Stev. 234._ Izhaja vsak dan, tudi oo nedeljah in praznikin, ob 5 zjutraj. Uredništvo: UHca Sv. Frančiška Asiškega št. 20, L nadsir. — Vsi dopisi gaj se pošiljajo uredništvu lista. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Ixda>ttelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aslškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za cdo leto.......K 24.— Za pol leta ...».............12.— za tri mesece.........................6'— u nedeljsko Izdajo za ctlo leto Ul za pot leta...... ...........180 V Trstu. ¥ sredo, 23. avgusta 1916. Letnik XU. Posamezne številke .Edinosti* se piodajaj3 pa G vinarja zastarele šEN, 21. (Kor.) Ribiški parnlki, ki so se vrnili domov, poročajo, da so v soboto zjutraj naleteli na dve brodovji zeppelinovcev in 14 do 16 nemških vojnih ladij. Lahka krlžarka »Nottiogham« je bila splavljena leta 1913, dolga 131, široka 15'2 in, 5440 ton; oborožitev: 9 topov po I5'5 cm, 4 po 4*7 cm, 4 mitraljeze, 2 cevi za lansiranje torpedov; stroji na 27.000 konjskih sil, hitrost 25 pomorskih milj, moštva 400. Lahka križarka »Falmouth« je bila splavljena leta 1910, dolga 131, široka 14*9 m, 5250 ton; oborožitev: 8 topov po 15'5 cm 4 po 47 cm, 4 mitraljeze, 2 cevi za lansiranje torpedov, stroji na 22.000 konjskih sil, hitrost 25 pom. milj, moštva 380. Lahke križarke razreda »Chatam« so dolge tudi po 131, široke po 15'1 m, imajo 5400 ton, so oborožene kot »Falmouth«, stroji imajo po 25.000 konjskih sil, hitrost 26 pom. milj in 380 mož posadke. Splavljene so bile v letih 1911 in 1912. Nemško poročilo se nanaša pač zaradi velike podobnosti na eno v angleškem poročilu omenienih križark. | BEROLIN, 22. (Kor.) Wolfiov urad javlja: K včeraj javljenemu poročilu o uspehih naših podvodnikov se z ozirom na angleško poročilo po v tem dospelih pročilih javljajo naslednje podrobnosti: 19. avgusta proti 3 popoldne je eden izmed naših podvodnikov opazil pet angleških malih križark, ki so vozile v jugovzhodni smeri in ste jih spremljali dve flotilji križark, močneje zavarovanih z rušilci. Pod-vodniku se je posrečilo, da je na krilni rušilec, ki je imel štiri dimnike in je dozdevno pripadal tipu »Mohawk«, izstrelil torpedo. Kmalu po zadetku se je rušilec potopil z zadnjim delom na površini. Ko se je takoj nato obrnilo vse angleško brodovje, je podvodnik napadel sedaj za njim stoječo, 25 pomorskih milj vozečo malo križarko tipa »Chatam«. Opaziti je bilo dva zadetka, enega na levi strani, drugega pa v strojnici. Ladja se je takoj nagnila in obležala tako. Zaradi močnega kritja se je pod vodniku šele 2Yo ure pozneje posrečilo obnoviti napad na križarko, ki jo je vlekla sedaj druga ladja. Tik pred strelom se je opazilo s podvodnika, kako je 300 m vstran stoieč rušilec z vso silo zavozil proti podvodniku in se je skušal zaletetf vanj. Podvodnik se je takoj potopil globlje in je takoj nato zaslišal nad seboj pok. Sovražni rušilci so zasledovali podvodnik vse do teme. Podvodnik pa se ;e v tem vrnil nepoškodovan. Težko poškodovano malo križarko je uničil pozneje neki drug podvodnik. ANGLEŠKA IN MIROVNO VPRAŠANJE. LONDON, 21. (Reuter. — Kor.) Byles je v dolnji zbornici vprašal, ali je bil ministrski predsednik Asquith opozorjen na izjavo nemškega državnega podtajnika Zimmermanna, da je nemška vlada ponovno izjavila, da je pripravljena pričeti mirovna pogajanja, da pa četverozaveza pod pritiskom Angleške ni nikdar kazala take pripravljenosti. Byles je vprašal dalje, ali je ministrski predsednik opazil željo po miru, ki se je izrazila na zborovanju socijalnih demokratov v Lipskem, in več podobnih popularnih izjav v Nem- Ičiji, in alt hoče povedati, kako daleč bi | bila angleška vlada pripravljena, ustreči tej izrečeni sovražnikovi želji. Asquith je odgovoril, da nemška vlada doslej ni pokazala nikakršne pripravljenosti za mir, izvzemši pod pogoji, ki so za nekatere zaveznike neznosni m ponižujoči. Popolnoma neresnično je, da bi Angleška s svojim pritiskom vplivala na četverozavezo. Dalziel je vprašal: »Ali so se nasvetovali kaki mirovni pogoji?« — Asquith: »Samo kar je bilo v časopisju.« — Dalziel: »Ne uradno?« — Asquith: »Ne.