SI. M. četrtek 20. maja. III. tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in so-hoto i/.hajit in velja v Marilioru liiez pošiljanja na dnin za vse l«to 8 p. — k, „ pol leta 4 ,, — „ „ četrt || 3 „ 20 „ l*o poAti : za vse leto 10 g. —k n pol leta • a — B „ četrt „ 3 _ 00 - SLOVENSKI NAROD. Vrednistro in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto s« plačuje ! G kr. če se tiska Ikrat, r> n » n »i 3krat, 4 m n ,, 3krat. veče pi8menke ae plačujejo po prostoru. Za vsak Usek je plačati kolek (ž tempelj) za 80 kr. Rokopisi sc ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Sedanji položaj. Ministerstva „apravedljivosti in spornzumljenja" je konec, in Potočki si smo za-se in za svoje tovnrišo i-skati druzega kolektivnega imenn. Potockijevo mini-sterstvo jo komaj še ločiti od Giskra - Hasnerjevega, samo da se je slednje vsaj Brnelo imenovati parlamentarno in da se je moglo in smelo naslanjati na neko strank« kar se vse o Potockijevem kabinetu ne da trditi. Načelo, ktero vodi Potockega in po kterem bi mu smeli po vsej pravici že dones skovati pravi priimek, je založeno v Potockijevem izreku zadnjega časa: „Meni se zdi, da se je nemške opozicije bolj bati, kakor pa češke." Nam so sicer že a prisovi dozdeva, ka „strah in bojazen" kot načelo in vodilo pri preu strojanji tako razburkane državo kakor jo Avstrija že sama na seci ne dajeta najmanjega poroštva, da bi se dalo ž niima kaj stalnega, kaj boljega inavgurirati. Ce politikar no vpraša mnogo po načelih in sredstvih, ampak samo po vspehih , moremo glede načela „bojazni in strahu" že denes izreči, da se je že zdaj pokazalo brezvspeino in da bode za Potockijev kabinet kakor tudi za državo samo v prihodnjo še mnogo brez-vspešneje. Vladno dejanje in njena prihodnja akcija je v glavnih potezah zdaj znana. Kaj je Potočki s svojim činom dosegel? Nič! Nemcem jo vse dal nazaj, zanje jo ustanovil popolen status quo anto Potočki [ In kako mu odgovarjajo? Organ Giskra-Hasnerjeve stranko, ktere se je Potočki tako nagloma zbal, odgovarja na zaduje ministersko razglase : „Ako vse pregledamo in presodimo, moramo spoznati, da vlada v širni Avstriji nikomur ni zadovolila ; nalogi nezadovoljnežev se niso spre menili, ampak pomnožili.... Voditelji nemške stranke so nacrtali program, ki odvisno dola vsako nezaupnico do sedanje vlado, kajti ta program je sam na sebi glasna nezaupnica." S tem da je tedaj Potočki raz- žalil državopravuo opozicijo, ni dosegal nameravanega] s p r o t n i k i vladne politike Potockijeve zase tirjati namena: nemške opozicije se ni znebil, ali od svoje pravico prerokovati mu, da bode tudi njemu spodletelo, strani strah kazajo je pomnožil njen pogum: zdaj ima Ker so je Potočki zvezal z onimi polititčno-narodnimi proti sjbi dvojno opozicijo! Še tista pohvala, kar jo elementi, ki je ž njim ravnal kakor z izdajalcem in ki nahaja Potockijevo najzndnje politično dejanje pri)ga tudi zdaj noče svojim prištevati; bodo v kratkem Nomcih, jasno kaže njih sovraštvo proti Potockemu. Daldoživel, da bodo tistemu olementu v tako željno pri-so svoj državni zbor in svojo ljubljeno decembersko čakovanem polnem parlamentu nadelal tla in na teh ustavo popri jeli z obema rokama, toga nikakor ne za krivajo, ali tudi naravnost Potockemu na prste naštevajo, kaj bodo v prihodnje. V kratkem rečeno se ta proračun glasi : Mi Nemci zadobimo v državnem zboru zopet svojo staro večino , staro gospodarstvo in naša prva skrb bode, da odpravimo noparlamentnrno mini-sterstvo in ga nadomestimo s. svojimi znanimi možmi! In potem smo zopet tam , kjer smo bili, samo da se bode nekdaj obupna decombi istična stranka med tem zopet okoristila in svojo ošabno gospodarstvo začela z novo, tem hujšo ošabnostjo. Potockijova „liebesmuh" bodo zastonj, Avstrija pa je mod tom zamudila lop čas, mnogo potrebnega dola in je le storila nekoliko korakov do onega stanja, v kterem zdravnik glede bolnika izreka svoj osodepolni: „Prekasno!" Kako strastni so Nemci že zdaj, kaže ravno omen jeni organ te stranke. Komaj jo namreč konstatiral nemško nezaupanje iu opozicijo proti vladi, že pozabi sam svoje sedanje stanje kot desidont, in proti državo-pravni opoziciji (nevede da tudi proti sebi) na pomoč kliče Heustovo žuganje pisajo: „naj se torej spolni, kar prerokujo Beustova okrožnica 28. aprila , naj zgodovina, postavodaja in najviša državna oblast napreduje in naj se ne zmeni več za nesadovoljneže," Še mnogo odločneje stoji proti Potockemu razžaljena državopravna opozicija češka. „Pol.u piše: „Mi, ki smo prerokovali, da mora apodleteti Schmer-lingov iu decembralistični eksperiment, kar so potem dejanja popolnoma potrdila, smemo kot novi n a- tleh odločujočo večino in gospodarstvo, ktero bo najprvo njegove tovariše, potem pa s težo parlamentarne večino tudi njega spodrinilo od predsedništva in iz ministarstva.14 In na dalje : „Potockijeva politična težnja je obrnena proti česko-moravski državopravni opoziciji, še bolj proti njej obrnena jo njegova metoda, ki so najžaljivcjše in najbolj zbodljivo kaže v tem, da se češki zbor ni razpustil. — .... S tem je sankci-joniran centralizem, ali popolnoma popačena je Bicer korektna metoda že v svojem početku, in P. v državni zbor kliče vso one nemško elemente, ki so s svojo dosedanjo nespravcdljivoatjo povzdignili ščuvanjo in draženje narodov do parlamentarne umetnosti, tiste elemente, ki ne morejo živeti, ako ne bi smeli narodov dražiti in ščuvati." — Čclii ostanejo bolj kakor nekdaj pri svojem državnem pravu. Kaj si vlada obeta od Poljakov, Tirolcev, Istrijanov, Daltnatincev