informator Številka 48 Leto XVIII Titovo Velenje, 28. novembra 1984 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika 29. november-Dan republike 29. novembra 1943. leta so v mestecu Jajcu, sredi okupirane Jugoslavije, delegati II. zasedanja AVNOJ sprejeli zgodovinske sklepe o rojstvu nove Jugoslavije. Pozneje so bili sprejeti še pomembni sklepi in odločitve o samoupravni preobrazbi današnje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tudi obnova domovine je bila težka naloga, pa vendar smo jo zmogli. Postavili smo nove tovarne, zgradili ceste, železnice, šole, zra-stla so nova naselja in mesta. Ob praznikih še posebej ocenjujemo dosežene uspehe in si postavljamo nove cilje. Tako tudi v Gorenju. Dosegli smo pomembne uspehe, hkrati pa se morali spopadati s težavami. Vendar smo prav v zadnjem času dokazali, da tudi v težkih gospodarskih razmerah in v času, ko se povsod po svetu ubadajo z ekonomskimi problemi, uspešno izpolnjujemo s sanacijskimi programi postavljene naloge. Med pomembne cilje, ki smo jih že dosegli, sodijo povečanje proizvodnje, povišanje produKtivnosti, poslovanje brez tekoče izgube, vse večja prodaja izdelkov na tuja tržišča . . . Hkrati, ko se leto 1984, eno izmed najtežjih, a obenem tudi prelomnih, počasi izteka, je prav, da si ob prazniku republike čestitamo in zaželimo, da bi se do konca leta še kar najbolj približali načrtovanim ciljem. Ob prazniku republike, rojstnemu dnevu samoupravne socialistične Jugoslavije, iskreno čestitamo vsem sodelavcem, upokojencem, štipendistom in poslovnim partnerjem! Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in poslovodni organi temeljnih organizacij, delovnih skupnosti in delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju Deset let Keramike Gorenja V teh dneh mineva deset let, od kar je v tovarni Keramika Gorenje stekla proizvodnja keramičnih talnih oblog. Desetletni jubilej bodo delavci tozda Gradbeni elementi obeležili na krajši slovesnosti, ki bo danes ob 12. uri v gasilskem domu v Paški vasi. Na slovesnosti bodo vsem delavcem, ki delajo v to-tovarni Keramike več kot deset let, podelili delovna priznanja. V Informatorju objavljamo spisek nagrajencev, pripravili pa smo tudi pogovor z enim izmed sodelavcev Keramike, ki je z njo povezan od vsega začetka dela. Priznanja za desetletno delo v obratu Keramika tozda Gradbeni elementi prejmejo: Brajdič Željko Napotnik Anton Čretnik Franc Novak Anton Drav Ivan Orešnik Anton Florjane Franc Pečnik Stanko Germadnik Jože Pilih Olga Glojek Olgica Pokleka Danilo Glušič Milan Požin Martin Hudales Franc Predovnik Franc Hudej Ivan Primožič Jože Hriberšek Anton Prodnik Martin Jedlovčnik Edo Radovijevič Vlasta Juhart Marjan Razbornik Martin Klančnik Katica Ribezi Jože Kos Jože Skornšek Jožica Kovačič Franc Steblovnik Edo Kumer Matrin Stopar Edo Letonja Peter Šket Stanislava Ločičnik Ivan Štukovnik Jožica Marolt Martin Veternik Silvo Meh Drago Vrbančič Ivan Merzlak Ivan Zlovše Anton Mumelj Franc Delo vzdrževalcev ne pozna delovnega časa Pred desetimi leti, maja je bilo, so v vasi Gorenje začenjali z montažo novega obrata Keramike in med takrat maloštevilnim’ delavci je bil tudi Franc Kovačič. Prej je Franc delal kot vzdrževalec v tozdu Plastika, kamor je prišel iz šempeterskega Sipa, kjer seje po končanem šolanju za avtomehanika prvič zaposlil. „Seveda smo za zahtevna montažna dela pri noven obratu morali svoje znanje izpopolniti, saj je šlo za povsem novo proizvodnjo keramičnih ploščic. Na strokovno usposabljanje smo odšli v Italijo, kjer smo se spoznali z novo opremo, pa tudi z nekaterimi zahtevami nove proizvodnje," se spominja Franc tistih prvih začetkov, ko je skupaj z Željkom Brajdičem, tudi jubilantom, začel z delom v Gorenju. Danes dela