasi širilo z ljudmi novega veka—s sužnji parnega stroja, z množico brez stalnega bivališča in zaslužka, z množico sodobnih nomadov, ki jih je prva večja sapa odpihnila z domače grude.
Para pa je zahtevala vedno !več rudnikov, nove tovarne so I kričale po pj^emogu, parniki so Iga goltali in vedno več premo-! govnikov so vrtali v zemljo, j Naš človek je prisluhnil vablji-Ivemu klicu večjega zaslužka in i prvi rodovi so začeli odhajati v ! Ameriko, na Westfalsko in v 1 Belgijo. Možje, žene, cele družine—saj doma niso imeli kaj izgubiti, na tujem pa kvečjemu I pridobiti. Kajpak, vsak se je od-S pravil z doma s trdno mislijo )ia skorajšnji povratek. Pa se j jih je vračalo le malo, malo. Člo-} veka, ki ni nekam prikovan, tu-■jina izmaliči, vsesa ga vase in [pogoltne.
jo ^angleški monopolisti povsem { podvrgli.	.	I
Delovne množice v Burmi pa j ne marajo nobenih prevar več.; Zahtevajo resnično neodvisnost. ■ Burmanski kmetje zahtevajo, iz-' vedbo agrarne reforme, ki bi; stov, ^ahteva, da Burmanci postanejo resnični gospodarji svojim dala zemljo in jih rešila tlake pri zemljiških posestnikih in oderuhih. Burmansko ljudstvo zahteva, da postane posestnik lastnine tujih kapitali-je zemlje.
V GENEVA, OHIO
Zelo dober dom, fornez, tekoča vroča voda; farma 68 akrov; 14 akrov grozdja, 7 glav živine, 450 kokoši, dober hlev in vse izboljšave; traktor. Se tudi zamenja za dober dom.
FRANK JAGODNIK 15226 Holmes Ave., GL 5324
5 opremljenih spalnic
se odda v najem poštenim dekletom ali ženskam.
Si lahko tudi kuhajo. Vpraša se na
1367 E. 51 St.
AMERIKA ZAPRLA KONZULAT V VLADIVOSTOKU
MOSKVA, 2. oktobra. — Ameriški konzul v Vladivosto-ku Scott Lyon je danes na zahtevo sovjetske vlade zaprl svoj konzulat in se z družino napotil v Moskvo.
NAPRODAJ JE TRGOVINA
Grocerija in mesnica; licenca za pivo in vino ter vsakovrstna mehka pijača. Proda se zaradi odhoda v armado. Poizve se na 11701 Oakview Ave., od E. 117 St..
proti jezeru ali pokličite GL 1101 — UT 1-2556
IŠČE SE STANOVANJE
za mirno družino treh oseb. 4 ali 5 sob., Pošteni plačniki. Kdor ima za oddati naj, pokliče	'
IV 5702
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd.. EN 0487 Govorino slovensko
Vinski trgovcu
Imam dobro ohranjene vinske sode. Ako želite pojasnila pokličite: Lorain 61402 ali pismeno PIŠKUR HARDWARE, 2937 Elyria Ave., Lorain, O.
ženska
dobi službo za pomagati v kuhinji gostilne pri dobri slovenski družini. Ima dober dom in dobro plačo. Prostor se nahaja v Chardon, O- Za podrot)nosti pokličite PO 8846
HIŠA ZA ENO DRUŽINO
s 8 sobami se proda. Fornez in vse v dobrem stanju. Nahaja se na E. 72 St., južno od St. Clair Ave. Za podrobnosti se zglasite na 6210 WHITE AVE. ali pokličite HE 2116
GROZDJE - MOŠT
Sedaj imate čas, da si naročite fino grozdje, mošt in vinske sode.
Najboljša postrežba—zmerne cene. Se priporočamo za naročila.
Zglasite se pri
VICTOR KOVAČIČ
1253 NORWOOD RD. ali pokličite po 6. uri zvečer EN 2549
POZOR!
ODDAJTE VAŠE NAROČILO SEDAJ CEVI IN DIMNIK FORNEZA SČISTIMO za samo
$4 do $6
Pokličite še danes — Prihranite si denar
NATIONAL HEATING CO.
Postrežba širom mesta
FA 6516
SNAŽILKA
Plača od ure.
Zglasite se pri Steel Improvement & Forge Company 970 E. 64 St.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
ODDA SE v NAJEM
sobo za žensko ali moškega
Vpraša se na
445 E. 157 St.
BARTENDER
želi dobiti stalno delo. Je stanoviten in pošten natakar, oženjen ter govori dobro slovenščino. Za podrobnosti pokličite
KE 0927
ŽELIMO KUPITI POSESTVO
Privatna družina želi kupiti od lastnika dohodka-nosni bungalow ali hišo za 2 družini v euclidski, nottinghamski ali collinwoodski naselbini. Plača v gotovini.