in Slovencev, tega do zdaj ne vemo; da hoče vse te žrtvovati centralističnemu mo-lohu, je bolj kakor jasno. In tu bi si hoteli prisvojiti izrek stare „Press", ki vpraša: Na koga se vlada — in drž. kancelar opira, ako žuga, da „se ne bode dalje brigal za nezadovoljneže" ? Kje ima vlada tudi lo eno poroštvo, da ni tu češkega vprašanja povckšala do vojske nemštva proti vsem avstrijskim Slovanom?" Mogočno, pa ravno tako smešno se glasi Beu-stovo žuganje, da „bode vso nezadovoljneže prepustil zgodovini, postavodaji in najviši državni oblasti." Za Mihael Vetrovie Pogodili. V vrati meju najiskrenejšimi razširjovulci slovansko vzajemnosti je vsakako učeni ruski zgodovinar M. P. Pogodin. Porodil so jo v Moskvi 22. dan novembra meseca leta 1800; v Moskvi je tudi obiskaval in dovršil gimnazijo in vseučilišče. Vrh tega se jo zvlasti pečal s krasnim slovstvom, kasnojo pak s starejšo rusko zgodovino. 1828. leta jo postal profesor, pristav; z njegovo pomočjo jo na svitlo prišla znamenitih evropskih zgodovinarjev prestava („Vscobecna biblioteka historicka", 20 delov). Pogodin jo svetu izročil mnogo monografij iz ruskih dogodjajov, posnetek (com-pendium) ruske zgodovino in vesti o starth spominkih. Od 1827. do 1830. leta je vredoval slovstv. časopis, kteremu jebiloimo „Moskovskij Vjestnik" ; 1841. leta je ustanovil zopet drug slovst. časnik, naslov mu jo bil : „Moskvitjanin", kterega jo na svitlo dajal do 1850. leta. Profosure se je lotil samo za tega delj, da bi so do cola mogel posvetiti slovanskomu stnrinstvu; prehodil je Rusijo, Sibirijo — in mnogo ovropskega sveta sicer. Na tem poti jo bil razmnožil svojo imenitno zbirko ruskih in drugih slovanskih „starožitnosti", ki jo jo 1852. leta kupila ruska vlada. Tudi Čehe jo bil obiskal : seznanil se je se Šafafikom, kteremu je potloj bil zaupljiv, veren prijatelj. Šnfnfik se jako hvaležno spominja njegove prijazni in pomoči, s ktero ga je ta ruski učenjak podpiral, ko je pisal slovansko „Starožitnosti". V predgovoru ima o njem to-lo : „Kudiž in Tobe dika, rozmily Michale Petroviči Pogodine, jenž vidov v čas pobvtn sveho u nas v srpnu 1835. dilo jeste necele, ocemTs jo duši opravdoveho Slovana a od te doby noustaPs zakhidati mne všelikou pomoći k obo-haconi a snadnujšimu vydu.ni jeho". Svoja poprejšnja in poznejša preiskavanja o ruskej zgodovini je zbral in sedem zvezkov dal jih na svitlo — z naslovom : „Izsledovanija zamećanja in lokcii (1846—54.), kder piše o Nestorji, o pr\ej dobi ruske zgodovine, o notranjih turnih do Mongolskega privre-tja ; a 1858. leta jo na svitlo dal spis „o sužnjesti", 1860. 1. pak „o pravdi carjoviča Alekscji", — spis, v kterem bi rad ime očistil temu knjezu. Od 1867. 1. svet zanimlje z novim časopisom, kije največ političen, krstno ime mu je : „Ituskij". Pogodin je tudi porušil Dobrovskega delo : „Cy-ri 11 und Mothod der Slaven Apostel" in preskrbe] ga z važnimi, poprej o šo neznanimi dodatki in popolno-stiini. 1841. leta jo postal redni člen znanstvene akademije v Pelrogradu, 1852. 1. državi svetnik, 1869. pa jo akademiČno bralno društvo v Praži odbralo ga za svojega cestnega uda — zaradi njegovih zaslug o razširjenji slovanskih idej in znanosti. Svojo slavoljubo misli jo Pogodin razglasil v svojih „Listih političkih". Pogodin enako ljubi vse Slovane. Ob svojem govoru v Moskvi 1867. leto, o tistej priliki, ko so se Slovanje sešli bili tamkaj , dejal io moju drugim tudi to-le: „Razodevljem tu-le resnično in um-ljivo, ob enem pa pravično in zakonito željo: uživali — da bi državljansko pravice 19. stoletja vsi Slovanje, bezi kakove razlike, ali so politiški pokorni tej ali tej državi, (slava ! hura !) da bi nikogar ne morila več do-slenja sužnjest I Želim, da bi tista sreča objemala Čeha in Srba, Hrvata in Dalmatina, ruskega Haličanina in Lužičana, Slovaka in Poljaka ! Gospoda, dejal sem — Poljaka. Ali kde so Poljaki ? — Jaz nobenega ne vidim moju zbrano množino. Ti naši bratje zdaleč srdito gledajo naše početje, note deležni biti našega složnega poslovanja- Ta razpor na slovanskem svetu nas peče, mi jočemo zaradi njega. Žalostno je to, da meju nami ni ne ene poljske duše, ni nobenega naših bratov, da še torej ne moremo bratovski poljubljati se, da ne moremo objeti ne mi njih, ni oni nas ne mogu. Vendar pa so nadejamo, da prisveti doba, ko bodo tudi Poljaki pokorni našega dobrega in blagega gospodarja pravic : (slava ! hura ! slava 1) vrnivŠi se v splošno na-ročjo slovanstvu (slava!). A daljo želimo, ta naš shod — da bi bil začetek neprcnehljive edinosti na vspeh znanstvu, obrtnosti in kolonizaciji, in da bi vsi na občo korist prejeli en slovanski jeziki" (Slava Pogodinu! bura ! slava !) O Poljskih zadevah samo je Pogodin od 1831. do 1867. leta na svitlo dal voč razprav in premišljevanj, ktero jo zbral in 1868. leta moju svet poslal pod naslovom: „Poljskoj vopros". Kor jo prav Slovan Pogodin in slavoljub, torej no črti bratov Poljakov, 1513 zdaj ima res še v rokah najvišo državno oblast, za nekoliko časa morebiti tudi še postavodajo, ali zgodovine, g. grof, še nimate v žepu! Zgodovina bode računila tudi z Vami in z vašo oblnstjo in l Vašo po-stavodajo, in morebiti neusmiljeno predstopi čez Vas na dnevni red. Dobro se vprašajte, ali s zadnjim korakom avstrijski zgodovini niste odprli lista, kterega bodo polnile najžalostnejšo katastrofe, žalostne za državo in dinastijo! Dramatične zadeve. Dramatičnega društva občni zbor bode, kakor je bilo že naznanjeno v nedeljo 29. majn zjutraj ob 10. uri v dvorani narodno čitalnico ljubljanske. Vrsta razgovorov bode ta-le : 1, Sporočilo tajnikovo. 