Franc Kovačič pri vzdrževanju hidravlike za potiskanje vozičkov v peči, gre torej za naprave, brez katerih proizvodnja keramike ne more potekati, vsaka njihova okvara pa vpliva tudi na kakovost teh, sicer priznanih izdelkov Gorenjevega programa. Odgovorno, zanimivo delo, ki izziva tvoje sposobnosti pa veliko mero samostojnosti zahteva in prav to Franca privlači. Sprijaznil se je že s tem, da je to umazano delo, ne bi pa se mogel sprijazniti, če bi bilo monotono. Tudi delovnega časa Franc ne pozna, pravzaprav bi morali reči, da se nanj ne ozira. Ko se zatakne in pride do okvare, jo je seveda treba popraviti, četudi ponoči, da bo proizvodnja lahko naslednji dan stekla nemoteno. Tudi sicer dela ne zmanjka, kratke predahe izkoristijo vzdrževalci za pripravo rezervnih delov, nekateri med njimi pa, tako kot Franc, ne zanemarjajo tudi družbenopolitičnega dela. Franca so namreč potem, ko je že nekaj časa kot podpredsednik uspešno nadomeščal predsednika izvršnega odbora sindikalne organizacije tozda Gradbeni elementi, njegovi sodelavci tudi formalno izbrali za opravljanje te odgovorne naloge. V tozdu se med seboj dobro poznajo, tudi razdalja med njimi v obratu keramika in sodelavci^ v tozdu Umetni marmor v Šoštanju ne predstavljajo nobene ovire za uspešno sodelovanje. Seveda se pojavijo kdaj pa kdaj tudi kakšne težave; kje pa se ne, vendar so jih doslej uspešno reševali. Popoldneve, ko je prost, Franc preživi z družino v Rečici ob Paki, kamor se je priženil iz Žalca. Sina ima, ki je že pravi šolar, pa hčerko, ki bi morala v vrtec, če ne bi žena pred leti pustila službe in se povsem posvetila družini in delu na majhni kmetiji. Drugače bi bila verjetno tudi ona kmalu med jubilanti Keramike. Franc Kovačič ne govori veliko o sebi pa tudi o svojem delu ne, vendar iz njegovih besed veje ponos na to majhno tovarno, nevsiljivo vraščeno v zeleno okolje, ki je delo približala domačemu kraju in njegovim ljudem. Tistemu kraju, ki je Gorenju dalo tudi svoje ime. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Šervis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFI K A Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974. Gorenje Notranja oprema PROGRAM ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI Program zagotavljanja kakovosti v delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema v letu 1985 bo usmerjen predvsem v izvajanje programov, kot so. • sanacijski program na področju kakovosti, • projekt integralnega upravljanja kakovosti (IUK) delovne organizacije • program aktivnosti "leta kakovosti 1985". Osnovni cilj programa je uvrstitev izdelkov programa notranje opreme v višji kakovosti in s tem tudi v cenovni razred v izvozu ter zmanjšati stroške kakovosti (stroške zaradi slabe kakovosti). Želimo tudi desetodstotno izboljšanje kakovosti na določenih področjih kakovosti v primerjavi z letom 1984, kar bo glede na sedanjo dokaj visoko raven kakovosti izredno zahtevno in bo program zahteval maksimalno vključevanje vseh odgovornih, ki imajo vpliv na kakovost tako v Gorenju Notranja oprema, kot celotnem velenjskem delu Gorenja SOZD (Gorenje Commerce, Gorenje Raziskave in razvoj ...). Program za dosego zastavljenih ciljev na področju zagotavljanja kakovosti je: • Izdelava razvojnih, projektinih, programskih in operativnih nalog s področja tehnologije kontrole. • Organiziranje in izvajanje informacijskega sistema o kakovosti in stroških kakovosti. • Sistemsko delo z dobavitelji, spremljanje dejavnosti kontrol kakovosti tozdov, razvoj metod in projektiranja modelov kontrol kakovosti v tozdu in avtokontrole. • Organizacija sistema spremljanja točnosti meril in kakovosti sredstev za delo. • Izvajanje dejavnosti ugotavljanja, spremljanja in regulacije kakovosti vhodnih