« Francosko-angleška vojaška komisija za Portugalsko. PARIZ, 21. (Havas. — Kor.) Za Portugalsko določena francosko-angleška vojaška komisija odpotuje proti koncu tedna. Turška bolišea, CARIGRAD, 21. (Agence Tel. Milil.) Glavni stan Javlja: Na nobeni fronti se ni dogodil poročanja vreden dogodek. IZ ROMUNSKE. BEROLIN, 21. (Kor.) >Secolo« javlja 18. t. m. iz Bukarešta: Položaj na Romunskem označa skrajno napetost. Vse je pripravljeno, kar mora biti pripravljeno očividno za poseg Romunske v vojno. Vendar pa je veliko pridržkov in z več strani se zagotavlja, da diplomatska pred-posvetovanja še niso končana. V resnici mi je rekel neki četverozavezni diplomat: Pogajanja, ki smo jih pričeli pred nekaj časom, napredujejo ugodno, toda doslej še ni določne obveze in nič ne jamči proti novim, mogočim izgovorom ali tudi proti prekinjenju pogajanj. OGRSKO-HRVATSKI DRŽAVNI ZBOR. BUDIMPEŠTA, 22. (Kor.) Predsednik pl. Bedthy je otvoril sejo ob V211 dop. in je prečital dopis ministrskega predsednika. ki sporoča zahvalo Nj. Veličanstva za voščila državnega zbora povodom Najvišjega rojstnega dne. Nato je zbornica nadaljevala generalno razpravo o predlogah, tičočih se dohodnine, imetnine in pridob-nine. — Za jutrišnji interpelacijski dan v državnem zboru je doslej prijavljenih štirinajst interpelacij, med njimi interpelacija grofa Mihaela Karolyja o ednošajih med vlado in armadnim vodstvom, potem grofa Alberta Apponyja o političnem položaju in o narodnogospodarskih pogajanjih, ki se vrše z Avstrijo, posl. Ludvik Hollo (Karolyjeva stranka) v stvari političnega in vojnega položaja, posl. Polonyja (ne-odvisnjak brez stranke) v stvari vojnega položaja in splošnega političnega položaja, posl. Lehela Hedervaryja (Karolyjeva stranka) glede vzpostavitve našega diplomatskega zastopništva v Zedinjenih državah severoameriških. Skupne ministrske konference. BUDIMPEŠTA, 21. (Kor.) Pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado so se vršila ves dan. Ministrski predsednik grof Stiirgkh in člani avstrijske vlade so se ponoči vrnili na Dunaj. Novi inehikanski poslanik na Dunaju. DUNAJ, 21. (Kor.) Cesar je danes opoldne sprejel v Schonbrunnu v posebni avdijenci novoimenovanega poslanca zedinjenih držav Mehikanskih, Zubara Cab-inany. Diplomat je vladarju izročil svoja poverilna pisma. nega pomena, dokler trenutku, izhajajoč iz se v pripravnem teh uspehov, ne operacije v večjem pričnejo njihove slogu. (Kor.) Popuščanje angleško-francoske ofenzive. Clemcnceau piše o popuščanju bojev ob Soinmi: Briandovo ministrstvo je v zborni^j slovesno obljubilo zmago Francoske za začetek, najdalje pa do srede septembra. Ministrstvu ostajajo sedaj še štirje tedni, da izpolni obljubo in vrže sovražnika čez Ren. Izgube ruske garde. Kakor doznava stockholmski dopisnik lista »Frankfurter Zeitung« \z zanesljivega vira, je bilo samo v zadnjih bojih pri Stanislavovem pet ruskih gardnih polkov zaradi ogromnih izgub takoj zopet odpotegnjenili s fronte. Bili so to seinenovski, moskovski, pavlovski in finski gardni polk in gardni dragonci. Učinek naših letalskih bomb v Benetkah.. Iz Lugana se poroča: Pri zadnjem avstrijskem letalskem napadu na Benetke je bila popolnoma razdejana v bližini kolodvora se nahajajoča predilnica »Cato-niricio Veneziano«, v kateri je bilo zaposlenih tisoč delavcev.. Promet med Angleško in Švedsko polnoma ustavljen. Angleške paroplovne družbe naznanjajo uradno ustavitev vsega prometa s Švedskega in 11a Švedsko. Veliki četverozavezni vojni svet. Kakor se poroča iz Rotterdama, je francoski general Pau dospel iz Rusije v Le Ha vre, odkoder je nemudoma odpotoval v Pariz, kjer se udeleži velikega četveroza-veznega vojnega sveta, ki se bo vršil prihodnji četrtek. Rešitev amerikansko-mehikanskega spora. Mehikansko vprašanje je, kakor poroča »Frankfurter Zeitung« iz New Yorka, že toliko pojasnjeno, da je v kratkem pričakovati odpotegnitve amerikanskih čet. Ćrnovojniška dolžnost v Nemčiji se ne podaljša. Wolffov urad poroča: Kakor se poroča s pristojne strani, se črnovojniška dolžnost v Nemčiji ne namerava podaljšati, če ne bi se razmere izpremenile popolnoma. Nasprotno si prizadeva vojaška uprava, da bi poklicane črnovojniške zavezance zadnjih letnikov po možnosti vrnila civilnemu poklicu. (Kor.) Angleški trgovinski minister Runciman se je 20. t. m. povrnil iz Italije v lx>ndon. Voditelji ogrske opozicije pri cesarju. V ponedeljek, 21. t. m., je cesar sprejel v posebni avdijenci voditelja ogrskih opozicijskih strank, -grofa Julija Andrassyja, grofa Alberta Apponyja in Štefana pl. Rakovszkega. Ob petih popoldne so se voditelji strank vrnili v Budimpešto. (Kor.) Italijanski Ust o položaju. »Italie« pise: Na zapadni fronti se pričenja zopet vojna v strelskih jarkih, dočim se je zaradi fran-cosko-angleških naporov ob Sommi pričakovala kretenjska vojna. Zavezniki so mislili, da bodo z novo ofenzivo mogli doseči največje uspehe brez prevelikih človeških žrtev na svoji strani. Sedaj so pa nemška ojačenja koncentrirana proti na-padališču in vedno nove