2. „ blagajnikovo. n. Volitev prvosednika, blagajnika in desotih odbornikov vslod prenaradbe društvenih pravil, sklenene v lanskem občnem zboru, po kteri so glasi §. 12. alinea I. tako-le: Voditelj društvu je odbor, v kterem je 12 odbornikov, meju njimi prvosednik in njegov namestnik, blagajnik, tajnik in knjižničar. Odborniki se potem sami razdele; a) v znanstveni raz delo k sedmib odbornikov, meju katerimi 3 mogo zunaj Ljubljane prebivati. Tega razdelka posebni milog je, presojati (§. 2. č) in pripravljati dela za tisk od-menjena; h) v igralni razdelek petih odbornikov, kterih nalog je, skrbeti o vsem, česar je treba za izkušnje, igrokaze, skupno branje iger i u za društveno učilnico. 4. Posamezni predlogi družabnikov. Odbor. Naznanilo. Vabilo k občnemu zboru dramatičnega društva, imenik družabnikov in pet vezkov „Slovenske Talij e" za 1. 1869 se je razposlalo te dni čestitim družabnikom. V kraje, kjer ima društvo svoje poverjenike, se je poslalo omenjeno za vse ondotne družabnike gosp. poverjenikom, pri kterih bodo dobili družabniki svoje knjige. Društveni poverjeniki so: V Brežicah: g. Tanšek Ivan; v Celji: g. K a p u s Franjo; v Celovci :g. Einspieler Andrej; na Dunaji: g. Stritar Josip (oziroma si. vredništvo „Zvona"); v Gorici: Dr. L a v r i č D r a g o t i n ; v Gradci: g. Dr. Krek Gregor; v Ipavi: g. Furlani Ivan; v Kranji : g. Šavnik Dragotin; v Mariboru : g. Majcigerlvan; v Ptuji: g. Dr. Križan Kajetan; v Trstu: g. Krsni k Forko; v Zu grebu: g. Erjavec Franjo. Pri tih gospodih mogo tudi odraj-tati čestiti družabniki »voje letne doneske in se vpisati uovo pristopivši družabniki. Odbor. Popravek. Razun zadnjič imenovanih knjigar-jev imajo „Slovensko Talijo" še naprodaj: v Ljubljani: g. H o h ii Eduard; v Celovci: S. Liege). J. N. teinuč od nekdaj že, kar sam v tej zbirki trdi, cesti poljske kreposti, gorečo goji ljubezen do Poljakov tako, kakor do najjasnejšega slovanskega pokolenja, do ene prednjih panog vse slovanske skupine, „ktere jo poljski narod bil mojo mladosti ljubeznjivi sen". 1839. leta v razpravi, ki je dal jo ministru „osvetyu, razjasnjuje osodo zapadnih Slovanov; v tej razpravi krepko poudarja to-le : nele naj Ruska neha vsnkako tlačiti poljski živelj v poljskej kraljevini, temuč po mogočesti nuj ga podvpira, kar bi utegnilo imeti velik vpljiv tudi na druge slovanske narode in jako važno biti o množnib bodočih razmeruh meju Rusko in drugim slovanstvom. Poljska meju mejami Poljskega narečja, tedaj poglavitno kraljevina kongresna, zediujcna z Rusko na podlagi sploš-njega vladarja, sicer pa do cela samovlastna, to je poljskega naroda osvoboditev, edina otetev pretečega ponomčenja : to je menitev, ki jo Pogodin žc od 1831. leta do denes še zmerom goji. Poleg tega ne poudarja !e gotove važnosti — Poljsko tako pomirjeno z Rusko, temuč dokazujo jo tudi za drugo slovanstvo; ta učeni zgodovinar ne skriva strašanske nevarnosti, ki bi, da ustano evropska vojska, utegnila vskipeti na zapadnih mejah, ko bi nesprijaznjena Poljska bila načelna vojska evropske zedinjenosti proti Ruski. „Poljska in ruska edinost — to bi bila nepremagljiva moč v Evropi. Njo bi so bali vsi prijatelji in vrazi vaši in naši 1* Prvi pogoj poljaikega pomirjenja z Rusko je Pogodinu vsakako to, da se Poljaki odpovedo svojim zahtevam na zapadno gubernije , kterih Ruska I) o p i s i. Is Zagreba, 21. maja. [I/.v. đop.] 20. maja leta 1859 jo umrl ban Jelnčič. Od tistega časa so na-pravljnjo vsako teto na ta dan zadušnico za pokojnim. Poleg cerkvenih obredov so jo slavil spomin pokojnoga tudi posvetnim načinom. Vsako leto se jo ovenčal namreč njegov spominek, in vsako leto se jo popevalo in molilo pred njim. Letos jo pa naša vlada s posebnim oglasom ljudstvo opominjala in svarila, naj so vsake posvetno ovacije, kakor ona pravi demonstracije, pred spomenikom varuje« — Slišala je namreč, da bo se že več dni poprej dobrovoljni prineski nabirali za čem do-stojneje slavljenje Jelačičovoga spomina. Po vsem mestu se je govorilo o predstojećih in /ares tudi nameravanih ovacijah. Ze popoldne 19. t. in. se je začelo ljudstvo pred Jelačičev spomenik zbirati. Ljudje so mirno stali v većih ali manjih gručah, ter čakali kaj bo. Do večera jo naraslo ljudstvo do imposantne mase. Pandurske patrolo so bo sprehajale vmes gori in dol!« Ko so se pevci pripravljali za petje, jim jo bilo to zabranjeno, in ko jo zbrano ljudstvo trikrat zaorilo: slava Jelačiču banu! — skočili so puudurjl med ljudi, pa popadli nekoliko tistih, od kterih so mislili, da so ta klic zagnali, ter jih gnali v zapor. Ljudstvo je spremljalo s žvižganjem pandurje do zaporišča. Zaprtih je bilo 10 do 15. S tem činom jo vlada pokazala, da nima nobeno moči, nobene oblasti več, ampak samo silo se. — Kakšna je to doslednost: na eno stran se obdr-žavajo slovesne zadušnice s prisustvovanjem vseh civilnih iti vojniških ohlnstnij, na drugo stran so pa ovacije pred spomenikom, ki so še vsako leto bile, na tako surov način zabranjujejo! — Da razjarjeno ljudstvo ne bi morebiti poskušalo zapito zopet osvoboditi, postavila se je precej po tem cela četa žandarjov in ena kompanija soldatov v Ilici, ter tam do ranega jutra stala. Sicer jo pa bila za ta večer cela sotnija (bataljon) v kasarni konsignirana, vsak čas pripravljena na narod vsekati, ki je hotel svojega ljubimca Jelačiča slaviti. Ta sotnija še denes, tretji dan, v kasarninem dvorišči pod orožjem stoji. Včeraj po noči so so ponovili nemiri, prišlo jo do ravsa med ljudstvom in panduri, ki