Zgodoviua sv. katoliške cerkve. Ravno je dve leti tega, kar aem bil aa tem meatu svoje maeaje izrekel o eaem delu, katero je bila družba av. Moborja izdala. Bilo je to delo prvi zvezek zgodoviae sv. katoliake cerkve, ki jo veleč. g. kaaoaik dr. Ivan Križanič spisaje za sloveasko ljadstvo. Veleačeni goapod je v tem atopil aa višjo stopinjo duhovniške čaati, ali z zadosteajem rečem, da je oatal, kar je zmeraj bil, podpiratelj vseh aašia narodaih započetij. Oa je ae daes, kakor je bil prejšaji čaa, predaedaik ,,kat. tiak. draatva" ia aedaj ob eBem tadi še odboru, ki vodi ,,tiskarao av. Cirila". Pri vaeh opravilih, ki mu jih nalaga novo dostojanstvo, pa še dela vendar-le tudi na alovatvenem polju, to pa, vsaj po moji aodbi, z večjim uspehom, kakor poprej. Za to mi je živ dokaz pričujoči drugi zvezek ,,zgodovine sv. kat. cerkve". V njem nam gospod pisatelj pelje pred oči vse to. kar se je izgodilo na širokem polju sv. cerkve od konca 7. noter do 16. stoletja ali da povem z besedo njegovih bukev samib, narisal nam je ^drugi vek" zgodovine sv. cerkve. Deli ga v dve dobi in teh vsako v tri poglavja. Prva doba seže od začetka sv. cerkve med Germani in Slovani tje do velicega papeža Gregorija 1073. V njej nam popiauje prvo poglavje razširjanje sv. cerkve najprej med germanskimi, potlej med slovanskimi narodi in na koncu priMagjarib; drugo pa razpravlja verske boje in prepire in tretje razlaga znotranje raz vijane sv. cerkve, kazaje na nje čedalje večji upliv v državi in v družini. Vsako poglavje je zanimivo, vendar pa sega drugi del prvega poglavja Slovencu najgloblje v srce, kajti iz njega izve precej na drobno, kako so Slov^enoi in sorodna slovanska plemona, moravsko, ceeko. poljsko, rusko, polabsko, hrvaško, srbskp pa bolgarsko zaporedom udje sv. cerkve postali. Ta del šteje sicer 40 atrani (39—79), pa menim, da jih bo še maraikomu premalo, kajti rad bi še o onih divjih pa svetih časih več ališal — o čaaih, v katerih je luč sv. vere iz plemenitih pa surovih src naših pradedov srečno prepodila temo nevere. Vernemu kristijanu pa se vtijnje vidoma zaupanje v sv. cerkev. kedar prebira drugo poglavje, kajti iz njega se lebko prepriea, da je ona v resnici božja naprava, aaj je ni mogel niti meč divjih mozlemov niti zvijaea ljutih krivovercev in razkolnikov vkonfati. Gotovo pa ae mu širi potlej srne veselja, ko pride v branji do tretjega poglavja. Le-to kaže jasno, kolika moč leži v resnici, katero oznanjnje sv. cerkcv. V državi, v domačem in očitnem življenju gleda tn elovek blagodejno moč sv. cerkve, čije akrb 8ega v vse razmere Moveške sreče. V drugi dobi tega veka pa se v zgodovini sv. cerkve pomaknemo za novih atiri stoletij naprej, i-ez dobo sv. Gregorija. križarake ali kakor se bere v teh bukvab, križne vojske tje do začetka 16. stoletja. Prvo poglavje razkazuje nam zgovorno, kaj so kristijani, vsi vneti za sveto reč, vae počeli, naj bi aveto deželo iztrgali mozlemom, pa jo zopet v krščanake roke spravili. Tega aicer niso dosegli, če so prav v teku dve sto let-bili večkrat za to vse žile napeli, a zastonj njih dobra volja ni bila, kajti veliko novega aveta in novih reč-i so videli in to se je polagoma, kolikor se je našim krajem prileglo, na naša tla prestavilo. Tako ao ae potlej naši kraji nekak vsi prerodili. Drugo poglavje — to je pač prepleteno in zapleteno vse z boji, ki so se, v nekaj tudi krvavo. bili med državno in duhovniško oblastjo ; vaga zmage se je v njih večkrat nagnila na stran državne oblasti a nazadnje se je vse tako podalo, da je dobila vsaka, kar ji gre po božji volji. To nam pripoveduje goapod pisatelj vse lepo mično in v celem zgodovinaki resnično, da še iz vaega upam tudi za manj izvedene bralce nekaj dobrodejne koristi. Tretje poglavje peča se z razvojem krščanskega življenja in to posebno še z ustanovljenjein novih samostanskih družin. V tem se nam razkrije marsikatera cvetlica, ki so jo ta čas vsadili pa nas še v naših dneh napolnjnje a svojo prijetno vonjavo. Pogled v novi avet, v Ameriko. sklene drugi vek in z njim konča tudi drugi zvezek zgodovine 8v. cerkve. Končaje poročilo o tej lepi knjigi, katero nam je letos družba sv. Mohorja priskrbela, navdaja me veaelo upanje. da se z njo tudi veleč. gospod kanonik še bolj prikupi svojim bralcem, kakor se jih je bil že s svojim prvim zvezkom pridobil. Knjiga je vredna, da se bere marljivo, vendar pa menim, da bi bilo prav, ko bi se na enkrat iz nje ne bralo preveč, ker bi se ne razumelo vse, gotovo pa bi 8e bralcem ne obdržalo toliko iz nje v spominu, kolikor zgodovina 8V. cerkve zasluži. V Mariboru tnesoca novembra 1885. Dr. Mlakar.