obrambne utrdbe se zoperstavljajo njihovim napadom. Zato so morali izbirati, ali naj še žrtvujejo nadaljne ogromne mase ljudi, da premagajo odločni odpor, ki so ga smatrali za nemogočega in ga niso pričakovali, ali naj se pa vrnejo k svojemu prejšnjemu sistemu. Zavezniki so izbrali zadnje, v nadi, da tako onemogočijo vsaj razvo) velike nemške akcije na vzhodni fronti. Za sedaj bodo torej zavezniki mogli imeti na zapadu le počasne, krajevne uspehe podreje-1 parlamentu. mm politih mil O avdijenci ogrskih opozicijenalcev pri cesarju poročajo z Dunaja: Apponyjeva in Rakovszkega avdijenca ste bili krajši kot pa Andrassyjeva. Po avdijenci so se vsi trije sestali in so si poročali o poteku avdijence. O pomenu in poteku avdijence so bili zelo inoičljivi. Pristaši grofa An-drassyja, ki so popoldne bili pri njem, sporočajo, da so zaupniki podali dopolnilna pojasnila svojih predkratkim kroni pojasnjenih nazorov. Dočim so se ob prvi priliki doteknili splošno le aktualnih vprašanj in Ie posebej želja Ogrske, so voditelji opozicije imeli sedaj priliko, da so se doteknili nekaterih vprašanj, ki so odtlej postala aktualnejša. Vladar je poročila opozicijskih zaupnikov sprejel z vidnim zanimanjem. Samoobsebi umevno ta poročila niso bila take naravi, da bi se mogla pričakovati kaka odločitev krone. (V poročilu je tu večja cenzurna vrzel.) Andrassyjevo stališče v poljskem vprašanju je znano. Na tem stališču stojita tudi Apponyi in Rakovszkyi. Opozicijonalni zaupniki pa imajo za vodstvo zunanje 00-litike nekatere želje in pobude, ki se morda ne strinjajo s stališčem ogrske vlade in večinske stranke, in v tem je očividno glavni vzrok ponovnih avdijenc. Samoobsebi umevno se te želje ne morejo zasedaj sporočiti javnosti, toda voditelji opozicije imajo namen, da pojasnijo stvar ogrskim političnim strankam, in po sedanji avdijenci imajo namen, da svoje želje in nasvete o zunanji politiki razlože v posameznih vprašanjih v ogrski zbornici. Mogoče je, da se to zgodi že jutri ali pojutrišnjem. Samoobsebi je umevno, da ne gre za glavna vprašanja zunanje politike (Cenzurna vrzel.) temveč za neke posameznosti, ki naj bi se upoštevale v okvirju sedanje zveze in kurza zunanje politike, ki ga odobravajo vse stranke. Od poteke razprave v parlamentu naj bi bilo odvisno, ali in kako bodo še nadalje delovali zaupniki opozicije. — Orof Apponyi se je o avdijenci takole izrazil napram dunajskemu poročevalcu »Az Esta«: Današnja naša avdijenca ie izhajala iz narave naše misije. Ni treba misliti na kako senzacijo. Kar smo hoteli, je bilo le, da smo svoje stališče, ko smo smatrali za potrebno, pojasnili vladi in vladarju. V bodoče pridemo v ta namen večkrat na Dunaj. Ker se strinjajo naši nazori v zunanjih vprašanjih, bo marsikaterikrat %za-dostovalo, da pride samo eden nas treh vladarju in mu pojasni naše mnenje. Apponyi je pripomnil k dejstvu, da opozicijski zaupniki niso bili pritegnjeni k posvetovanjem z Bethmann-Holluegom, da je bil Andrassyi dva dni pred prihodom kancelarja Bethmann-HolKvega v Bero-linu in je mogel tam pojasniti svoje stališče v nujnih vprašanjih, v ostalem se pa ne spotikamo ob formalnostih. (Cenzurna vrzel). Zaradi formalnosti si ne bomo trli glave, če gre za usodo dežele. Saj vendar nismo sprejeli svoje misije, da b 46 ur prej izvedeli novosti, kot pa široko občinstvo, temveč da sporočamo svoje mnenje odločilnim činiteljem, preden se ustvari gotova stvar. Pridržali smo si tudi pravico, da se pobavimo s to stvarjo v j Stran II. „EDINOST* stcv. 23. V Trstu, dne 234. avgusta 1916. Gospodarski položaj v Črnlgori. Odkar so našo čete zavzele Crnogoro, se vojaški upravi tudi v gospodarskem oziru odpira izredno široko polje delovanja. Iz monarhije so znatne množine blaga dospele v Crnogoro -in so omogočile prebivalstvu skoraj normalno pokrivanje potrebščin. V deželi so krožili znatni zneski šele tekom vojne izdanega papirnatega denarja, ki je užival vedno manj zaupanja. Te neredne razmere v vrednosti denarja so se odpravile. S pečatom vojaške uprave o-premljeni perperski papirnati denar se sprejema v razmerju po perperja. za eno krono, črnogorski kovani denar pa v polni nominalni vrednosti. Sedaj si more tudi gospodarski slabejši v vojaški organiziranih okrožnih skladiščih in podružnicah po urejenih cenah nabaviti najpotrebnejša živila. Odprava še obstoječega moratorija je določena na prvi dan liovem-bra. V obstoječem carinskem in davčnem sestavu se ni izpremenilo nič bistvenega. Ozirajoč se na gospodarski položaj ljudstva, vojaška uprava ni izterjala velikih davčnih zastankov. Kor.