MU 7078
A. .
A. Malnar
Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371
Splošno tovarniško delo
Izkušnja ni potrebna Plača od ure Dobre delovne razmere, THE ENAMEL, P^.GDUCTS CO.
Vogal Eddy Rd. in Taft Ave.
I
X
NAZNANILO!	NAZNANILO!
Vsem našim cenjenim prijateljem in znancem sporočamo, da smo zopet otvorili naše prostore na
1123 NORWOOD ROAD ter se priporočamo, da nas ob priliki obiščete. Postregli vam bomo najboljše.
Rudolph in Jennie Tomšič
'4
v ?
?
t
t y
X
y
v y
I I
v
POŠILJANJE MOKE in PAKETOV Z Živežem v Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da po-šljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za ^^3
v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni "izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj 13'/2%.
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. cek in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR."
URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 WEST 18th ST.	NEW YORK 11, N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016
Ljubljana je bila za časa Ti-' netovega učenja okoli leta 1875 majhno gnezdo, komaj da se je pričela raztezati iz staroveške-ga obzidja, nekaj tovaren je že zraslo, tu in tam se je kadilo iz visokih tovarniških dimnikov; pa je že goltala, kar jih ni bilo s plugom prikovanih k zemlji. V predmestja, kamor so še segale njive in travniki in kjer so do nedavnega gospodarili cehi, so se pričeli naseljevati delavci, za mestjane čisto novi ljudje, ljudje s težko hojo in čudnim nemirnim pogledom v očeh. To so bili predvsem delavci brez poklica, neizučeni, ljudje, ki so prinesli v mesto le svoje krepke roke in velike, velike želje.
Globočnikov oče je bil še trden kmet. Tam, kjer Kveni železo in poje kladivo, so mukale krave in hrzali konji, njive pa je j imel onkraj Mirja poleg Gradi-I ščice. Toda sin se je lotil obrti is tolikšnjo vnemo, da je prodal j njive magistratu, ki si je hotel za bodočo rast moste preskr-
teti prostora in zraka. Z denarjem je pomestjanil hišo, zgradil delavnico, nekaj pa ga je imel naloženega na obresti za hude čase. Saj je sam že čutil neko spremembo v svoji obrti.
Trgovine so začele prodajati železno blago iz tovaren, ki je bilo mnogo cenejše kakor izdelki iz delavnic. Seveda je bilo tovarniško delo po trpežnosti slabše, toda na oko bolj lično; zaradi tega je prišel ob marsikatero naročilo. Ker pa je bil Globočnik le mojster, ki ga je do malega poznalo vse mesto, se mu vendar dela ni manjkalo in živel je v blagostanju; imel je svojo hišo, svojo delavnico, nekaj vrta, mlado ženo in lepega otroka, domače in udobno stanovanje ter še nekaj denarja.
Tine je vse to spoznaval, ko je počasi z očmi dojemal gospodarjevo oblast. Dvorišče je bilo prosti'/ino, ob hiši in delavnici natrpano z najrazličnejšo ropotijo. Kaj vsega nisi tu videl; sta-Jre, polomljene tehtnice, zveri-
ženo železje in zarjavelo pločevino, "^vozičke in cize vseh vrst, zaboje in prazne sode, izsušena lesena kolesa parizarjev, razne vzmeti popotnih kočij; vse to pa je bilo pokrito z novim, mladim snegom, ki se je v zmrzali svetil kakor srebrn prah.
Nekaj kokošk je homatalo pod kuhinjskim oknom in kremplji so se vdirali v mehki sneg, da se je Tine nehote spomnil na zimsko polje, kjer je v snegu polno sledi divjačine— zajcev, jerebic, srn, lisic in podlasic.
"No, le pokukaj tudi kaj k nam, Tine!" mu je zaklical mojster. "Le bliže, le bliže!"
Končno je Tine stopil v delavnico. Obstal je pri vratih in ne-zaupno ogledoval zdaj mojstra, ki je pilil velik kos ploščatega železa, zdaj pomočnika, ki je v žerjavici oglja grel dolgo okroglo železno palico.
(Dalje prihodnjič)
stran 4
enakopravnost
5. oktobra, 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
I Te besede so Grigorija proti I volji razveselile. Odšel je v ku-I bin jo. Z občudujočim pogledom I ga je sprejela Darja. Dun jaška : je zastokala:	»
— Hu, kako si zal! ... Iljinična že spet ni mogla zadržati solz. Otirala si jih je z umazanim predpasnikom in zavrnila Dunjaškino razposaje-!nost;
j — Glej, da boš ti take imela, I ropotulja! Samo dva sinova in j oba sta se naredila!
