.•rK'--: JI. (qCCb svetovno vojsko in še po njej, ko smo imeli samo enega ali dva zvona v zvoniku, sc pritrkovalci na ta zvon nabi¬ jali kar od dveh ali treh strani, ker so hoteli nadomestiti manjkajoče zvonove.Znake teh udarcev dobite še^povsod, kjer imajo še kak star zvon iz prejšnje vojske. Bronasti zvonovi imajo 78% bakra in 22% kositra (cina)} razlika v količini sme biti le za 3%. Glas določijo po premeru zvona, višini in debelini stene, ako mu steno stanjšamo, dobi .zvon višji glas#Zvok traja od 4-5 - 200 sekund, razlika je v tem, kolik je zvon. Največji zvon v Evropi ima cerkev sv.Štefana na Dunaju, ki tehta 4-0. 000 kg, KEMBELJ. Kembeljnov m več vrst.Naopravilne je udarja in za pritrkovanje tudi najbolj pripraven je kembelj sledeče oblike* O O O O Kembelj ima 4-% tež-fe zvonar Ako ga de¬ limo čez sredino glave, ■ ima zgornji del 2.15%, spodnji del pa 1.85% celotne 4%ne težo- k-embe 1 j na • Viseti mora na dveh ali treh usnjih, torej na-mehki podlagi, da se ne sliši ro¬ pot- m j e in da udarci ne pretresajo zvona in kembeljna. Vsak pretres namreč prej ali slej škoduje. - Imamo tudi naprave-, pritrjene na ja¬ rem, da lovimo in spuščamo z njimi kembelj. •To napravo lahko uporablja tisti, ki zvo¬ ni pod zvonikom* potegne le žico, ki je v zvozi z napravo. Ta naprava je zelo prek- 15 tična in enostavna. TEČAJ . 'iečajev je več vrst.Najboljši so zoba¬ ti z obokom zavarovani. Za posebno težke zvonove pa so tečaji posebne vrste. Os zgornjem koncu pa zaokroženi ležaj, naf- 3 ^ katerem se valja os jarma^oziroma se ji odmika drog. Os pa ima še zadaj vodilo,po¬ dobno polkrožnemu ležaju, da os ne more s svojega me ste OjrJLce so naprava, ki služi v oporo* pritrjene so na jarem .Nanj e privežemo vrv, da lažje zaganjamo zvon. Nikdar se pa ne smejo dotikati zvona ali tolči nanj. 0 J N I C E . 16 17 ro izdelavi ločimo več vrst ojnic.Ima¬ mo tudi železne (št.2), ki pa so samo ene)*- stranske. Vrv pripnemo na kljuko, ud nje mora viseti vrv, točno navpik skozi vsa nad¬ stropja. V stropu vsakega nadstropja morajo biti vdelane steklene '"puše", ki so prav v ta namen vlite, ki morajo biti prav gladke, nič odkrušene, sicer bi se vrv hitro raz¬ cefrala, V podnu pri zvonovih (prvi strop) morajo biti vdelani koleščki, po dva skupaj, da med njima teče vrv, če je vse tako pra¬ vilno urejeno, je zvonenje kaj lahko in vrv dolgo časa traja.Dolge vrvi uporabljajte le takrat, kadar zvonite spodaj. Kadar pa ste pri zvonovih, varčujet z dolgimi vrvmi in jih odpnite, da jih prihranite in pri¬ pnite kratke, ki so pripravnejše, jarem. Jarem je velikega pomena za pravilno nihanje zvona. Lahko trdim, da zvonov brez napake viseti še nisem videl v zvoniku. Čudim se, da polagajo na to delo tako malo pozornosti. *■ 19 PO JAS K I L A . Vzorec za pritrkovalce ali zvonenje je sestava melodije, napisana na papir s številkami.Vzorcev pa je veliko, vseh ne moremo tu napisati, ker bi nas to privedlo preaaleč. Ako se boste le teh dobro naučili in jih pravilno izvajali, boste že precej znali. Melodijo^sestavljajo zvonovi brez tretjega oz. četrtega zvona,ki ima nalogo drobiti in s tem le spopolniti melodijo. Pet vzorcev pa je ena skupina, ki je^pri¬ pravljena za enkratno pritrkovanjeI če si vzamemo za primer klavir, imamo namesto klavirskih tipk gri zvonovih kembeljne, ki so neprimerno težji kot tipke, strunam od¬ govarjajo zvonovi, namesto not pa imamo