materialov. • Izvajanje dejavnosti ugotavljanja, spremljanja in regulacije kakovosti proizvodnega procesa. • Izvajanje ugotavljanja nivoja kakovosti gotovih izdelkov (ZSPI. • Spremljanje, uvajanje in nadzor nad dejavnostjo avtokontrole. • Vzpostaviti sistemsko izobraževanje na področju kakovosti za vse delavce od neposrednega proizvodnega delavca do poslovodnih kadrov v vseh funkcijah poslovnega sistema. • V sistem nagrajevanja po delu vgraditi kot kriterij tudi kakovost. • Zaostriti odgovornost za kakovost z doslednim sankcioniranjem nespornih krivcev za neustrezno kakovost. • Zagotoviti sprotno in sistematično odpravljanje vzrokov neustrezne kakovosti z doslednim izvajanjem regulacije kakovosti. • Realizirati že opredeljen sistemski pristop do dobaviteljev s stališča zagotavljanja kakovosti izdelkov. • Z vgrajevanjem kakovostnih prevzemnih pogojev v kupoprodajne pogodbe zaostriti odgovornost za kakovost in stroške zaradi slabe kakovosti tudi pri dobaviteljih. • Izpopolniti tehnično in kontrolno dokumentacijo s stališča definiranja kakovosti in kontrole kakovosti ter urediti njen tokokrog. • Realizirati že opredeljen sistem metrologije in kontrole sredstev za delo. • Izpopolniti in posodobiti merilno opremo za kontrolo kakovosti. • Urediti sistemski pristop v razvojno in operativno delo na področju zanesljivosti sestavnih delov in gotovih izdelkov. • Izdelati in sprejeti je treba manjkajoče izvedbene samoupravne akte s področja upravljanja kakovosti. • V sklopu obstoječe organizirane množične inventivne dejavnosti motivirati posameznike za inovacije s ciljem izboljšanja kakovosti izdelkov in storitev. • Leto 1985 bo v Gorenju Notranja oprema nadaljevanje manifestacije "leto kakovosti". V okviru manifestacije bo treba realizirati celovit akcijski program s ciljem: aktivirati in motivirati za kakovost vse dejavnike oziroma delavce v poslovnem procesu Gorenja, ki neposredno ali posredno vplivajo na kakovost naših izdelkov in storitev. Tomaž Strniša (Sektor kakovosti) ■■■■■■k.' KL-- Gostje iz Kitajske so si z velikim zanimanjem ogledali proizvodnjo bele tehnike Gorenja (na sliki ogled proizvodnje Galvane). Podpis nove pogodbe V sredo, 21. novembra 1984, se je v Gorenju mudila delegacija gospodarstvenikov in družbenopolitičnih delavcev kitajske province Sichuan, ki jo je vodil Nie Rong Gui, sekretar njihovega komiteja KR Kitajska. Zgledno sodelovanje je bilo potrjeno s podpisom nove pogodbe za prihodnje leto v vrednosti 2,7 milijonov dolarjev! Sodelovanje s Kitajsko seveda ni novo, saj sega dve leti nazaj, ko je Gorenje poslalo na Kitajsko prvih 2000 hladini-kov, že naslednje leto so bili podpisani novi sporazumi o prodaji naših izdelkov, v prihodnjem letu pa naj bi na Kitajsko prodali izdelke v vrednosti do 10 milijonov dolarjev. V pogodbi, ki smo jo podpisali prejšnjo sredo, smo se zavezali za izvoz 20 tisoč hladilnikov in 10 tisoč kompresorjev v skupni vrednosti 2,7 milijonov dolarjev. Ni torej naključje, da so nas tako ugledni gostje iz Sichuana obiskali ter si z zanimanjem ogledali ne le našo proizvodnjo bele tehnike v Titovem Velenju, temveč tudi proizvodnjo male kmetijske mehanizacije na Muti. Kot je poudaril Nie Rong Hui, gre v tem primeru za sodelovanje med razvitimi gospodarstvi, zato je tudi zanimanje obojestransko ter pogoji za sodelovanje ugodni. Gorenje, ki se s svojo poslovno politiko skuša čimbolj odpreti v svet, naj bi prihodnje leto pripravilo v Sichuanu tudi razstavo naših izdelkov.Te dni pa se v Gorenju mudijo na študijskem obisku tudi predstavniki tovarne Nau Xia, kamor bo Gorenje ponudilo svojo opremo v tovarno hladilnikov. Akcijsko povezovanje komunistov V Gorenju Procesna oprema so za bolj enotno delovanje osnovnih organizacij ZK ustanovili