Natalja ni odmaknila od mo-
ža zavzetih, gorečih in zameg-' Ijenih oči.
Grigorij si je ogrnil plašč čez rame in odšel na dvorišče. S težavo je zlezel po stopničkah pred vrati nizdol, ovirala ga je ranjena noga. "Brez bergle ne bo moč", — je pomislil, ko se je oprijemal držajev.
Kroglo so mu bili izrezali v Milerovu; rdečkasta brazgotina je zategnila rano, mu nategovala kožo in mu ovirala prosto premikanje noge.
Na pristenku se je gr61 maček. Ob vratih se je sonce upi-
ralo in topilo sneg, cedila se je mlaka. Gi'igorij je pazljivo in razveseljeno ogledoval dvorišče. Prav pri vratih je stal drog, na vrhu je bilo pritrjeno kolo. Grigorij je že z mladega poznal to kolo, pritrjeno za ženske potrebe: nanj so postavljali za čez noč mleko v čapah, ne da bi stopali čez prag, podnevi se je na njem odtakala posoda in se na soncu sušilo seme sončnic. Nekaj sprememb na dvorišču je bodlo v oči: sklednjena vrata so bila pobarvana namesto obledele barve z rumeno ilovico, kol-
nica je bila na novo prekrita z rženo slamo, ki še ni porjavela: kup tramov in klad je bil videti nekako nižji, morebiti so jih nekaj porabili za popravilo stavbe. Nasuti greben kleti je sivel od pepela; na njem je s premrlo skrčeno nogo stal kakor vrana črn petelin, obdan z desetino pisanihkokoši, puščenih za pleme. Pod kolnico je bilo na varnem pred zimskim vremenom j gospodarsko orodje: rebrasto so j strčale lestve voz, sijal je nek I kovinski del kosilnice, ker je I svetil nanj pramen sončne svet-
Naznanilo in zahvala
z žalostnimi srci naznanjamo, da je bil pripeljan iz Francije naš ljubljeni soprog, sin in brat

1919

1944
■ ■ w ■
Ludwig F. Laurich
Padel je za domovino 12. novembra 1944 leta. Njegovo truplo smo sprejeli dne 2. junija 1948. Pogreb se je vršil iz Joseph 2ele-tovih prostorov v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih na sv. Pavla pokopališče, kjer je bil položen z vojaškimi častimi k večnemu počitku v naročje matere zemlje.
Blagopokojnik je bil rojen 25. decembra 1919 leta v Cleve-landu, Ohio.
V dolžnost si štejemo, da izrazimo našo globoko zahvalo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta izraz našega prijateljstva in ljubezni do pokojnega nam je bil v veliko tolažbo v teh težkih urah.
Dalje izrekamo našo srčno hvalo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog vam povrni!
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so se prišli poslovit od njega, kakor tudi vsi oni, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Najlepšo zahvalo izrekamo Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in vso najboljšo vsestransko poslugo. Hvala tudi Rev. Cimpermanu za opravljene cerkvene obrede.
Zahvalo naj sprejmejo fant je-veterani iz Euclida, ki so nosili krsto.
Odšel si, ljubljeni, da se boriš za svobodo sveta. Odšel si poln upanja, da se povrneš zdrav in vesel k svojim. Ni se Ti želja izpolnila. Pripeljali so Te mrtvega nazaj. Nisi mogel objeti in poljubiti svoje dfage žene, ki Te je zvesto pričakovala kakor tudi stariši, bratje in sestre. Odšel si tja, kjer vlada večni mir, tja, kjer ni solz in trpljenja. Mi se Te bomo spominjali v ljubezni dokler se ne snidemo enkrat nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
FRANCES LAURICH. soproga ANTON in MARY LAURICH. oče in mati MRS. ANN KOVACH, MISS MARY LAURICH in MRS. ANTONIA ST. JAMES, sestre
TONY in JOHN LAURICH, brata
Cleveland, Ohio, dne 5. oktobra 1948.
Naznanilo in zahvala
žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni oče in brat
■Ejv~-r

1885
1948
FRANK SLOSAR
Zatisnil je svoje blago oči dne 28. avgusta 1948. Pogreb se je vršil dne 31. avgusta iz Joseph Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od lam po opravljenih pogrebnih cerkvenih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga izročili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
' Blagopokojnik je bil rojen dne 1. junija 1885 leta v Klanu pri Volovskem, kjer zapušča več sorodnikov.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Našo globoko zahvalo izrekamo vsem onim. ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Iskreno zahvalo naj sprejmejo Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala tudi čst. g. Cimpermanu za opravljene cerkvene pogrebne obrede in tolažilne obiske v bolezni.
Hvala pogrebcem-sobratom od Hrvatske bratske zajednice in Moške zveze, ki so nosili krsto.