številke. Vsak zvon ima svojo številko.Naj¬ več ji zvon ima začetno številko U 1‘*, vsak naslednji (manjši) zvon pa naslednjo (ve¬ čjo) številko. Kolikorkrat se ena in ista številka v vzorcih ponovi, toliko udarcev dobi zvon dotične številke,Številka zvona, ki mora drobiti (gostiti), ni označena,ker je že samo po sebi razumljivo, da manjka¬ joči prevzame to nalogo, le pri nekaterih melodijah je to označeno. To pa zaradi te¬ ga, ker izvajata druga dva isto melodijo kot prva dva, da udarjata udarce vmes med udarce prvih dveh. Vse leteče vzorce je možno pritrkovati tudi stoječe, če zamenja¬ ta udarce zvona št. : ’l" s št. •*>". \^) O o° 0 (C (^J ZV0HE5TJE IN PRI TRKOVAN J3. (Kantkanje ali trjaneenjej. Vzorci za zvenenje so tako sestavlje¬ ni, da vedno zvon št. ■•'l" zadnji udari.Ge je mogoče, naj "bi tudi ob koncu zvonenja zadnji udaril. Imejte navado, - da bodo pri¬ šli vsi vzorci zvonarja v poštev. Ako bo¬ ste uporabljali samo lepše vzorce, potem ne bodo več lepi, ker bodo že preveč v na¬ vadi. Sestavljeni so za triglasno in štiri- glasno zvonenje in pritrkovanje. pri no¬ benem vzorcu ni vpisan tisti zvon, ki ima nalogo drobiti, razen pri onih vzorcih,pri katerih imajo vsi zvonovi meIodijo c To boste pri vzorcih takoj sami opazili,Svon, ki ima nalogo drobiti, začne šele takrat, ko so vsi drugi že v pravilnem taktu in udarja točno med enim in drugim udarcem ostalih zvonov«, To se pravi, da udari to¬ liko udarcev kot vsi drugi zvonovi. Vsi ostali pritrkovalci morajo paziti na zvon št. :, 4 n , da je pritrkovalcu zvona št. laže vmes udarjati. To se pravi - puščati morajo prazen prostor za udarce zvona št. n 4 i: . Največ vzorcev je sestavljenih tako, da drobi zvon št. H 4'' 5 nikdar pa ne sme. ta zvon prevpiti vseh .drugih. Posebno je tre¬ ba paziti, kadar ima to nalogo zvon št. Imamo dve vrsti pritrkovanjas^ 1. / leteče,če je' velim! zvon (št.l) v teku; 2. / stoječe,če so-vsi zvonovi v mir¬ nem stanju. 21 pri vsakem vzorcu pa je en zvon vodi¬ len. Pii letečem je zvon št, t: l”, pri sto¬ ječem pa oni, ki vodi melodijo, zato se mo¬ rajo vsi drugi pritrkovalci ravnati po vo¬ dilnem zvonu. Ako kdo izmed pritrkovalcev pogreši, je treba vzorec začeti znova. To je najboljše, ker se najmanj udarcev iz¬ gubi, sicer nastane le capljanje. Pri letečem pritrkovanju se postavita dva močnejša zvonarja vsak na eno stran ve¬ likega zvona (vsak s svojo vrv jo).Prvi ovi¬ je kembelj z vrvjo (enkrat okrog kembeljnja) da ne udarja, drugi pa zaganja zvon. Med tem časom so se postavili vsi drugi pritr¬ kovalci k zvonovom in čakajo, da je veliki zvon napol v teku- Nato pritolče pritrkova¬ lec na mali zvon z udarci. Najprej redko in močno, nato gosteje in tišje, kolikor se da, nato vedno bolj poredko in močno, n.pr. Takoj za tem zadnjim udarcem udari na¬ slednji večji zvon isto kot prvi, za njim še naslednji (ako sa štirje zvonovi)* Za zadnjim udarcem zvona št. :, 2" udari takoj en udarec zvon št. n l w . Nato sledi presle¬ dek za šest udarcev, pri tem naj pritrkova¬ lec zvona št. "2" dobro pazi, da udari en¬ krat zvon št. v, 2", tik pred naslednjim u- darcem zvona st. : 'l”. Po drugem udarcu zvo¬ na št. "1" začno vzorec pritrkovanja vsi zv onovi. Med posameznimi vzorci mora biti za dva takta presledka,da se loči en vzorec od drugega.Vsak;vzorec mora trajati najmanj tri minute.Pet takih, vzorcev je za enkratno pritrkovanje dovolj„To