so z bodeži so morali ljudstva braniti. Zaprtih jo bilo na novic 14, med njimi tudi jurist Sporšič, na kterega so že 19. na večer vrebali. Ravno tako so vrebali na vse tisto, ki rudečo fesove nosijo. Dokler so stvari pri nas ne bodo premenile, ne bo mira. Ljudstvo je razdraženo, in še nalašč oblastim kljubuje, kjer Be lo da. Memogrede naj omenim, da so tudi 17. t. m., ko ko jo na poziv in pod predsedovanjem Mrazoviča v Maksimiru zbranih bilo do 100 najodličnejib narodnjakov iz cele Hrvaške, Slavonijo in vojniške krajino, da se o programu bodoče akcije dogovore, — da so tudi tisti celi dan dvo kompaniji pod orožjem stali. Vlada voše, da se kjo nekaj smodi, rada bi gasila, samo če bi vedela, kjo gori. Na Jelačičevo letošnje zadušnico prišlo jo tudi več deputacij iz vojaške krajine. Voznina od Siska v Zagreb bila je ta dan na polovico znižana. Spomenik Jelačičev je bil ves v vencih. Na stotine jih je na jegovem podnožji U žalo. Največi vouec spletli so mu, se ve da na skrivaj, strnžmeštri domačega polka nadvojvodo Leopolda. Ta venec se je Agramerici in Nar. Novi nam, tema dvema Rauchovima „press-pandu-roma" tako upiral, da ga niste mogli nikakor z lepa v svojo torbo zbasati, ter ga v svojem zavidu lomile in grizle, da je strah. Culno je, da ta dan sikajočih Starčevičjancev ni bilo nikjer videti. Gotovo jih koža ne srbi več. Ljudstvo čili in psuje magjarono, ali vendar jih kot staro ortake, tekmece in nasprotnike v borbi respektira, za Starčcvičjance pa nima drugega, nego kamenje i u kolje. Po vseh časopisih se denes piše, da se je pri nas neka nova politična stranka stvorila, ki se avtonomno imenuje. Kar se te nove stranke tiče, se ima stvar tako-le: V naši delegaciji v Pešti, sestoječi iz 29 delegatov, ki je bila do sedaj tako strašno enoduŠna, složna in pokorna, pojavila se jo nenadano ta avtono-mistična stranka. Ker sem v spisu „situvacija na Hrvaškem" o političnih strankah govoril, pa te tačas šo no obstoječe, saj pod tem imenom ne obstoječe stranke nisem omenil, držim si za dolžnost, da to stvar malo razjasnim. Uuijonistična opozicija, ki se je v našem saboru pojavila, položila jo svojo zalego tudi v delegacijo, in ta zalega so je v dolegaciji razvila v stranko avtonomašev. Saborska unijonistična opozicija in pa stranka avtonomašev, to je tedaj ena ter ista stranku, kajti njijub genesis jo ena ter ista. Med tem nikakor ne moro dati in ne sme — in svetuje, da bi poljsko plemstvo tamkaj ali postalo Rusko, ali pa da bi svoja posestva zacnenilo s posestvi v poljskej kraljevini. Ko je bil Pogodin nehal popotovnti po slovanskem svetu (1835., 39.. 1842.), ter ko se jo vrnil domu, dal jo ministru gr. Uvarovu obširne razprave o Slovanih, /.vlasti avstrijskih. V ttdi zanimljivih razpravah obrav-nuje mnogotere žalostne okolnosti — politiške in slovstvene, vseslovanske namere — in svetuje, da bi Rusija podvpirala dela slovanskih učenjakov ; razvnemlje, da bi na razširjenje slovanskih vednosti domovina pod pazuho segala različnemu učenemu delovanju vseslovanske vrste; da bi začeli sestavljati tako slovnice, slovnike, krestomatijo itd. ; da bi so uredilo knjigotrško razmere ; da bi ustanovili vscslov. časopis ; da bi v Rusko poklicali vscslov. učenjake, pedagoge itd. Naposled kaže v zapndno Evropo, ki bi o priliki zaradi Ruske malomarnosti do bratov Slovanov — Slovane lehko pregovorila ter pridobila za svojo vražje namero proti Rusiji. Za tega delj je Pogodin pomočke začel zbirali na podvpoto Safarikovini izdelavam, Hankovim, Gajevim — na povspeh učenim izdelkom in da bi so cirilica Sirila meju Jugoslovani. Njegova želja se jo uresničila, njegove namere že sad rode v vsej razsežnosti v ustanovljenem področji „Slovanskeho dobročuieho \yboru" v Moskvi. Pogodili jo bil najogujeuejši njegovih zakla-daleljev in šo zmerom mu j<» prvosednik. Bog daj Po- godinu srečo, da bodo še mnogo let delal na tem polji. To jo vroča želja razodeta iz globočino naših bratov-skih src. „S v e t o z o r.u Beseda k besedici v slovenski Matici. Onidan jo „SI. Narod" prinesel kritiko o izdanem dolu Schoedlerjevo knjigo prirode, ter svoje znčudenjo izrekel o hvalevrednem koraku, ki ga jo Matičin odbor storil s tem, da je dal prestaviti to knjigo. Ali je bil namen ali slučaj, da je odbor to storil, nočem preiskovati, da si bi nekoliko povedati mogel o genesi onega sklepa. Želeti bi pač bilo, da bi v odboru sedela vsaj dva zastopnika realističnih predmetov ; sedaj jo v njem prav za prav samo eden, bo ve da tudi ne strokovnjak. Kar se tiče kritike, se deloma tudi jost vjemam s pisateljem, deloma pa zopet ne. Na to polje pisatelju kot sodelavec slediti tudi no smem, pomisliti bi pa vendar bilo, dn je za strokovnjaka teže prestavljati kot pisati original. Da bi tedaj prestava bila popolnoma čista germanismov, že naprej ni bilo pričakovati — mene pa bode drugi trn, to je pisava tujih besedi. — Všeč bi mi bilo, da bi to mojo vrstico i/.budilc novo coritrovorso med pbilologi o tej pisavi. Moja misel se vjerna a pisateljevo one kritike, da ima ali mora Matica imeti drugi nazor kakor Mohorjevo društvo, ona naj podpira znanstveno delovanje, ali še več, ona naj vzbuja tako delovanje; na priprosto ljudstvo naj lo po mogočosti jemljo ozir. Iz ko v saboru Še ni ne pravega imena, ne razvitega programa imela, ima zdaj oboje. Peštanski listi so cel njen program priobčili. Iz tega programa je razvidno, da ta stranka vendar ni tako huda, kakor se je s prva mislilo. Sicer se taka združenja nekolikih o«eb v dosego nekega pozitivnega, strogo omejenega namena, ne morejo