čno je treba poudarjati, da so se monopoli, ki so obsegali doslej samo tobak, sol in cigaretne papirčke, raztegnili tudi na petrolej in užigali-ce, da se obvaruje prebivalstvo navijanja cen pri nakupovanju teh važnih potrebščin. (Kor.) Romunske stvari. Iz Bukarešte poročajo, da se bo to sredo, torej danes, vršil ministrski svet, ki se bo posvetoval o zunanjem položaju. — lz Berolina se poroča, da večkrat izraženo mnenje, da že prihodnje dni pride do odločitve in da bo ta odločitev v prid četverozavezi ne odgovarja popolnoma mnenju v drugače dobro informiranih krogih. Misliti se sme, da se romunska vlada, ki ne more dvomiti glede resnosti odločitve, še ni zavezala na nasprotno stran. Vodilne osebe v Buka-rešiu so iz neprikritih izjav poslanikov centralnih vlasti pač dobile vtiske, ki morda ne bodo brez koristnega vpliva na bodoče odločitve. Drugo poročilo iz Bukarešta pa pravi, da je nastalo na Romunskem nekoliko mirnejše razpoloženje in da prihodnje tri tedne v Bukareštu ne bo nobene važnejše odločitve. Carp, ki je bil v ponedeljek pri kralju v avdijenci, je izjavil napram svojim političnim prijateljem, da se sedaj ne odloči o stališču, ki ga definitivno zavzame Romunska. — Kakor poroča »Az Est«, je Carp v svoii avdijenci ponovno izrekel svoje mnenje, da se mora Romunska priključiti centralnima vlastima in zavzeti stališče proti Rusiji. Majo-rescu pa je nasprotno izvajal v avdijenci, da se mora v svrho vzdržanja dobrih od-nošajev napram sosedom ohraniti prijateljska nevtralnost. — Iz Petrograda se Javlja: Diplomatski krogi poročajo sNo-vemu Vremenu«, da se med petrograjskim in bukareškim kabinetom vrši živahno izmenjavanje mnenj, vendar pa Bratianu namenoma zavlačuje pogajanja in se zasedaj izogiba vsakemu obveznemu dogovoru. Ruski poslanik je ponovno odposlal obsežno brzojavko, ki pa ni pobudila zaupanja v vojnem ministrstvu. — Iz Aten se poroča, da so bili romunski častniki in vojaki, ki so bili na dopustu, zopet poklicani v vojaško službo, da je vlada rekvirirala železniški materijal vseh železniških prog in militarizirala vse osobje teh prog. Romunska na razpotju. »Information« piše: Nedavno se je razširila po časopisju sicer ne oficijelno potrjena, nikakor pa ne neverjetna vest, da je Rusija povprašala pri romunski vladi, kako bi se Romunska vedla v slučaju prehoda ruske vojske preko teritorija Romunske proti monarhiji, namreč proti Sedmograški. Tako vprašanje vsebuje gotovo povsem nedopustno zahtevo za nevtralno Romunsko, ali izkušnje te vojne nas uče, da se vlasti entente ne plašijo nobenega poni-žavanja in nasilstva na škodo nevtralnih držav, za kar narn najnoveji dogodki z Grško dajajo neštetih kričečih dejstev v ilustracijo. Ono vprašanje pomenja praktično nevarno past za malo kraljestvo — žal, ne povsem nedostopno za ruske zahteve. Da ima Rusija prehod preko Romunske od začetka vojne res pred očmi, dokazuje razmeščeujc posebne ruske armade v Dobrudzi na meji Romunske, kjer jo — da-si je Rusija opetovano nujno potrebovala ojačenj na drugih bojiščih fronte — puščajo na označenem ozemlju kot grožnjo ne le proti vzhodni meji monarhije, ampak tudi za slučaj ofenzive Bolgarske naperjen;, proti severu, in ne v zadnji vrsti kot svarilo za Romunsko. Ruski načrt je zasnovan z veliko zvitostjo, toda prozoren dovolj, da ga morejo izpregledati vsi razsodni krogi Romunske, ki odklanjajo vsaj direktno priključenje k ententi. Ako bi Romunska tolerirala pa bodi le prehod Rusov proti Avstro-Ogrski, bi bila s tem najprej pridobljena velikanska stra-tegična korist za Rusijo, potem pa bi bilo pričakovati silnega pospeševanja ruso-fiiski/i stremljenj v Romunski, čemur bi morda kmal.i sledilo efektivno prikloplje-nje, militarična kooperacija z Rusijo proti monarhiji. Ne smemo vendar pozabljati, da bi prehod ruske armade spričo neznatnih mili-taričnih priprav Romunske, ki je odredila dalekosežno demobilizacijo in je bila v svojem oboroževanju ovirana po Rusiji, pomenjal okupacijo kraljestva, ki bi bilo potem obnemoglo izročeno-samovolji Rusov. Dovolitev prehoda Rusov pa bi bila tudi v slučaju, da bi Romunska vzlic takemu nasilju nepremične vztrajala v nevtralnosti, še vedno dragocena pridobitev za Rusijo in entento. Končno pa je računati z možno eventu-valnostjo, da v Romunski še v zadnji uri zmaga struja, ki se nagiblje k centralnima vlastima in da se Romunska odkrito pridruži tema poslednjima: v tem slučaju pa bi najvišja strategična potreba zahtevala takojšnjih protiodred proti nameravanemu prehodu. 