velja pred sveto ma¬ šo in pred popoldanskim opravilom. K prazniku (delopust) in "dnevu’' na^ praznik je pričetek enak,le da naprej začno s stoječim pritrkovanjem,nato pa z letečim Za stoječimi veorci začno zvoniti s posa¬ meznimi zvonovi, počenši z najmanjšim.Vsak zvon zazvoni približno za pol minute»Med zvenenjem enega in drugega zvona je le za en udarec presledka. Ko pa odzvoni veliki zvon, sledi pričetek letečega pritrkovan ja,. Velikemu zvonu vlovimo kembeij za deset do dvanajst udarcev, nato en udarec zvona št® "1" s presledkom za 6 udarcev in nato en udarec zvona št'. "2" tik pred drugim 'udar¬ cem zvona št, n l". Na dan pred praznikom in dnevu na praznik pritrkavamo stoječe in loteče pritrkovanje.Oboje traja skupaj 30 - 35 minut.Nikdar po n« sme biti stoječo pritrkovanje daljše od letečega. Pred sv.mašo in pred popoldanskim o— pravilom pritrkujomo samo leteče vzorce 15 minut. Po opravilu pa istotako leteče 10 minut. Po sv„maši in popoldanskim opravilom začnemo- takoj po blagoslovu, ko so konča¬ ne vso' molitve pred Najsvetejšim® MB JE TREBA ZVONITI UMRLEMU? Enkratno zvonenje, najsi bo zjutraj, • opoldne ali zvečer,ja sestavljeno iz treh čim bolj različnih vzorcev, tore j na dan de¬ vet vzorcev (melodij). Vsako melodijo pre¬ mine zvon št. J »i» dvakrat in sicer tako, da 23 mu vlomimo kcmbelj za 4 udarce, potem ga. zopet lepo in pravilno spustimo v takt. Vsi drugi zvonovi morajo držati isto melodijo in prazno mesto za udarec velikega zvona. Med enim in drugim presledkom naj bo točno po dve minuti, tako da zvonimo eno melodijo 6-7 minut. Ako je mogoče, nato vsi naen¬ krat prunehamo in počivamo tri minute,po¬ tem pričnemo drugi vzorec in nato še tretje¬ ga. Vsi trije vzorci trajajo (s počitkom vred) trideset minut, enako tudi opoldne in zvečer. Zjutraj zvonimo takoj po angelovem češčenju, opoldne isto, zvečer pa navadno že ob 4.uri popoldne. PSI POGREBU UMRLEGA ZVONIMO* 1. / Ko gredo duhovniki iz cerkve spre¬ jet umrlega na dom, zvonimo dve minuti z istimi zvonovi kot s-oo ^j on do tjieni m umrlim zvonili. 2. / Ko je sprejem končan in se začne sprevod z umrlim pomikati proti cerkvi, zvonimo ves čas, dokler ga ne prinesejo v cerkev. 3*/ Ko ga nesejo iz cerkve na pokopa¬ lišče, zvonimo ves čas, dokler duhovnik ne vrže trikrat prsti z lopatico v jamo na krsto. 24 OLEPŠAVE. Pri olepšavah sta važni v prvi vrsti točnost in disciplina. Ako je začetek in konec o pravem času in pravilen, je zelo lepo*- . Me d enim in drugim vzorcem delajte čim manj presledka. Pri stoječih vzorcih največ četrt minute,pri letečih pa do dva takta. Nikdpr ne pritrkujte predolgo. 3 tem boste lepoti več škodovali kot koristi¬ li. To povdarjam. Kadar si na obisku, se poslovi, Pre¬ den bi se te naveličali, da boš drugič še zaželjen. Bolje je dati malo in dobro,kot veliko in slabo. Vzorec, ki ga pravilno izvajamo, je leg, ako včasih močneje udarjamo, včasih tiše in to vsi enako, Tu je treba dobro paziti, da ni eden ali drugi glas premočan. To se da izvajati le pri stoječem pritrka¬ vanju. Leteče pritrkovanje pa olepšamo, če zvon št. !, 1 T ' opusti štiri udarce, nato zo¬ pet pravilno udari v takt in to le pri ne¬ katerih vzorcih, posebno pri vzorcu št.”l". Med tem časom morajo vsi ostali pritrko¬ valci pravilno v takt izvajati vzorec, za¬ to morajo šteti takte velikega zvona. To se sme le trikrat ponoviti pri enem vzorcu, če traja tri