stranka imenovati, ampak to je le svojbina, ne-imajoča v narodu nobene zaslombo. V tem smislu naj se spis „situvacija na Hrvaškem" korigira. Is Zagreba, 23. maja. [Izv. .lup | Naš magistrat jo dvanajset tistih, ki so pri razbukah 19. in 20. t. m. v zapor potegnoni bili, takoj drugi dan, in sicer brez poprejšnjega preslušanja kr. županijskomu sodnjemu stolu „na daljujo uredovanje" predal, kar toliko pomeni, kakor da so jim no pripisuje lahki policijski izgred, ampak hudodelstvo! --- Kakšno ? to bodo žo Uaucbovi raameluki zduhtali. Med predanimi dvanajsetemi je sedem juristov. Po mestu so nabirajo dobrovoljni prineski, da zaprtim ne bo treba prosto arcstantovske hrane jesti. Senat naše pravoslovna akademije se je krepko za svoje zaprte juristo potegnil, ter se v po sebni na naše ministerstvo v Pošti odpravljeni pred stavki zoper postopanje naše vlade pritožil. Sicer so se pa tudi vsi nezaprti juristi dogovorili in sklenili, da tako dolgo ne bodo v kolegije šli , dokler so njih za prti kolegi iz zapora ne spustijo, in dokler se jim po polna zadovoljščina ne da, in res od tega časa ni nobenih kolegij večna naši pravoslovni akademiji. — Nedeljo 22. t. m. se jo zbrala mnogobrojna deputacija naših najodličnejih meščanov, ter se podala na mngi strat pred mestnega načelnika Cekuša, da od njega zahteva , da one v zapor potegnene , ktere magistrat ni kr. županijskomu sodnjemu stolu predal , nemudoma iz zapora spusti, ker poroštvo za nje vse zagrebško meščanstvo na sebe vzame. In res, malo pozneje so bili vsi, ktere je še magistrat pod svojim ključem držal izpuščeni. Ljudstvo , ki jo pred magistratom glava do glave stalo, pozdravilo jih jo z navdušenimi „živili klici. Kaj se bo z onimi zgodilo, ki so bili Županijskomu sodu predani, to se še ne ve. Nadalje se je deputa cija pritožila zavolj nopriljudnega in surovega pona sanja pandurjev, ki so bili pri razbukah vsi pijani, in tako zmešnjavo še večo delali, in nazadnje jo izprašala za tiste razloge, zavolj kterih se je slavljenje smrtno obletnice Jelačičo bana sploh zabranilo. Mestni načol rik Cekuš jo obžaloval surovo obnašanje pandurjev, ka se pa razlogov tiče , zakaj se jo slavljenjo Jelačičeve smrtne obletnice zabranilo, je rekel, da za te razloge n ve, kajti on je samo povišem nalogu tako posto pal, kakor je postopal. — Od koga drugega je mogel da narod tak tega principa pa žo sledi, da naj so tuja imena i sploh tuje besede no pišejo drugačo, kakor se moraj po njih izvirni ortographiji. pisave ne bi razumel, se ljudstvo more izgovarjati A n o ph t h a 1 m u s i. d , Izgovor, meni zdi jako puhel; če tehnične izraze, kakor se bo privadilo brati tud kryatal), (k večemu krvstal), oxid itd. Kdo se ne bi smejal, ako bi bral mesto Jul o Favre pisano - Žil Favor? Će pa pišemo Jules Favre, kaj bi nas napotilo pisati oksid ? — Kje je do slednost? — Saj imajo vendar zamrli jeziki večo pra vico, da jih pišemo take, kakor so pišejo po izvirnem pravopisu! Naj bi že bilo, da bi se kje kakšna končnica pre drugačila, n. p. germanizem mesto germanisem ali da so korenina tako rekoč popolnoma prestroji, tega naj Matica ne tirja ; meni se tako podelana boseda, n p. fizika zdi kakor lep konj, kojemu so odrezali kakšuo nogo, rep in ušesa ter mu jih dali od kacega druzega Naj bi že tudi pisali f mesto ph, dasiravno so plulo logi prepričani, da je grški q postal iz n in aspirat (prim. dcpirjut); ali da bi se beseda tako rekoč popol noma prestrojila, tega ne bo nobeden učenjak tirjal Želim tedaj ter pričakujem zlasti od mlajših slovenski pisateljev, kojih je hvala bogu poslednji čas precej pri rastlo, da so emanicipirajo od ono dogmo ter pisaj tujo besede kolikor moči drže izvirnega pravopisa. V Vinkovcih 18. maja 1870. J. Z a j e c. ta viši nalog dan biti, nego od upravitelja in voditelja notranjih zadev Roberta Zlatarovi .'a. „Dim-paša" ali-ter Rauch, ni bil v Zagrebu, on se je dva dni popreje odnesel v Lužnico, kamor je že pred njim ena kompa-ija soldatov kot gardo du corps iz Zagreba od marširala. Zdaj je, kakor se čuje na Dunaji. Zakaj so je ravno zdaj odnesel, to že ou vel — Deputacija mešča-ov je šla tedaj pred njegovega prvega doglavnika Zlatarovića, da ga za razloge tega magistratu danega naloga interpeluje. Ali čudno! Zlatarović sam ni edel, ali bolje rekoč vedeti ni hotel, od koga in od kodi je bil ta viši nalog. Debata med njim in eputacijo se je vsled tega zatajenega neznanstva razlogov tako razvnela, da je Zlatarović, ki se je brž ko ne za blagor kože svojega vodeničnega trebuha bal, nazadnje, ko drugega odgovora in izgovora ni več vedel , z resignacijo rekel: „Ce hočete mojo osebo, ato mo!" — Porugljiv smeh za deputacijo stoječih meščanov jo bil zaslužena čuška na te besede, ki so jasni okument, kako veliko tremo je imel, videvši na Mar ovem trgu vso črno ljudstva. Če bi komu na um padlo spisati gledališčno igro pod naslovom : .Mame luk v škripcu" , temu bi jaz ta prizor priporočil. Jaz še nikdar nisem videl koga tako v kozji rog ugnanega, kakor nekdanjega Jelačičevega sekretara Zlatarovića pri tej priložnosti. Pri nas se hude nevihte zbirajo; če gospođa Pešti od vsega tega nič videti , nič slišati noče, Če so ne bo za časa spametovala , bo grom in tresk, Ljudje bi gospoda v PeŠt celo rada kaj takega bi povod imela, zagrebški hidri glavo poskusijo ! — pa pravijo, da mela, češ ka razmleti. Naj Politični razgled. graških z mini- „Tageap." je izvedela od enega izmed državnih poslancev, ki je zadnje čase govoril sterskim predsednikom Potockijero, sledečo glede Potockijevo politike