2e pasivna politika Romunske, ki bi hotela še odlašati, pomenja pospeševanje ruskih načrtov, in iz tega razloga bi bilo odločilne važnosti, ako bi centralnima vlastima prijazni krogi na Romunskem z vso energijo pripomogli svojim namenom do zmage. Nadaljevanje s pasivnostjo napram vedno naraščajoči sili rusofilskih rovar-skih poizkusov je skrajno nevarna za bodočnost kraljestva in za romunski narod. Važen in simptomatičen prispevek za današnje vrvenje in motanje na Romunskem podaja — kakor , iam sporoča korespondenci biro — list sSteagul« s svo-jimi izvajanji, s katerimi svari Romunsko, naj se ne uda ruskemu pritisku in naj se ne da zavesti v vojno na strani četvero- sporazuma. . . Piše: s V interesu Rusije utegne biti, dar pogazi Bolgarsko, da dobi svobodno pot v Carigrad. Kaj pa more to koristiti Romunski, ko romunske zahteve leže v Karpatih?! To ni možno, da bi hkratu vodili vojno proti Bolgarski in si izvojevali Sedmograško. Romunski prijatelji Rusov uvidevajo to, ter naglašajo, da Romunska nastopi proti Bolgarom in potem da dobi Sedmograško kot plačno iz rok četvero-sporazuma. Pozabljajo pa pri tem, da bo četverosporazum — tudi če bi bil zmagovalec — mogel podarjati le tista ozemlja, ki so jih njegove armade prisvojile. Zadnja provinca pa, ki si jo bo skušal priboriti, je gotovo Sedinograška. Ta bo pa tudi na mirovnih pogajanjih v rokah današnjih posestnikov, ki je ne bodo hoteli izročiti. Malo nade je, da bi četverosporazum, ki bo imel dovolj skrbi za-se, hotel vojevati novo vojno, da bi Romunska prišla do Sedmograške. Vojna proti Bolgarski bi bila torej blaznost in naroden zločin, pri čemur je še pripomniti, da v ljudstvu ne bi bilo navdušenja zanjo.« __ Dsittt cesti. Cesarjeva zahvala. Na vdanostno brzojavko goriškega deželnega odbora cesarju povodom njegovega rojstnega dne, je dobil deželni odbor naslednji brzojavni odgovor: »Nj. c. in kr. Veličanstvo se prisrčno zahvaljuje za voščila, izrečena v neomajni vdanosti v imenu goriškega deželnega odbora ter goriškega m gradi-ščanskega prebivalstva. —■ Na Najvišji ukaz: baron Schiessl.« Zamudne obresti pri davkih. C. kr. finančno ravnateljstvo nam sporoča: Da ne bodo davkoplačevalci napačno umevaii razglasa c. kr. finančne direkcije za Primorje, izdanega 15. julija 1916, štev. VI—495/12, se objavlja naslednje: 3. odstavek navedenega razglasa je tolmačiti tako, da se na podlagi § 57. II. odst. odredbe finančnega ministrstva, izdane 30. novembra 1915. drž. zak. štev. 358, le od 15. 7. 1916, to je od dneva razglasa naprej ne vračunajo zamudne obresti od direktnih davkov, kolkovnih in neposrednih pristojbin. Zamudne obresti za dobo pred 15. julijem 1916 pa bo c. kr. finančna direkcija v smislu § 57, L odst. navedene fin. ministrske odredbe odpuščala le v posameznih slučajih in sicer na utemeljeno prošnjo strank in po preudarku faktičnih razmer. Poziv mornarje v. Pristaniške oblasti v našem primorju so izdale naredbo, po kateri se morajo takoj priglasiti v pristaniškem uradu vsi trgovsko-pomorski kapetani, poročniki, strojniki in vse druge osebe, ki vrše katero-koli službo na krovu ali pri strojih (mornarji, postrežniki, kuharji) — sploh vse osebe do 60 let, ki imajo mornarsko službeno knjižico (ma-trikolo). V Dalmaciji manjka mnogo teh mornarjev, ker jih je vojna zalotila v inozemstvu in se niso mogli povrniti. To pot so mu zamašili usta. Komu? I nu, peteršiljčku na vseh juhah, poštnemu kontrolorju Pogatschniggu. Društvo nemških železniških in poštnih uradnikov je hotelo prirediti v II. dunajskem ekraju zborovanje, na katerem je ta poštni kontrolor in specijalist za — razne propagande hotel govoriti med drugim tudi o potrebi nemškega državnega jezika. To pot pa so oblasti prepovedale to zborovanje. V meritum vprašanja se nočemo spuščati, dvomimo le, ali so ravno poštni državni uradniki poklicani, da rešujejo to vprašanje, toli kočljivo za narode Avstrije. Vrh i tega bi menili, da imajo ravno poštni uradniki v teh težkih časih toliko drugega nujnega potrebnega dela, ako ho- čejo vršiti svojo službeno — dolžnost, da jim res ne more preastajati časa, da bi igrali — državnike in krojili usodo narodov. ki dajejo tem gospodom kruha. Nedeljski in prazniški počitek. C. kr. namestnjštveni svetnik v Trstu razglaša: Dognano je, da obrtniki ne izpolnjujejo z vso natančnostjo ve'.'avnih predpisov o nedeljskem in prazniškem počitku in da prevladuje neka negotovost o uporabi teh predpisov. Opozarja se torej, da je ministrska odredba, izdana 31. julija 1914., drž. zak. štev. 184, tičoča se trgovske obrti, odpravljena in sdcer z odredbo izdano 28. dec.. 1915., drž. zak. štev. 403. Za te obrti so stem zopet veljavne