KAJ SO OBRAVNAVALI DELEGATI NA SEPTEMBRSKI SEJI
Peta seja zborov občinske skupščine
Po skoraj dvomesečnem odmoru, saj v avgustu zbori občinske skupščine niso zasedali, so se konec preteklega meseca zopet sestali delegati na redni seji. V obravnavo jim je bilo predloženo naslednje vsebinsko gradivo:
-  poročilo o delu in problemih samoupravne stanovanjske skupnosti ob-čine Center;
-  informacija o poslovanju gospodarskih organizacij v prvem polletju letos v naši občini;
-  predlog okvirnega programa o delu občinske skupščine do konca letoš-njega leta;
-  osnutek odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali;
-  kadrovske zadeve;
-  gradivo za sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane.
Zanimivo poročilo, ki ga je pripravila stanovanjska skupnost, prikazuje nekatere probleme s tega področja v naši občini. Nedvomno je na mestu ugotovitev, da stanovanjska gradnja v občini Center precej zaostaja. Glavni razlog za to je vsekakor pomanjkanje primernega prostora za novogradnje v naši občini. Vrsta problemov pri razreševanju stanovanjskih odnosov in podstanovalskih razmerij pa izhaja iz neurejene zakonodaje, ki ureja po-dročje stanovanjskih razmerij.
Zaradi tega se podpirajo vse pobude samoupravne stanovanjske skupno-sti za spremembo in dopolnitev zakonodaje, ki ureja stanovanjsko problema-tiko in podstanovalska razmerja.
Še posebej se je potreba po ustrezni zakonodaji pokazala pri pripravi in izvajanju del na prenovi starega mestnega jedra, saj so tu nastale številne težave. Specifičnost naše občine je, da imamo po obsegu najstarejši stano-vanjski fond. Kar 48% vseh hiš v Ljubljani, zgrajenih do leta 1918, odpade na našo občino. Stanovanja v starih hišah so nekomfortna in sanitarno po-manjkljivo opremljena. Take razmere v zgradbah starega mestnega jedra so narekovale odločitev po celoviti prenovi. Že ob ustanovitvi stanovanjske skupnosti, pred štirimi leti, je bil formiran odbor za prenovo, ki pa je v prvem obdobju svojega delovanja naletel na omenjene težave zaradi neustrezne zakonodaje.
Glede na to, da smo nekatere ostale teme, ki so bile predmet obravnave na sejah zborov, predstavili že v posebnih zapisih, naj omenimo samo še to, da so delegati sprejeli sklep o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju. Za zagotovitev manjkajočih sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju se namensko uporabijo še nedospele anuitete posojila za odpravo posledic potresa v Bosanski Krajini, ki letno dospevajo v višini 12,844.200 za dobo šest let.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in druž-benopolitični zbor naše obči-ne so na svojih zasedanjih 26. septembra 1978 obravnavali poročilo o delu in problemih Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center.
Ugotavljali so, da so stano-vanjske razmere v naši občini specifične in pogojene z zgo-dovinskim razvojem Ljublja-ne, ki se je postopno razvijala iz starega mestnega jedra s tem, da le-to ni doživljalo kva-litetnih sprememb. Ko so v Ljubljani pričeli graditi prve komunalne naprave (plin, vo-dovod, kanalizacija, elektrika) je večina hiš mestnega jedra imela že častitljivo starost. Zato so bile komunalne na-prave v starih hišah izvedene v skromnem obsegu (ena pipa za etažo, nadometna elektri-ka). Po osvoboditvi jeLjublja-na doživela dinamično rast, na stanovanjskem področju pa pravo ekspanzijo. Zaradi prostorskih možnosti pa je bi-lo večina stanovanj zgrajenih izven občine Center. V starem delu mesta pa je zaradi velike stanovanjske stiske v povoj-nem obdobju bilo izvršenih nešteto utesnitev (sostanoval-ska razmerja).
Posledice takega razvoja so očitne. V občini imamo od vseh ljubljanskih občin naj-več starih stanovanj in tudi največ takih stanovanj, ki za bivanje niso primerna. Stano-vanja v naši občini imajo v povprečju 83 točk, v drugih ljubljanskih občinah znaša povprečje nad 100 točk. Nova stanovanja pa dosegajo celo do 180 točk. Ker se stanarina zbira po teritorialnem princi-pu, se je stanovanjska skup-nost Center znašla v situaciji, da imamo največ zahtev po
vzdrževanju stanovanjskih hiš in najmanj sredstev. No-bena občina v Sloveniji nima podobne situacije, ker so gra-dile večje število novih stano-vanj na svojih območjih.
Take razmere so prisilile stanovanjsko skupnost, da je uporno iskala vse načine reši-tve. Zato so bile tudi odloči-tve skupščine stanovanjske skupnosti usmerjene pred-vsem v razreševanje usode dotrajanih         stanovanjskih
zgradb.
Že na 1. zasedanju skupšči-ne stanovanjske skupnosti le-ta 1974 so sprejeli odločitev, da dotrajanih zgradb ne bodo več na klasičen način vzdrže-vali, temveč bodo postopno izvajali celovito prenovo ta-kih zgradb. Pri izvajanju inve-sticijsko vzdrževalnih del so dali prednost vsem tistim po-pravilom, ki so bila potrebna za varnost in zdravje občanov in za preprečevanje škode za-radi atmosferskih vplivov. Prizadevajo si tudi, da na vse možne načine odpravljajo naj-težje stanovanjske razmere in odpravljajo stanovanja, ki za bivanje niso primerna.
Samoupravo v stanovanj-skih hišah in krajevnih skup-nostih razvijajo tako, da sta-novalci soodločajo o vseh vprašanjih stanovanjske poli-tike.