Lepa hvfila vsem sosedom in prijateljem za vso velikodušno pomoč v bolezni in smrti.
Ti, ljubljeni oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v naših srcih do konca naših dni.
Spa vaj mirno—snivaj sladko!
ŽALUJOČI OSTALI:
i
FRANCES, poročena LAURICH in
MARY, hčeri JOSEPH in JACK, brata V starem kraju zapušča sedem sester
Cleveland, Ohio, dne 5. oktobra 1948.
lobe skozi razpoko v strehi. Poleg konjaka so na kupu gnoj^ čepele gosi. čopasti nizozemski gosak je ošabno po strani pO" gledoval n a mimo šepajočega Grigorija.
Ko si je Grigorij ogledal vse gospodarstvo, se je vrnil v baj' to.
V kuhinji je sladko dišalo P" toplem maslu in vroči peki kruha. Dunjaška je na vzorčaste"" krožniku umivala vlažna jabolka. Ko se je Grigorij ozrl vanje, se je oživil in vprašal:
—	Ali je kaj sol jenih nielon.
—	Pojdi ponje, Natalja! je zavpila Iljinična.
Pantelej Prokofjevič je prišel iz cerkve. Posvečeni kruh f natančno razlomil na devet koščkov, kolikor je bilo udov družine in jih porazdelil za mizo-Sedli so k zajtrku. Petro se j® bil tudi očedil in si še brke namazal z nečim, sedel je zraven Grigorija. Nasproti njiju se f na konček stoličke posadila Darja. Pramen sončnih žarko^ se ji je vrtinčil na rožnat' obraz, namazan z maščobo. pirala je oči in nehote znižal® črne loke obrvi, lesketajoče s® na soncu. Natalja je pitala otroka s pečeno bučo; nasmihala s® je in poredkoma pogledoval® . Grigorija. Dunjaška je sedela , zraven očeta. Iljinična se je namestila na oglu, najbliže* ognji' šča.
Jedli so kakor vsake praznike tečno in veliko. Zeljnico ® koštrunovino so zamenjali rezanci, potem kuhana jagnječin®' kuretina, hladetina i z jarčji nožic, pražen krompir, prosen® kaša s kravjim maslom, kulag®' mlinci s smetano, sol jene vodn® melone. Grigorij se je pošten" naložil, da je težko vstal, se pi' jano prekrižal in sopihaje 1®' gel na posteljo. Pantelej PJ""] kofjevič se je še metal s kasO' dobro jo je potlačil z žlico, na* pravil na sredi jamico imenovani vodnjak), nalil i^jo jantarjevega masla in z ®®' slado zajemal z žlico kašo, pr®' pojeno z maslom. Petro, ki f imel na vso moč rad otroke, J® pital Mišatko; za šalo mu je tem s kislim mlekom mazal li"^ in nos.
—	Stric, ne nori!
—	Kaj pa je?
—	Zakaj me mažeš?
—	Kaj pa je?
—	Mami bom povedal!
—	Kaj pa je?
Mišatku so se jezno iskri* j Melehovljeve čemerne očke, I njih so trepetale solze užaljen^
sti; s pestjo si je brisal nos
ill
zakričal, ker je obupal, da opravil kaj zlepa:
— Ne maži! . . Neumnež! •' Tepec!
Petro se je zadovoljno krob"
I tal in spet začel pitati nečak®'
i eno žlico v usta, drugo na
! — Na otročje mu gre . • • '
d#
kakor dojenček je, Iljinična.
(Dalje prihodnjič)
je go
DENARNE in DRUGE POŠILJATVE ZA STABI KRAJ
Tvrdka KOLLANDER
naznanja:
DA: pošilja denar v Jugoslav*)®' '	Trst, Italijo in v vse
države. Vsaka pošiljatev ' jamčena:	_ _ ..
DA: prodaja zaboje za pošilj®®|^ blaga ali živil v staro doi" vino;	•
I DA: prevzema zavitke od^luk®' šnjih rojakov in iste točno " premija na naslovnike; DA: sprejema naročila za moko druge že pripravljene zavit* za Jugoslavijo, Avstrijo, K® jo in Nemčijo;	. ^
DA: prodaja karte za potovanj®
stari kraj in od tam sem: ^ DA: prodaja AMERICAN I	PRESS Travel čeke in deO®^
ne nakaznice za v porabo I	naših državah;
I DA: opravlja Notarske posle.
! KADAR torej rabite postrežbe ' ] gori navedenih slučajih, se obrn^^ na zanesljivo in dobro znano tv' ko:
August Kollander
v slovenskem Narodnem Dom*'' 6419 ST. CLAIR AVE., Cleveland 3, Ohio.
Rojaki v Kanadi tudi lahko pošD'^ jo jdenarna in druga naročilo poi^ naše tvrdke.
i