minute. Pri stoječih vzorcih pa je umetnost pritrkovanje, ako izvajajo stoječe vzorce 6 in 4 nav skriž v skupini 11 B" in še neka¬ tere druge slične tako, da zvonova št„ t! l” in št. n 2 n bijeta samostojno (svojo melo¬ dijo), zvonova št. ”3" in "4" pa zopet isto melodijo zase, le da udarjata vmes med prva dva in sicer j zvon št. "3* 1 udarja 25 za zvonom št."l n , zvon št."4” pa za zvonom št. "2" n. pr. štiri navskriž 3 - 4-334344 12112122 Vzorci so sestavljeni v skupino tako, da so "bolj mešani in za enkratno pritrko-- vanje že kar pripravljeni. Vedno je tem. lepše, čim bolj so vzorci različni, več kot pet vzorcev nikdar ne rabite 'v enem pet¬ najst minut trajajočem pritrkovanju. Ako je zvon štev. n l” zelo velik, je možno dati štiri udarce med en takt.Vzorci zato.niso pripravljeni, pač pa sami lahko dodaste po en udarec v ec med vsak takt. REDKO DNEVNO ZVONEKJE. Dnevno redno zvonenje je opomin k mo¬ litvi. . ~Dan zvonimo? ob zgodnji jutranji uri v poletju od ”4 uri ali ob pol peti. uri, kakor je pač navada v posameznem kraju, v zimskem času pa nekoliko pozneje. Ob novem letu zvonimo dnevu že ob pol¬ noči, takoj po pritrkovanju. Z zvenenjem dneva je dan znak vsta¬ janja in prve jutranje molitve. V starih časih je bil to znak za uro, ker ‘drugih ni¬ so .imeli, zato so se po zvonenju ravnali. To zvonenje je brez presledka z zvonom št. n 2" štiri minute, nato pa še z zvonom št. dve do tri minute ob delavnikih, ob nedeljah in oraznikih pa z zvonom št. “1" in :! 3 n . Med zvenenjem enega zvona in drugega naj bo čim manj presledka, ob praznikih pa je pred tem zvenenjem še pritrkovanje tako, da pride zvonenje teh dveh zvonov ob istem času kot navadno. Ob 7 ur i zjutraj zvon imo (ob delavni¬ kih in praznikih) z zvonom št. "2" štiri minute z dvema presledkoma, ker se tudi mo¬ li angelovo češčenje. S tem zvonenjem opo¬ zarjamo ljudi na molitev angelovega češče- .nja v zahvalo Mariji, ker so bili ob tej uri '.Turki premagani. Opo1d ne zv onimo: z zvonom št. "S” štiri minute z dvema presledkoma. Ob ne¬ deljah in praznikih pa z zvonom št.' : l M . Ob veče rni uri Ave Marijo zvonimo vedno pred mrakom."(Zato je določena ura, katero pa spreminjamo zaradi dolgosti dne¬ va. ) Z zvonom št. ” 2 " tri minute z dvema presledkoma in takoj nato še z zvonom št. !, 4 n dve minuti brez presledka za duše v vicah, Cez^eno uro po tem zvonenju pa še z zvonom št. ,! 1 H v čast sv. Florijanu tri— štiri minute brez presledka. Ponekod pa imajo navado (zaradi udobnosti), da pozv.o- ne takoj po Ave Mariji z zvonom št. i! l” v čast sv, Florijanu. Ob nedeljah in prazni¬ kih pa zvonimo Ave Marijo z zvonom 3t. , ’l t1 , dušam v vicah pa z zvonom št. :, 3> n • 7 pe tk ih zvonimo : ob 3* uri popoldne z zvonom st. "1" pet minut brez presledka, v čast Kristusovemu trpljenju in smrti na križu. Ponekod imajo navado, da zvone ob 9» 2 ? dopoldne, kar pa ni pravilno. Res je, da je Kristus umrl ob 9 uri, toda takrat so šteli dan in ure po našem od 6 ure zjutraj, zato je bila takratna deveta ura naša tretja popoldne. Delopust zvon i mo: v Sobotah popoldne v poletju ob 4 uri, v zimi pa ob 3 uri po¬ poldne z vsakim zvonom po eno minuto,nato pa še z vsemi skupaj. Nista pa oblika in čas zvonenje povsod enaka. S tem zvonenjem naznanjamo opustitev dela in pripravo na Gospodov dan. pred praznikom pa pritrkuje¬ mo. Vsako zvonenje^ katero opominja k mo¬ litvi, je