odredbe, izdane 16. jan. 1895., drž. zak. štev. 21, in 18. julija 1905., drž. zak. štev. 125, kakor tudi vsi ministrski in namestništve-ni predpisi, izdani mi podlagi rečenih odredb. Za druge obrti (prouktivne obrti in dr.) so v veljavi slej kopre j predp:si ministrske odredbe, izdane 31. julija 1914., drž. zak. štev. 184. — Schneider 1. r. Preselitev ambulance okrajnega zdravnika za V. okraj. Cesarski komisar naznanja, da se 24. avgusta 1916 ambulanca okrajnega zdravnika za uboge v V. mestnem okraju Stare Mitnice premesti iz ulice Farneto štev l/I. nastr. v isto ulico št. 3/1. nadstropje. V ozemlju Črnegore, zasedenem po avstrfjsko-ogrskih četah, so se otvorili za zasebni poštni promet c. in kr. etapni poštni in brzojavni uradi v Virpazarju, Njeguših in Djakovi. Na imenovane urade je dovoljeno pošiljati: dopisnice, odprta in zaprta pisma, tiskovine (časopise), blagovne vzorce, poštne nakaznice in pisma z označbo vrednosti; od teh uradov: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopise), blagovne vzorce, poštne nakaznice, poštno-hranilnične položnice in odprto oddana pisma z označbo vrednosti. Istočasno so se imenovani uradi otvorili tudi zasebnemu brzojavnemu prometu. V kolikor ti etapni poštni uradi poslujejo kot vojnopoštni uradi za tamkaj nastanjena poveljništva, čete in zavode, se sprejemajo in odpremljajo tudi zasebni vojnopoštni zavitki za ta poveljništva, čete in zavode ter njih svojce pod pogoji, ki so za to prometno panogo v veljavi. Otvoritev poštnenakazniškega prometa z inozemstvom. Od 15. avgusta t. I. naprej je spet odprt poštnonakazniški promet med Avstrijo z ene strani in Danskim, Nizozemskim, Norveškim in Švedskim z druge strani, in sicer z enakimi omejitvami, kakor tačas obstojajo sploh zo poštnonakazniški promet z inozemstvom. Poštne nakaznice v te dežele smejo torej sprejemati samo erarični poštni uradi ter oni razredni poštni uradu ki so v to izrecno pooblaščeni. Nasprotno se nakaznice iz teli dežel izplačujejo pri vseh poštnih uradih. Nakaznica za Dansko, Norveško in Švedsko se more glasiti kvečemu na 300 K, za Nizozemsko kvečemu na 200 ho-Iandskih goldinarjev. Pridržane so izpre-membe glede najvišjega zneska. Najvišji znesek nakaznice iz teh dežel ostane ne-izpremenjeno 1000 K. En pošiljatelj ne sme predati za inozemstvo enega in istega dne potom poštnih nakaznic več ko za eno nakaznico dopustni najvišji znesek. Poštna uprava si pridržuje pravico, odkloniti odpremo nakaznic v gori imenovane dežele brez navedbe razlogov tudi potem, ko so jih poštni uradi sprejeli, ter ukreniti povrnitev nakazničnega zneska odpošilja-telja. istočasno s poštnonakazniškim prometom se v imenovane dežele zopet o-tvarja tudi promet s poštnimi nalogi in poštnimi povzetji. Uslužbenci okraja c. kr. državno-želez-niškega ravnateljstva Trst v Istr? in na Kranjskem so v hvaležnem spoštovanju do hrabrih braniteljev svoje ožje domovine ob priliki prve obletnice vojne napovedi od strani Italije darovali soškemu fondu (za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov) znesek po K 4000, kot uspeh zbirke med njimi. Njeg. ekscelenca gospod ar-madni poveljnik, generalni polkovnik pl. Boroević, je izrazil darovateljem zahvalo v jako naklonjenih besedah. Sedež krušnih komisij št. 12. in 27. se je zadnji pondeljek preložil iz ulice Paduina št. 4. v ulico del Farneto št. 31., 1. nadstropje. Razpis Štipendife. V smislu ustanovnega pisma ustanove »Luigi Cominotti« se razglaša natečaj za šolsko leto 1916/17 za eden štipendij letnih 210 Kvkorist kakemu ubogemu učencu, kateri obiskuje mestno višjo realko. Prosilci, od katrih bo imel prednost ubog sorodnik ustanovitelja, naj vlože svoje prošnje pri vložnem uradu mestnega magistrata do 15. kimovca 1916, opremljene z rojstnim listom, potrdilom gospodarsko-družinskih razmer, dvemi zadnjimi semestralnimi izpričevali in eventualno z dokazili soredstva z ustanoviteljem. Navtična šola v Bakru se odpre z dnem 1. septembra. Vpisovanje se vrši zadnje dva dni avgusta, a v slučaju opravičenega razloga tudi pozneje. Primorci se nadejajo, da hrvatska vlada uvaži željo vsega Primorja in da bakarsko navtično šolo izenači z reško akademijo, podavši jej naslov akademije. _ zastavljeni meseca junija 1915., na modre listke, in sicer od štev. 213.700 do štev. 213.944. DAROVI. Darovi, došli ces. komisarju. Ernest Camus povodom smrti svoje matere ge. Klare vdove Camus K 500, (izmed katerih K 100 kot volilo pokojnice) z določitvijo, da se na dan pogreba pokojnice razdele med revne družine našega mesta s posebnim oziroin na one, ki so v sedanji vojni