sploh in z ozirom na nas slovenske Štirce ne nezanimljivo besedo sedanjega velikega duhovnika avstrijske politike. — Grof Potočki je noki trdil, „da nikakor ni želja sedanje vlade, da bi prišli illiberalni elementi v deželni zbor, ampak da se ministerstvo nadeja, ka bodo nove volitve ojačile stranko Rechbauerjevo, ker Potočki v bistvenem popolnoma odobrava program Rechbauerjev. Vladi bi bilo mnogo laže složno postopati z Rechbauerjem, kakor z žolč-nimi obupniki a la Kaiserfold." Ako je Potočki res to govoril, potem mu moramo marsikaj očitati: 1. Ako vlada pravi, da hoče vso svojo delavnost prepustili „prvotni državni moči" — ljudstvu, kako more stopiti na enostransko stališče Rechbauerjevo, kteri razen Gradca nima nikjer nobeno stranko? — 2. Če se vlada strinja z Rechbauerjevim programom, zakaj ni stopil Rechbauer v ministerstvo? — 3. Čo se je vlada že početka strinjala z Rechbauerjem, kaj pomeni njeno „pomirljivo potovanje" v Prago? — Rechbauer ne pozna v Cislajtaniji nobeno sprave nego s Poljaki. — 4 Če vlada no mara za illiberalne elemente, kako more Kaiscrfelda šteti med to elemente ? — 5. Kje jo našla vlada razlogov, da dela razločke med Rechbauerjem in „katastrofen-politikarjem" Kaiserfeldom V — 6. Kako si upa vlada pred svet z obljubo, da hočo biti vsem na rodom pravična, dokler se jej slino cede po Rechbau erju, ki tako očividno in jasno oglaša, da ne priznava nobene slovanske tirjatve v Avstriji? — Po takih raz morah prosimo, naj Potočki pri nas za zaupanje dalje no — berači! Sapienti pauca. Dr. Palacky so jo pripeljal na Dunaj in prof. dr. M aass en , ki je sprevidel, da zdaj noben avslrijsk patrijot na Dunaj nima nič iskati, ni so na Dunaji ogla sil pri nobeni viši osebnosti ter jo naravnost potoval Prago. „Tgp.u bi so rada norčevala s Maassnovo misijo, ali pod norčavo krinko se jej prejasno kaže — kisli obraz. N o m š k i poslanci na Dunaji so sklenili, da ne morejo pritrjevati federalističnim težnjam, in da se bodo torej z vso krepostjo protivili poskušnjam obnoviti skupni deželni zbor česko-moravsko-šlezki, kakor tudi slovenskim pretenzijam (!!!), ki hote historični obstanek posameznih dežel raztrgati eni narodnosti na korist. To so nemški demokrati in liberalci, čijih demokratizem in liberalizem ne sega dalje nego do belo-zeleno ali rudečo-bele deželne meje. Čolnarji n nemški liberalci imajo dandenes žo enak posel! Naj jim tekne I „Corr. Gall" pripoveduje, da so volitve za d e-želne zbore odločene na 20. dan junija meseca. Dunajski župan jo že ukazal, da se morajo priprave za volitvo kar najhitreje pospeševati. Novejša svoboda se žo začenja kazati. Vaterland" je konfisciran, ker je navedel v svojem uvodnem članku 3. oddelek §. 58. kazenske postave, ki se glasi: „Hudodelstvo velike izdaje stori, kdor kaj počne . . . . c) kar bi merilo na to, da bi se kak del od enotne državne zveze ali obsežja dežel avstrijan-skega cesarstva odtrgal , ali da bi se državi napravila ali povekšala nevarnost od zvunaj, ali pa kaka punta-rija ali domača vojska znotraj ; naj se zgodi že to očitno ali skrivoma, po posameznih osebah ali v tovar-šijab, z nasnovo, nagovarjanjem, spodbadanjem, zapeljevanjem z besedo, pisanjem, natisnjenimi deli ali podobami, svetovanjem ali lastnim delom, poprimši se orožja ali ne, z razodetimi, k temu namenu peljejočimiskrivnosto ali naklepi, s pošuntovanjem , sabiranjem ogleduhimi vunjem, podpiranjem, ali s kakoršnim koli v to namenjenim djanjem , če bi bilo tudi brez vspeha ostalo. — Menda je „ Vaterland" ta paragraf kazenskega zakonika obračal nazadnje ministersko dejanje. Sicer pa nič ne vemo, ker lista samega nismo videli. Dosedanji o gorski deželni finančni minister Lonyay je te službe odvezan in imenovan za državnega finančnega ministra. Zunanja politika ne prinaša nič posebno važnega na dnevni red, in ko bi kaj tacega tudi prinašala, morali bi jo pri važnih domačih dogodbah kolikor toliko prezirati. Kazue stvari. * („Tagbatt") tirja od nas, da bi mi nem-škutarje varovali takih dogodeb, kakor so jih doživeli lansko leto na Janjčem. Prepričali smo se, da nemškutarjem ni svetovati, Jtorej jim tudi ni pomagati. Kar se tiče spominov glede Janjč in Velč, sme biti „Tgbl." in njegovi tovariši zagotovljeni, da je vso jako globoko udolbljeno v naš in naših rojakov spomin, in da gotovo ne bo naša krivnja, ako ne obvelja pesem: „Liber seriptus proferretur, in quo totum contiuetur, po domačem prigovoru : Sedmo leto vsaka stvar prav pride." Za drugo nas bo „Tagblatt* vselej obligiral, kader nas bo obžaloval, ker vemo, da tako obžalovanje vselej velja eni blamaži njegove stranke. Na blaga čutila od Tagblattovih biričev sicer nikdar nismo računih in ko bi kdaj bili, morala bi bila vsacega idealista iztrezniti — Tagblattova krvoločnost proti Slovencem ! * (V ljubljanskem semenišči) so z večo besedo praznovali 19. t. m. sv. brata Cirila in Metuda. Govornik bogoslovec je, kakor se nam piše, bolj zabavljal proti „Slov. Nar.", kakor da bi bil s životopisom in zaslugami slovanskih aposteljnov ogreval svojo poslušalce. Prof. dr. Vončina je potem v imenu vseh profesorjev izrekel, da se popolnoma soglaša z mislimi govornikovimi. Iz Gorice in Celovca so došla od bogo-slovcev telegrafična pozdravila. Med drugimi so bili nazoči gg.: dr. Bleiv/eis, Costa in Svetec. * (B r a n d a t e tter) je šel k posvetovanji nemških poslancev na Dunaj, če je šel v svete, je prav storil, če je pa bil povabljen, da bi Bvetoval, potem so se vabilci jako motili. ♦(Konstitucijonalo društvo) v Ljubljani je zgruntalo, da bi