boljše, ce traja dalj časa, ker s tem tudi ljudje podaljšajo molitev.Dosti je ljudi, ki jih je sram, da bi dalj časa molili, kot^zvoni, drugih pa je sram, da bi prej končali kot preneha (teh je malo), tretjih pa je največ, ki zvonenja sploh slišati nočejo. Ob hudi uri zvonimo: (oblaku zvoni). ZTžvonom st. Tr l’ s , dokler ni nevarnost prenehala; kajti to zvonenje ima dvojen pomen, prvič, da ljudje molijo, naj Bog odvrne hudo uro, drugič pa ob zvonenju zračni valovi odganjajo oblake. Včasih so v ta namen po hribih streljali z možnarji. Qb požaru zvonimo ? (plat zvona bije) le na eno stran zvona tolčemo pet minut in to ako je požar v župniji s številko ;, 1 ”, ako je pa izven^ pa z zvonom št.‘'P". N a veliki č etrtek; pri Gloriji zazvo¬ nijo vsi zvonovi, potem utihnejo do velike sobote. Pravijo, da so zvonove zavezali ali da so šli v Rim.Med tem časom uporab-' Ijamo ragijo za dnevno zvonenje. Na ve¬ liko soboto pri Gloriji pa zopet vsi zvo- 28 novi zazvonijo, na dan Vseh svetnikov« Po Ave Mariji zvonimo z vsemi zvonovi tri vzorce po 12 minut s kratkim presledkom,tako, da se čas zvonenja ujema z molitvijo treh rožnih vencev v cerkvi in po domovih. Ravno tako tudi na Vernih duš dan zjutraj ob 4 uri. - Pri vsakem vzorcu tega zvonenja pa viovimo petkrat kembelj zvonu št. ”1*’ za šest tak¬ tov, ZVONENJE za cerkvena opravila. V a b i 1 o: To zvenenje farane opominja oziroma vabi k službi božji in sicer eno uro pred začetkom sv, maše in naukom. Ob nedeljah in praznikih z zvonom št, :, l n šest do sedem minut brez presledka«Ob sopraznikih z zvonom št. ”2” štiri minute in ob delavnikih pa z zvonom št.”3”. V nekaterih župnijah je navada, da ob delavnikih zvonijo ''dnevu” eno uro pred sv.'mašo tako,da potem zvonenje "vabilo” odpade, kar pa ni pravilno, to je le po¬ vršnost Cerkvenika. Ob delavnik ih« 1/4 ure pred sveto ma¬ šo pozvoni z dvema zvonovoma., ako je pa kak sopraznik pa s tremi in to z malimi kake 2-3 minute. Ob nedel jah; 1/4 ure pred sveto mašo zvonimo z vsemi 'Izv ono vi 3-4 minute ter tik pred začetkom svete maše zazvoni ve¬ liki zvon, da naznani začetek sv.maše.Ni pravilno, ko imajo nekateri navado, da ta¬ koj 'po skupnem zvonenju da nekaj udarcev še veliki zvon, ki nima pravega pomena* Ob praz nikih.;- pr i trku jemo 1/4 ure pred sveto maso, nato vsi zvonovi utihnejo., le veliki zvon niha in da čez četrt minute en udarec, nato sledi za šest udarcev pre¬ sledek, nakar da še kakih 15 - 20 udarcev v znak začetka svete maše. Vse to pa mora biti tako točno, da se ujema z bitjem ure. K popoldanski službi s (po nekod pravi¬ jo večernice, ali nauk; pratrkujemo enako kot k sveti maši, le da ne naznanimo čas začetka. Med sveto mašo ponekod zvonijo z zvo¬ nom št. "1" pri vseh glavnih delih svete maše, drugod pa le pri povzdigovanju z enim presledkom tako, da se ujema s povzdigo¬ vanjem, da se lahko oddaljeni, posebno pa bolniki v duhu udeleže svete maše. To je zelo lepa in koristna navada, grdo pa je,da so jo po nekod popolnoma opustili le iz ma¬ lomarnosti Cerkvenikov in popustljivih žu¬ pnikov . Ob večjih praznikih pa pri povzdigo¬ vanju zvonimo vzorec št. "2” in sicer s stoječimi zvonovi s kratkim presledkom,tako da se ujema s povzdigovanjem, (to naznani ■nekdo spodaj z vrvjo). Pritrkovalci pa mo¬ rajo biti prej pri celi sveti maši, ker si¬ cer preveč zamude. Blagoslavljanje (ž egnanje) : ko je v župniji žegnanje (semenj) velja isto kot praznik, zato pritrkujemo pred tein dnem kot k prazniku in-na dan žegnanja. Pri vsaki zahvalnici (Te Deum) vedno pritrkujemo leteče melodije, ki trajajo tri do štiri minute in se morajo ujemati z za- hvalnicami v cerkvi. Eri p roč e si j i Kristuso v e ga vstajenja na 30 •veliko noč* s pri trkov an jem začnemo, ko za poje duhovnik prvo ‘'Alelujo.", končamo pa, ko pride procesija nazaj v cerkev. Ko pa je v cerkvi blagoslov, zopet začnemo in končamo, ko ljudje odhajajo domov c Pri procesiji sv.Rešnjega Telesa: začnemo leteče pritrkovanje, ko duhovnik vzone monštranco ter gre iz cerkve. Ko pri dejo z monštranco do prvega oltarja (kape¬ lice), prenehamo, da ne motimo obreda. Po blagoslovu pri prvi kapelici začnemo sto¬ ječe pritrkovanje in končamo zopet, ko pridejo do prihodnjega oltarja. Od prvega do drugega oltarja (kapelice) pritrkujemo stoječe melodije, od drugega do tretjega lete če t od tretjega do četrtega stoječe, in od četrtega oltarja do cerkve zopet lo¬ teče pritrkovanje. Ko pa je v cerkvi "Te L 3 um", pritrkujemo zopet leteče, dokler se ljudje ne razidejo. Ves čas procesije pa je treba paziti, da ne motimo obredov pri oltarjih, pritrkovalcev mora biti dosti, da se lahko menjajo. Ka pra zni k Vseh svetnikov k popoldan¬ ski službi božji ne pritrkujemo, temveč zvonimo najlepši vzorec (štev.‘2) tri minu¬ te, t,j. nekoliko več kot navadno, ko zvo¬ nimo z vsemi zvonovi druge nedelje. Ne smemo pa pozabiti na praznik Kri¬ stusa Kralja. K temu prazniku pritrkujemo navadno v soboto pred praznikom po Ave Mariji. Tudi na predvečer sv.Cirila in Metoda je pritrkovanje po £ve Mariji. ‘Tudi za sprejem cerkvenih dostojan¬ stvenikov pritrkujemo takoj, ko zagledamo prihod dostojanstvenika, leteče vzorce. 31 Ko pa jo sprejem, prenehamo in začnemo zo¬ pet, ko je sprejem končan. Tudi za odhod dostojanstvenika pritrkujemo ali ko je na¬ povedan prehod.dostojanstvenika skozi župnijo. ^Ob birmi: v času birmovanja birmancev ves čas pritrkujemo stoječe, po birmovanju prenehamo za pet mivut, nato pozvoni zvon št. ”1” tri minute, da gredo botri z bir¬ manci v cerkev po blagoslov. Po blagoslovu pritrkujemo leteče vzorce do 10 minut. Pritrkujemo tudi na dan prvega sve¬ tega obhajila in pri novi sveti maši, ka¬ kor ob praznikih, le da se tudi ravnamo po obredih, _ IZREDNO ZVONENJE. Za sveto obhajilo zvonimo: ko gredo bolnika obhajat, na kratko pozvonimo z zvonom št. "1", ob istem času, ko pozvoni pri oltarju'pred kesanjem (confiteor)„ Klenkanje ali "ločitev" (zadnjo uro mu z t oni, navček poje). Za to zvonemje je več izrazov, vsak okraj skoraj drugače iz- raža j najlepše pa je, ko pravijo ''ločitev zvoni', ker ima ta beseda res pravi pomen, Zvenenje "ločitev" je opomin k molitvi za umrlim. To zvonenje je treba opraviti čim prej, da ljudje takoj opravijo molitve za rajnika, ki je pravkar stopil pred ve¬ čnega Sodnika in to z zvonom,.ki je v do¬ ti čni y župniji določen za to. Če urarje ženska (otrok ali odrasla) zvonimo z enim presledkom, med enim in drugim presledkom mora trajati zvonenje tri minute tako, da traja zvonenje šest minut - dva : Jzuga"» ne vštevši presledek, ki traja en četrt minute, ako umrje moški, zvonimo z dvema presledkoma - tri ,f zuge n . Za duhovnikom z zvonom št. "1 H z dvema pre¬ sledkoma, za škofom trije presledki itd. Za višje osebnosti pa določi posebej cerkvena oblast. Mr liču