izgubile svojega reditelja. Cesarski komisar je odkazal znesek mestni ubožnici. — Paroplovna družba Gerolimich C. K 500 v sledeče namene: K 200 za naše vojake na soški fronti; K 100 za vdove in sirote padlih vojakov; K 100 za oslepele vojake; K 100 za Rdeči križ. Henrik Mayer K 25 in Hugon Cambon in sestre K 15 za vojake na bojišču. Josip in Olga Sandrinelli K 15 in Oskar Held K 15 za vdove in sirote padlih vojakov. Tvrdka Karel Martinolich & sin K 40 za IV. vojaški dan. Povodom cesarjevega rojstnega dneva: Anton Vouk K 50, učiteljski zbor in učenci obč. ljudske in meščanske šole v ulici Parini K 10 za vdove in sirote padlih vojakov; Herman Mausbrandt K 50 za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov; učenci mestne šole v ulici Donadoni K 4'06 za Rdeči križ. — Ivan Zanier K 10. za vdove in sirote padlih vojakov. Tvrdka Schmid <5c Pelosi K 100 v korist ^mornarju v železju«. Podružnica Splošne depozitne banke K 250 in Ivan Zanier K 10 za IV. vojaški dan. Vodstvo mestne ljudske šole v ulici Giotto K 7*43, nabranih v mesecu avg., za Rd. križ. Vojni šivalni predmeti za naše vojake. Mestni magistrat je izročil tukajšnjemu damskemu vojno-oskrbnemu odboru 2 zaboja s 6520 komadi vojnih šivalnih predmetov, ki so jih izdelale učenke mestnih ljudskih in meščanskih šol in občinskega dekliškega liceja, in sicer: 115 mestna šola ulice Giotto, 92 ljudska in meščanska Šola »Nadvojvoda Franc Ferdinand«, 118 ljudska in meščanska šola v ulici Ferriera, 402 dekliška ljudska in meščanska šola »Cesaric Elizabeta«, 560 ljudska in meščanska šola v ulici Parini, 255 ljudska šola v Starem mestu, 205 ljudska šola v ulici Donadoni, 209 ljudska šola v ulici Ferriera, 240 ljudska šola v ulici Giotto, 51 II. mestna ljudska šola v ulici deli' Istria, 300 ljudska šola v ulici Parini, 208 ljudska šola v ulici Rosini, 350 ljudska šola v ulici P. Veronese, 122 ljudska šola pri Sv. Vitu, 100 italijanska ljudska šola na Vrdeli, 230 italiianska ljudska šola v Rojanu, 136 slovenska ljudska šola v Barkovljah, 300 slovenska ljudska šola na Vrdeli, 233 slovenska ljudska šola v Rojanu, 120 ljudska šola na Ka-tinari, 66 ljudska šola v Sv. Križu, 1098 občinski dekliški licej (izmed teh 20 za častnike), 50 otroški vrtec v Carboli Spodnji, 50 otroški vrtec na Greti, 167 otroški vrtec na Vrdeli, 100 otroški vrtec v ulici dei Pallini, 303 otroški vrtec »Nadvojvodinja Gizela«, 230 otroški vrtec »Cesarica Elizabeta«, 100 občinsko zabavišče pri Sv. Justu. Nadalje se je izročilo: 1 škatlja cigaretnega tobaka (V4 kg) kot dar ljudske in meščanske šole v ulici Parini, 1 škatlja s 150 umetnimi črno-rume-nimi cvetlicami kot dar mestnega otroškega vrtca v Rojanu in 745 razglednic kot dar profesorjev in učenk občinskega dekliškega liceja. — Približno 1000 vojnih šivalnih predmetov, ki so jih izdelale mestne šole, je bilo izročenih ravnateljstvu v ulici Fontana. Med begunci v okolici Brucka na Litvi se nahaja tudi renski župan, gospod Ivan Stepančič. kjer kot skrben in ljudomil župan tolaži begunce. Ker pa je mnogo na potovanju, je njegov naslov: Parlament I., goriški deželni odbor, Dunaj. Izgied gospod.i renskega župana naj bi posnemali vsi tisti faktorji po slovenskih krajih, ki morejo po svojem položaju iti tem sirotam na roko. Sami so krivi! Povodom razpisa neke župnije ie eden občinskih svetovalcev v Mostili na Češkem tožil, da ni nemških duhovnikov, kajti prosilci so sami Čehi! Nu pojasnilo nam daje dejstvo, da dotična župnija — ni nemška, ampak češka, kajti v niej je le kak poldrugi tucat Ncmcev, ki vrhu tega imajo svojega — rabina! Kar se pa tiče javkanja. da ni nemških prosilcev, odgovarja »Union«: »Gospodje naj bodo potolaženi: je naraščaja nemških duhovnikov, ali vsled znane šoiske politike, ki priučenje drugega deželnega jezika Nemcem po možnosti — onemogoča, ne morejo vestni možje prositi za župnijo, za katero nimajo jezikovne sposobnosti.« Slučaj pa jc zanimiv tudi za naše razmere, kajti bilo je časov, ko so se v slovenske kraje usiljevali duhovniki, ki niso znali je- j zika ljudstva ozroma so ga lomili, da Boe 'I^^^'^J^ - aoi rd„e.- - kri pomagaj! Posledice temu so bile take, ka- la br.d0> iii«. razna rezila, rob«?, mr.žic. za brk«, pleteniue, srajco, spoduje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe*4 in drugo prodaja J&KOU LEVI. ulica 8. Nicolo štev. 19 32 HALI OGLASS. Z uojno šartisue moKe sJffi gelhupf). Zavitek HO vin. pri nar^Čbi 100 zavitkov po 50 vin. razpošilja A Zajec, Ljubljana, Dunajska cesta 14. 47d delavca/izurjena v izdelavi metel se ta';oj sprejmeta, pri tvrdki Zupančič, Ljubljana, Karlovska cesta 6. 