moralo biti konec Avstrijo, ko bi se zadovolilo tirjatvam opozicije in pa iz njih izvi-rajočemu federalizmu. — Ta konstitucijonalna iznajdba je za federalizem ravno toliko nevarna, kakor za prid Avstrijo koristna. Si tacuisses etc. — (G. d r. V. Z a r n i k), ki je žo pred nekoliko časa za častnega občana Podgrajsko občine imenovan dobil jo tudi prav lično izdelano diplomo. Glasi se : Podpisani odbor Vas je, prečastiti gospod, zavoljo Vaših zaslug glede na vzbujo našega naroda in zavoljo Vašega krepkega postopanja, da mi Slovenci naše že po Bogu nam podeljene pravice, ki jih drugi narodi že viivajo, zopet si pridobimo, za častnega uda našo občine soglasno imenoval, — kar se Vam prečastiti, gospod doktor, s tem naznanja. Občina Podgrajska. — Ignacij Moborič, župan ; Mibalj Robinšak, Ivan Novak, Jožef Somenič, Simon Rakovec, Andrej Sišen, Jernej Vrbanjščuk, Franc Klobasa, Jakob Hcric, Lavoslav Mi-helič, Ivan Antonič, Vatroslav Kornpicliel, odborniki. — Pravo mojstersko delo kaligrafične umetnosti jo pa diploma, ktero jo dobil g. dr. Zarnik kakor častni ud Sevniške čitalnice. Glasi se: Sevniška narodna čitalnica si Vas je, častiti gospod doktor, za svojega častnega uda izbrala v znamenje Vaših imenitnih zaslug na narodnem polji. — Vekoslav Lenček, predsednik ; Dr. J. R. Razlag, odbornik; Jak. Kaučič, blagajnik ; Dragotin Ferd. Ripšl, fajmošter v Loki, odbornik, Tomaž Dernjae. knjižničar; Mijo Štarkelj, tajnik; Franjo Prauenseis. podpredsednik. * (Z a h v a 1 a). V dolžnost si štejemo javno zahvaliti so vsem rodoljubom, ki so nas v velikem številu počestili prišedši k otvarjenju naše čitalnice. Posebno gosp. Ceg-narju — (g. Kodrmacu, našemu c. k. okr. glavar.), pa tudi slavnim čitalnicam Rocoljskej, Škedenjskej, Pasjan-skej, Rojan8kej, sv. Ivanskej in Kolonskej. Zivolr Slovenija t Odbor Bržanske čitalnice. Dunajska borsa 25. maja. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 60 fl. 25 kr 5% metalike r. obresti v maji in nov. — „ — „ Enotni drž. dolg v srebru . . . . 69 „ 75 „ 1860 dri. posojilo....... 9G „ 10 „ Akoge narod, banke......719 „ — „ Kreditne akcije........254 „ 80 „ London...........123 ,, 65 „ Srebro...........121 „ 25 „ Cekini...........9 » 85 , Gnefpsa fanta s potrebnimi šolskimi znanostmi vzame precej v uk Jože Ličan, v Ilirski Bistrici, trgovec z raznim blagom. Sreča cvete v vinogradu! | ev. 100.000 tolarjev I znaša glavni dobitek najnovejšega veliko od veli- m kivojv. Bravnšvv. Liineburške deželne vlado dovo- t, Ijenega in garantovanega . denarnega žrebanja. 20.000 dobitkov se bo v malih mesecih gotovo \ določilo, med temi so glavni dobitki od ev..tolar- 9 jev ioo.ooo, eoooo 40000. 20000 i 15.000, 12.000, 10.000, 8000, 3krat 0000, a k rat (j 500O, 12krat 4000, 2krat 3000, 34krat 2.000,8 155krat 1000, 261krat 400 itd. S Prihodnje prvo žrebanje dobitkov so začno 8 se 9. in 10. junija 1870 in velja J 1 cela izvirna državna srečka le f. 7 — 1 l>ol f- 3»/a - I 1 četrt - „ . fi 2 - ako se mi pošilja denar v avstrijskih baukovib. Vsakdo dohode izvirne državne srečko sam v roke in je država postavila najbolja p o-roštva, da so bodo dobitki izplačali. Vsa naročila bomo takoj naj večo paznostjo izvršili, prideli uradne črteže in dajemo vsakojakn izpovedanje brezplačno. Po dovršanem žrebanji se bode zanesljivo poslali vsem deležnikom uradna lista in pa dobitki. Žrebanje teh veličastnih denarnihib dobitkov se bo v kratkem vršilo in ker bo bržkone mnogo de- jjfj ležnikov, naj se izvoli brž ko brž neposredno na- T mo obrniti, kdor želi srečkemoje kupčije dobiti. •T. Weiiilterg junior, Staatseffectenhandlung , Hohc Iilcicben Nr. 2!i in i Hamburg. (3) S Racijonalen poduk. kako saditi novoskuseno angleško orjaško repo za klajo i ^seii-fufter-rflbe). Najprikladnejša iu primernejša zemlja za to je dobra krepka srednja zemlja iu praks, kjer se more zanesljivo sejati dobra rž, zelena Maja, zgodnji krompir, ječmen in lun. Stroga ilovica i ■ glina repi ne pristoje, ker so v takih tleh gomolje le slabo razvijajo. Za sajenje te lepo pripravna njiva so srednji globoko preorje , z brano gladko prevheo in potem so bomo tisto sledkasto na široko poseje; to se doseže, ako se med l funt semena dobro pomeša 4 vagane hišnega peska (ne sviža) in s tem poseje 2 magd. orala. Ker rosa semenu jako dobro de, je najbolje, ako se seme zvečer, ko je solnce zašlo, poseje in zjutraj, prodno solnce posije, rahlo n. pr. '/« ali 3/4 palce globoko zavleče , kar se lahko stori z brano, z grabljami ali trnjevo metlo. j Ko je seme pogualo, kar so po tej metodi kmalu zgodi, naj se pazi, ali no stoji repa pregosto in naj se toliko časa trebi, da stoji eno zelišče na vsakem □ črevlji , kajti gosto sejana repa no sodi dobro iti se lahko primeri, da mestu ka bi so gomolje delalo, zelišče visoko sbamla, tako da je videti, kakor da bila vsojana ogeršćicn, a ne angl. orjaška klajna repa. V 14 tednih je repa čisto dorasla in so prvopo-sajena do začetka zime pokrmi , kasneja pa so shrani za zimsko rabo , ker ostane pozno v spomlad tečna in frišnn. Pri strogem ravnanji po tem poduku je ta repa najlepša in najplodnejša med vsemi do/daj znanimi klajnimi repami, postane v obse/ji 3 erevlje veliku, in f>, celo 10—15 funtov tetka, brez obdelavanja, ker je ni treba ne okopavati ne osipati, ker le korenine v zemlji rasto, repa pa kakor gcljnata glava nad zemljo stoji. Meso te repe je temno žolto, koža creš-njevo-rudeča z velikim sočnim perjem. Izvrstno so da ta repa šo saditi , ko se je prvi predplod že z nji\o pobral, n. pr. po zeleni Maji , pomladanskem