zvonimo j (zadnjo čast mu izka¬ žemo )” : trikrat~na dan po tri v zorce, dokler ga ne pokopljejo in to čim bolj različno. Po nekod pa le trikrat po tri vzorce vsega skupaj, čeprav več dni leži. Za to zvonenje ni točnega pravila, kakor je pač navada v župnijah. Otroku zvonimo z malima dvema zvono¬ voma, ako pa je otrok že starejši, s tremi. Odraslim pa. z vsemi zvonovi. Revežu (bera¬ ču) navadno le malo poklenka, kar je pa ze¬ lo žalostno. Mnenja sem, da bi morale me¬ rodajne oblasti pač v toliki meri prispe¬ vati k pogrebnim stroškom, (razen za tiste, kateri niso hoteli živeti s Cerkvijo oz.so ji nasprotovali), da bi tudi revež bil de¬ ležen vsaj pri zvonenju enake počastitve in spomina. Saj nastopi ob smrti trenutek, ko se najbolj izkaže, kako smo pred Bogom vsi brez razlike enaki siromaki. Prosil bi prav lepo vso prizadeto cerkve o in svetno oblast, zlasti pa vas, zvonarje,ni¬ kar ne delajte razlike po plačilu, ki gr prejmete za zvonenje. Vsako dobro delo za¬ služi dobro plačilo, tega pa ne iščite pri ljudeh. Bolje je, da vam bo Bog plačnik. Pcvdarjam! Pe pritrkujte k porokam,to je zloraba zvonov za .posvetno Čast in to le nekaterimj revež pa zopet mora na tihem v svoji skromnosti napraviti ta važen živ- 33 1 jenski korak,, Po mestih nimajo vseh teh navad ih je >sploh vse zvonenje zelo skrajšano. Pravijo, da ^ je potem promet oviran, kar pa ni res,, Iščimo vzroke drugod - malo zanimanja za Cerkev. V I G I L I J E - /B I L J E/o Ponekod je še v napadi, da imajo pred sveto mašo za umrlega vigilije -bilje,ka¬ kor so tudi po vseh župnijah na dan Vseh svetnikov in na dan Vernih duš., pri katerih večkrat zvonijo z enim zvonom ( v prejšnjih časih pa so zvonili z vsemi zvonovi) in to meci antifonami, ko' duhovniki molijo psalme.. Pri. vsakem “nokturnu*’ (nočnici) je treba trikrat,zvoniti, pri hvalnicah pa petkrat, ako pa so v c g tri hvalnice, je pr. treba de¬ vetkrat zvoniti«. Znale za začetem in konec zvonenja daje duhovnik z zvončkom ali s povzdignjenim glasom. Vse to pa je že skoro povsod odpravljeno. ♦ DODATEK. Kaj dodam-se to, da'vsaj še mi Sloven¬ ci obdržimo in dvignemo to lepo navado pri- trkovanja, sicer bo res^popolnoma izginila. Moderni človek hoče uničiti vse lepe, stare verske navade, zato nima smisla za zvonenje, ker hoče delati vse brez Boga.Ljudje prej¬ šnjih časov so vse delali z Bogom. Vse se je nanašalo Kanj« ’*Z božjo pomočjo”, ako "Bog da", ;! če je božja vol ja” j- vse polno takih in podobno lepih izrazov in pozdravov so imeli ljudje v starih casTE* Današnji ljudje ps "vse to zanemarjajo in hočejo celo odpraviti, kur spominja na Boga in Cerkev. Zvonenj« jim je zoperno, ker jim vzbuja vest, mi pa pojdimo mimo teh ljudi, ne zmenimo se zanje, pač pa še bolj vneto udarjajmo, mogoče se^pa le spreobrnejo. Vsako zvonenje človeka gane, če ima še kaj vesti. Lepo pritrkovanje ga razve¬ seli, poživi in pripravi na pobožno moli¬ tev, Mogoče vas ne bo vse zanimalo, kar je v tej knjižici. Napisal sem jo zato, da. boste res pravi spoštovanja vredni in po¬ polni pritrkovalci, če boste vse to upo¬ števali ib. se ravnali po navodilih, obenem pa bosta tudi spoznali, kakšen pomen in nalogo ima zvon ter dobili do njega večje spoštovanje* Z zvonenjem oz, pritrkavanjem ste v služba apostola, ki kliče in vabi vernike k Bogu. Ker ste pa v taki službi, jo vrši¬ te vestno in z odliko, še kolje pa boste vršili to