štabno akcijsko konferenco, v kateri so Anton Janžekovič, Franc Vah, Rifat Bahija, Sagmajster Rihard, Janez Petrovič, Dušan Pran-geš, Branko Čanč ter Miro Lešnik kot predsednik in Mirko Batič kot njegov namestnik. Seveda pa ta akcijska konferenca, sestavljena po delegatskem principu, ne bo predstavljala osnovnega delovanja komunistov, ampak bo skrbela le za koordinacijo, pri čemer bo osnovni poudarek dan predvsem izvajanju sanacijskega programa in njegovega aneksa. Na prvi seji so obravnavali tudi poročilo o poteku razprav o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ, na katerih so poleg pomena enotnega delovanja komunistov poudarjali potrebo po idejnopolitični diferenciaciji. Člani akcijske konference pa so se seznanili tudi s poročilom o disciplinskih in drugih prekrških delavcev Gorenja ter na podlagi tega tudi posredovali pobudo sindikalnim organizacijam, da razpravljajo o tej problematiki ter skušajo preprečiti na-dalnje širjenje pojava odtujevanja družbene lastnine. Izpolnjevanje proizvodnega načrta 1984 %. 97 96 94 93 93 98 96 99 98 94 96 100 95 •V* V* V* <««• ♦'•V.V.V Ul iii Ivlv/Mv • • • - r IvIv.vH1 90 lil Xv!;X III .V.*.'/. .V.V.V v.v.v. lil! :|:|:| IvMvMv .v.v.v.; V.v.v V.V.v. vvvvvvv 80 VVV .v.v.v .V.V.V •V. v.v.v >*•*•***•* * *,* lil Ul V.V.V v!v!v v.v.v.v ■ v:\vx :::::::::::: §i§! JANUAR FEBRU. MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPT. DKT. NOV. DEC. Novice iz tozdov in dsss. Novice iz tozdov in dsss. Novice iz ZAČETEK IZDELAVE DEKODERJEV ZA TELETEKST V GORENJU ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA Potem, ko so sodelavci raz-vojneslužbe Gorenja Elektronika Široka potrošnja v sodelovanju s strokovnjakoma Gorenja Koerting v ZRN, doma razvili dekoder za teletekst, je sedaj ta naprava že v redni proizvodnji. Z izdelavo dekoderjev so začeli 12. novembra in predvidevajo še letos skupno proizvodnjo 5000 kosov teh modulov. Deko-derje vgrajujejo v barvni televizijski sprejemnik marathon 809 ttx in kupci teh aparatov že lahko spremljajo teletekst preko Televizije Ljubljana, ki posreduje najrazličnejše informacije, kratka poročila, športne rezultate in druge podatke. S pomočjo daljinskega upravljanja lahko v katerem koli času poiščeš informacijo, ki te zanima. Začetek izdelave dekoderjev za teletekst v obratu Gorenja Elektronika Široka potrošnja. Domače znanje in delo Da domači strokovnjaki izdelajo marsikakšno napravo ali stroj, ki bi ga morali sicer uvoziti, v Gorenju ni več novost. Že kaj številnim delavcem v tozdih in delovnih skupnostih so se pred časom pridružili vzdrževalci v tozdu Galvana Dušan Krivec, Franc Centrih, Branko Vodovšek. Izdelali so dvopretočno črpalko pri galvaniziranju polizdelkov za potrebe tozdov Gorenja. Dvopretočna črpalka — plod dela domačih strokovnjakov 8000 let Kitajske Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost pripravlja za soboto, 15. decembra 1984, obisk razstave "8000 let Kitajske" v Zagrebu. V program obiska, odhod avtobusov je ob 14.30 iz Gorenja, je poleg ogleda razstave vključen tudi obisk predstave Poezija, šanson, romanca v gledališču Gavella in bi se tako v Titovo Velenje vračali ob 22. uri. Cena tega obiska je 700 dinarjev, s prijavami, ki jih sprejema oddelek še v ponedeljek in torek, 3. in 4. decembra 1984, pa velja pohiteti, saj je prostora samo za 100 obiskovalcev! Novice in vprašanja za rubriko "interna 113" lahko sporočate na interno številko 113! ŠTIPENDISTI GORENJA NA UDARNIŠKEM DELU Klub štipendistov Gorenja -je sprejel odločitev, da vsak štipendist opravi udarniški dan v proizvodnji. Tako je doslej v dveh delovnih sobotah udarniško delo opravilo že nad 160 štipendistov. Preostalih 240 štipendistov pa bo lahko to storilo še 8. in 15. decembra 1984.