krompirji, ogerščici, lanu in rži. Ako so repa sejo v rženo strniščo in do avgusta, sme ne zanesljivo računiti na veliko žetev in nasaditi več stotin vispeljnov (po 12 korcev.) SkuSnja bode učila , da jo lOkrat bolje saditi to repo, kakor pa peso ali pa repo vodnico, ker po krmenji z orjaško repo dohode mleko in surovo maslo jako žlahten okus, kar so pri ropi vodnici no zgodi, tudi pri pitanji na meso stoji ta repa v prvi vrsti. Funt semena velike vrsto velja 4 f. in se ž njim kakor rečeno j)0sejata dva orala. Plod za oralo znaša okolo 230 — 2(i0 škafov. Cena srednjega blaga 2 f. za funt. Menj kakor '/4 funta se ne prodaja. Da ima sajenje dober všpeh, prodajani seme samo do l. avgusta. tf- , fino kr. 20, prav pozlačen 45 kr. Ta kinč izdelan iz nove kovi (imenovana novo zlato) odvisen dela pravi kinč, ker ta novi izdelek v barvi in obliki ne stoji za pravim, in ima to dobroto, da vsa stvar no velja 4. del tega, kar se mora pri pravem plačati za obliko; torej si tem češču lahko vsakdo omisli najnovejšo in najmodornejšo. Celo strokovnjaki so lahko motijo pri tem dolu, tako natanko jo vse ponarejeno. Najnovejši k inu i vso modično oblike iz novega zlata, ktero zmerom obrniti listo barvo in je torej motljivo podolien pravemu kinču s ponarejenimi kamni in posttklje-njem hakor oblika tirja. Dro Se, fine po kr. 40, G0, 80, f. najfinoje po f. 1.50, 1.80, 2, 2.50. Uhani, finih par po kr. 50, 80, f, 1, najfineji po f. 1.50, 2, 2.50. Celo garniture, brošo in uhani, 80 kr., f. 1.20, 1.G0, najlepše delane t. 2, 2.50, .'I, 3.50, 4, 5. It ras let i, fini po kr. 50, 80, t. 1. najfinojo delani f. 1.50, 2, 8, 3-50. Najlepši k o 1 i o r j i po kr. 90. f. 1.20, 1.50. Me dal Ioni, fini kr. 20, 40, 00, najfineji kr. 80, f. 1 1.50. U 1 a v n i k i za v lase, z novo zlato lepšavo po kr 30. f. 1, 1.50, 2, 3. Prstu n i, motljivo izdelani, z raznimi ponarejenimi kamni po kr. 80, 40, 50, C0, 8f. 1. Najlepše urne verižice za gospodo, kratko po kr. 50, 8U, f. 1, 1.50, 2. Dolge benočnnske oblike f. 1.40, 1.80, 2 Iglico za gospode po kr. 20, 40, 80, 80. Gumbe na srajce po kr. 10, 15, 20 30. M a n š e t n e gumbe po kr. 20, 30, 40, 00, 80. Ovratnegumbepo5 in 10 kr. Celo garnituro s r a j č n i h in m n n i c t n i h gumbic najlepše delo po kr. 50, 80 f. 1, 1.50. snopič malenkosti k uram, prav lej)o sestavljen po kr. 00, 80. f. 1. Pravi zlati prstani s kamni po f. 1.50, 2, 2.50. l3lotne p u n e i r a n c srebrne verigo, v ogenji pozlačena, kratke po f. 3.50, 4. dolgo po t*. 0, 7. l3lotni sreberni m eda lij on i, v ognji pozlačeni iu po-steklcnjeni f. 2.50, 3. Najmodernejši jekleni kinči. sestavljeni iz mnogili lepobrusenih jeklenih iglie. 1 broš a po kr. 40, 80, 1. 1 ; 1 brona srebrno obrubljena jio f. 1.50, 2, 3.; 1 par uhanov po kr. 50, 60, 80, t. 1 j 1 par u Ji a no v srebrno obrobljenih po gl. 1.50, 2,8,3.50. Najlepše izdelan brilanten kinč. Celo Btrokovniak ga ne bo lahko ločil od pravega. Ta kinč jo s pravim zlntoni obrobljen, r zlato podlago iu iglo oskrbljen, ponarejeni brilanti ho iz fino brušenih stroiic, ki živoga ognja nikdar ne zgubo : tudi so drugi biseri natanko ponarejeni. 1 broš a f. 4, 5, G. 1 par uhanov f. 4, 5, 0. 1 par grajenih gumb t'. 2.50, 3.50, 4.50. 1 iglica za gospodo f. 1.80, 2.80, 8, 4; brilanten prsten zlat f. 1.20, 1.50, 2, 3; križi in srčkizakolier f. 2,8,4. Orni kinč. najlepšo delan, juko trnjljiv, steklen , jetost, lavnst, bavolo-koščen. 1 broš a kr., 20, 80, 50, 80, f. 1. 1 par uhanov kr. 25, 40, 50, 80, i. 1. 1 h rasle t kr. 50, G0, 80 f. 1. 1 vratni kolir kr. 50, 80, f. 1. 1 kratka urina veriga kr. 25, 30, G0. 1 dolga vratna vonga kr. 80, 80 f. 1. I šmizetna gumbića kr. 4. 1 par man letnih gumb kr. 15, 20, 80, 40. 1 glavnik za laso kr. 20, 40, G0, 80, P^T* Večno dišeč kinč. iz naravnega indiskega zelišča, ki vedno naravno dobro diši, po najnovejši modi. Ta kinu jo v olegansi neprokošen in zarad vonjave jako priljubljen nko gospoja z garnituro tega kinčn stopi v dvorano, jo v nekterih minutah parfimira 1 broš a kr. 80 do f, 1, | .20, 1.50 I par u liano v kr. 80 do f. 1, 1.20, 1.80. 1 hraslet kr. 50, 00, 80 dO f. I, 1.50. 1 kol let kr. G0, 80 do f. I, 1 50, JJ. 2.50. I verižica za gospodnke ure, dušeča I". 1.40. N rebrnimi, naj f i noja 131otiia, mi) novejše oblike. s Hiuduo marko c. ^jj^ kr. dunajske ptincarije. Le ker Bem na debelo po ceni nakupil starega srebra, mi jo mogoče, po sledeči ceni pravo srobruinn prodajati; staro ■rebro jemljem v Kameno. 1 ducend nož 15 t., 1 ded. vilic 15 1', 1 ded. desertnih nož 10—50 f., 1 ded. desernih vilic JO —50 f., I ded.žlic tešk 58 f. otročjih žlic 35 f, kavinih 20 f., 1 velika žlica za juho 18 f., 1 žlica za sočivje *2 t., I žlica za ribo 12 f, 1 čnjni prece-jclnik D 1'., sladkorni ru/sipavec lU I',, razsipuvec za poper 8 f. 50 , klešče za sladkor 6—60 t'., povoj za prličo 4 f. Bolnica, pripr. tžk 5 solnicu, dvojna 10 f., jajčni drobljač 5 t'., 1 kupica za vino krasna 18 f, posoda r.a jesili in olje 30 f. korbič za sadje dobro delo 30 r, ročni Bvečnik 0 f., 50, itd. itd. ' Vso to blago so dobi za to ceno v tej kakovosti edino pri podpisanem trgovcu. Cena so zastonj naznanja, Zapisnik cene jo vsnkomu zanimljiv. ngs Krasobazar, A. FRIEDMANN-a na Dunaji, Praterstrasse Nr. 26. K |i i i «b p1 i r gfj i k s* c* (božjast) pismeno zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. Killittdi v ltcrolimi. /daj: liOuisent>trasse 45. — Ozdravil jih je žo nad sto. (|8) Icdatelj in vrednik Anton Tonoilr l.nutfiiki: l»r lote \ oAujut Iu drugI. Tirkar liriunrri JanSI* 06