Pri izvajanju zadanih nalog pa dosegajo dobre rezultate. Naleteli so tudi na številne ovire, ki preprečujejo, da bi bili rezultati bliže žeJenim ci-ljem. Številne probleme so sa-mi razrešili, mnogi problemi so na poti razreševanja. Osta-jajo pa še številni problemi zlasti zaradi današnje zakono-daje, zato predlagajo dopolni-tve in spremembe stanovanj-ske zakonodaje.
V  več kot 90% stanovanj-skih hiš je organizirana hišna samouprava. Zbori stanoval-cev soodločajo poleg vprašanj s področja gospodarjenja tudi o drugih življenjskih interesih stanovalcev. Le-ti tudi sood-ločajo o priznanju ekonomske skupnosti o odpravi sostano-vanjskih razmerij, o namemb-nosti poslovnih prostorov in drugem.
V  Ljubljani je dogovorjena solidarnost in enotno izvaja-nje družbene pomoči. Rezul-tat tega dogovora je, da bo do sredine prihodnjega leta 632 družin in posameznikov dobi-lo nova sodobna stanovanja, do srede prihodnjega leta pa bo dpbilo nova stanovanja 32 družin, ki sedaj  stanujejo v stanovanjih 6. in 7. katetorije.
Dosegli so spremembo za-kona o programiranju in fi-nansiranju gradnje stanovanj in s tem legalizirali prenovo in vsaj delno omogočili njeno kreditiranje.
S stanovanjsko banko pa so dogovorili spremembe v po-slovni politiki banke tako, da je sedaj omogočeno kreditira-nje investicijskega vzdrževa-nja in prenove.
Z razmerami starega mest-nega jedra so seznanjali zbore skupščine preteklega manda-ta. Temu pa je sledila akcija družbenopolitičnih organiza-cij, katerega rezultat je bil do-govor z delovnimi organizaci-jami, da se del sredstev od-pravljenega državnega kapi-tala nameni za prenovo.
Danes izvajajo prenovo na štirih zgradbah, da pa so lah-ko pričeli s prenovo, so morali preseliti 71 družin in posa-meznikov in se pri tem srečati z izjemnimi problemi, ki so bili pogosto povsem subjek-tivne narave.
Kljub doseženim uspehom z rezultati niso zadovoljni.
Ocenjujejo, da bi dosegli znatno boljše rezultate, če bi bila stanovanjska preobrazba sočasno izvedena na celot-nem stanovanjskem področju (komunalna skupnost je bila ustanovljena šele v jeseni 1977, sklad za urejanje mest-nega zemljišča).
Predvsem pa jih zavira ne-celovita usposobljenost Sta-ninvesta kot osnovne stro-kovne službe.
Poseben problem predstav-lja dejstvo, da nekatere kate-gorije občanov težko rešujejo svoja stanovanjska vprašanja. To velja za delavce šol, vrtcev, domov za ostarele in komu-nalnih delovnih organizacij.
Poseben problem predstav-lja administrativna, nesamou-pravno dogovorjena spomeni-ška zaščita, ki otežkoča živ-ljenjsko izvajanje prenove.
Večina delovnih organizacij nima zahtevanih programov razreševanja stanovanjskih problemov svojih delavcev. Na to kaže tudi odnos do se-stave plana (le 23% je poslalo gradivo). Slab odziv na nate-čaje združenih sredstev po 13. členu mnogih stanovanjskih problemov delavcev, ki se obračajo na stanovanjsko skupnost kaže, da v delovnih organizacijah teh problemov ne poznajo.
Stanovanjska izgradnja v naši občini zelo zaostaja, če-prav bi lahko le-ta bistveno prispevala k izboljšanju sta-novanjskih razmer. Zanimivo je, da prav stanovalci z razre-šenimi stanovanjskimi pro-blemi preprečujejo hitrejšo graditev.
Poseben problem predstav-lja izvajanje investicijskega vzdrževanja.   Usluge   na   po-
dročju vzdrževanja se naglo dražijo. Vzporeden pojav te-mu pa je tudi vedno ožja izbi-ra izvajalcev posebno za dolo-čene deficitarne dejavnosti kot so krovska, kleparska, zi-darska in inštalaterska dela.
Konjunktura na področju obrtniških del stalno narašča, cene, katerih pa družbeno nihče ne kontrolira se zato pretirano dvigujejo. Pomanj-kanje izvajalcev je tako, da obstajajo nevarnosti, da ne bodo mogli zadostiti vsem po-trebam stanovanjskega skla-da, s katerim upravlja SSS Center ali pa boleta prisiljena pristati tudi na nemogoče ce-ne takih storitev.
Nerazumljivo je namreč, da Zavod za kontrolo cen kon-trolira le režijske ure, ne pa tudi cenikov storitev. Res je sicer, da bi bilo možno tudi s kontrolo cen pri strokovni službi ugotavljati upraviče-nost višine, istočasno pa }e tu-di res, čim s tem pričnejo, izvajalec delo opusti in se preusmeri tja, kjer te kontrole ni, kar nikomur ni težko pri konjunkturi, ki vlada na tem področju.
Začaran krog okrog obrtni-ških del se nadaljuje in se bo še nadaljeval, če družbeno v to ne bodo posegli ali s sa-moupravnim sporazumeva-njem, kjer bi se dogovorili o obojestranski obveznosti in o višinah cen posameznih stori-tev enotno z vsemi udeležen-ci, ki delajo na področju vzdr-ževanja ali pa z razvijanjem stanovanjske servisne dejav-nosti.
Posebno pozornost pa bo treba posvetiti stanovanjske-mu gospodarstvu ob spreje-manju planskih dokumentov, kakor tudi preverjanju že sprejetih stališč.              S. Olup