474 Dva Iflim»f*m cunje, volno, bombaž, volnena ia il&iPUJ&lll vatirana pokrivala in v olnene pletene srajce Prihajam tudi na dom. Zuloga Settefontane štev. 45. 475 vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-£'Ultij& vina, Jakob Margon, Trst, ulica Sol;-tario 21 (pri mest i bolnišnici.i 529 FII 1*111 f> ti volno, železo, lito železo, bombaž RUjJtljtlll f° K 7 in razne kovine. Trst ulica del Bosco 18. Prihajam tudi na dom. 467 ffilG po K. 3.80 in višje je na prodaj večja nino-ž na v ulici Valdirivo št. 29. 5n3 Kupujem volno bombaž in vsak- vrstne žukljo. Ul- Barriera vecchia 27. 562 181eten mladenič išče slu be v odvernv-ški piarni a!i trgovini. Pozna popo noma slovenski, nemški in italijanski in deloma hrvatski jezik. Naslov pove Ins. odd. Edinost . 473 Kette & Malaltm na Oočinah ra/nan ata svojim cenj. odjemalcem da imata veliko množino belega in črnega vina na razp lago. Cene zmerne. 54b Ha debela samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpefc-nikn, razni gumbi, denarnic«, mazilo za čevlje, baterije, pisemski papir ko- kor so pač morale biti. Dosti je nesmiselnosti na tem svetu, ali duhovnik, ki ne zna govoriti z verniki, je največji nesmisel. Naši nasprotniki so neprestano jadi-kovali tudi glede raznih javnih uradov, češ, da se slovenizirajo, če je bil imenovan bodi tudi najnižji organ na kako mesto, kjer je poznavanje slovenskega jezika neizogibno potrebno in je bilo imenovanje Italijana izključeno radi njegove absolutne nesposobnosti v jezikovnem pogledu. — Vendar so kričali o zatiranju. Ali, kakor na Češkem, so tudi naši sodeželani italijanske narodnosti sami krivi, ker tudi se svojo šolsko politiko onemogočajo svojim ljudem priučenje drugega deželnega jezika in jih onesposobljajo za javno službovanje v jezikovno mešanih krajih. Sicer pa je bilo tisto njihovo javkanje neopravičeno in hinavsko spričo dejstva, da je po vseh uradih mrgolelo ljudi jezikovno nesposobnih, ker se je le v redkih slučajih gledalo pri imenovanjih na to neizogibno praktično potrebo, ako naj javni uradi zadoščajo svojemu namenu: da služijo ljudstvu. Če bi se pa odslej dosedanja praksa res izpremenila, če bodo pri imenovanjih odločali kriteriji pravičnosti in resnične potrebe, in če bodo vrste italijanskih na-1 meščencev res postajale redkeje, potem nai se bodo le trkali na prsi in mi bomo govorili: sami "so krivi! »Dalmatia«, avstrijska delniška paro-! brodna družba, je imela dne 15. t. m. svoj letošnji občni zbor na Voloskem. Zastopanih je bilo 16.000 delnic. Dividenda znaša 5%, to je 7 K na delnico. V smislu pravil so izvolili upravni svet. Vlada je imenovala tri Člane: podadmirala v p. Zieglerja (ki je predsednik družbe), E. Poliča in lin. kapitana v p. Katariniča. — Delničarji so izvolili sedem članov: A. Bogdanoviča, dr. E. Grgiča, P. Negrija, D. Medovića, V. Rismonda, I. vit. Tomi-čiča in S. viteza Topiča. V nadzorstvo: D. Makačiča, ravnatelja M. Ježina m dr. O. Rybafa. Mestna zastavljalnica. Jutri, 24. t. m., od 9 dop. dc 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije !37., Po Najvišjem oblastilo Kjeg. rc:. is kr. apost. Veličanstva ■— Izredna — zrochu ces. kr. drfraa loterija za vojnooskr&ne namene. Ta denarna loterija vsebuje 21.14(3 dobitkov v gotovini v skupnem znesku kron C25 000. Glavni dobitek znaša 200.090 kron Žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 5. oktobra 1916. — SreCka stane 4» krone. Sr» Čke se dobivajo v oddelku za dobrode ne loterije na Dunaju III, Vordere Z< llamt trasse 5, v loterijskih nahiralnicah, tobak irrah, pri davtn h-poštnih-brznjavnih in železniških ur-vlih v menj I-nicah i t. d. — Igralni načrt za prod jalce sre k brezplačno. Sreoke se dopoš Ijajo poStnine p osto. Ces. krofi, ravnateljstvo državnih loterij. (Oddelek za dobrodelne loterije). J ZOBOZDRAVNIK ^ | DfoJ.Čermak | I II se le preselil Id ordinira seiai v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje ziMrez Mm. Mirnji UMETNI ZOBJE. I i Hote! In restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinfa prve vrste. Vina izb ana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. tsmtr'ibasaagzLv- „Tržaška posojilnica in hranilnica M registrovvna zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza della Caserma St. 2» I- nad. - TRST (v lastni hiši) vhod po glavnih stopnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 1/t na menice po 6°/# na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru 0MPTUJE TRGOVSKE MENICE. HRANILNE VLOGE ■prejsma od vsakega, 6« tudi ni ud injih obrestuj s po Ve