službo, ako bodo tudi vaša srca čista in Bogu vdana. posebno prilogo vzorcev za uporabo v zvoniku napravi lahko vsak pritrkovalec sam in sicer tako, da napiše^številko vsa¬ kega zvona s svojo barv#, večje in pre¬ glednejše. Napišite številke' zvona št. M l Sf s črno barvo, zvona št. ”2'’ z rudeč# barvo, zvona št.. ,T 3’‘ z zeieno barvo, zvona št. z modro barvo. (Po zato, da ako ne boste videli pre¬ brati številke, boste že barvo videli. Oblika te knjižice naj bi bila 6 cm široka, 12 cm dolga in naj bi se odpirala na ožji stranici -(6cm) to pa zato,da var • 35 ostane raje odprta pri uporabi. Ha eni strani sme biti samo po en vzorec, da je bolj pregledno. Zaporedno pa morajo iti po straneh vzorci iste skupine, novo skupino pa zopet označite s črko. Upam, da je v glavnem vse napisano, kar je za vas potrebno, samo držite se na¬ vodil, pa vam ne bo nikdar žalf če pa komu ni kaj razumljivo, naj se obrne na: A. G a b e r, v domovini župnija Stara Loka Lienz, 1. maja 194 - 6 . II ^.ID^Onn-rrpj tf Ji-r n-Htvrn- -t-n-rj 2 ? ZVONE IT JE . Tri glasno« , I. 3 2 1 II. 2 3 1 štiriglasno; I. 4321 II. 4 2 3 1 III. 2431 IV. 3241 V. 3421 VI. 2341 Pritrkovanje triglasno. III. leteče? 3 3 3 3 3 3 122 II. 122 122 2 2 2 2 2 2 113 3 13 3 33333333 1222 IV.1 2221122 22222222 13331333 38 stoječe • I. 12112122 II. 12 12 112 12 12 2 III. 2112122212212111 .1 IV. 2 1211212221212212111 ?. 1222122212121222 21112 111.2 12 12111 VI. 131313333.1313111 VII. vizr^ .X IX. X. 131313-33 31313111 3131311113131333 3333333333333333 1222122212121222 2222222222222222 133313331313133 3 39 Pritrkavanje štiriglasno. Le teče j “ Skupina A ; 40 14 3 14 3 14 3 a 4 3 13 4 154 14 3 13 4 S k u p i n a C: 3 1232 1323 3 1 3 3 3 1 3 2 2 4 '13 3 2 3 1323 1 2 32 4 1222 1323 4 12 2 3 4 4_ Skupina 0» 12 3 12 2 12 3 12 2 13 2 13 3 13 2 13 3 41 Skupina E: 42 12 3 2 13 2 3 12 3 3 13 3 3 13 3 3 12 3 2 13 3 3 13 3 3 13 2 2 13 2 3 1 2 3 2 13 2 2 12 2 2 12 2 2 12 3 3 13 2 3 12 2 2 12 2 2 12 3 2 12 2 2 12 2 3 12 3 2 13 2 3 13 3 3 13 3 2 13 2 3 13 3 4 13 3 3 13 4 3 14 4 3 14 4 4 14 3 4 13 2 3 12 3 3 13 3 3 12 3 2 13 2 2 12 2 2 43 44 ŠTTRIGLASNO PRITRKOVAHJE« Stoječem Skupina A: 23232311 23232311 23112311 23232311 32323211 323252 11 3 2113211 5 2 3 2 32 1 1 1 33233 14 3 4 123122 1444 - 3 14 1 1 3 3 3 3 1 1 1 13 3 3 2323 3411 2333 Skupina Bt 2 3 2 3 2 3 11 2 3 2 3 3 2 3 2 3 2 11 3 2. 3 2 2 3 11 2 3 11 2 3 11 3 2 11 3 2 11 3 2 11 4 3 13 4 3 3 3 14 3 4 14 4 4 2 113 11 2 3 2 1 3 3 3 4 3 3 14 11 4 334344434434333 2 112122212212111 45 Skupina C t 15 53 1343 1 3 3 3 1 3 3 3 1313 4131 1333 4111 2 3 3 3 2 3 3 3 2 3 2 3 2 3 3 3 2 3 3 1 3 3 2 12 3 11 34334344 12112122 14131444 13141333 Skupina Ds 3 4 14 3 4 4 4 13 4 3 13 3 3 2 3 3 3 2 3 3 3 13 13 13 3 3 2 3 3 3 2 3 3 3 2 3 2 3 2 3 3 3 3 11 3 11 3 3 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 1 4 4 3 4 4 I44344 13 4 13 3 3 4 4 1 4 4 3 14 3 11 1 3 3 2 3 3 1 2 3 2 1 1 46 Skupina B 1 1 1 1 1 1 1 1 3 3 1 3 2 2 1 3 3 2 3 2 2 3 2 1 3 3 2 3 3 12 3 12 2 2 3 3 1 3 3 2 13 2 11 13121333 1213 1222 2 4 2 4 2 4 4 ^ 13131333 2 3 13 3 2 3 2 1 1 42424222 31313 111' S kupina F s 3 111 3 111 3 13 1 3 111 2 111 2 111 2 12 1 2 111 4131 322 2 211311 4111 3222 2 3 1233 3414 1212 - 3444 1222 1 3 4 4 1.4 3 47 Skupina G: 3 2 2 2 3 2 2 2 3 2 3 2 3 2 2 2 lili 1212 1222 Skupina H; 1 3 4 . 4 13 4 4 15 13 13 4 4 14 3 3 14 14 14 3 3 111 111 12 1 111 3 3 3 3 2 2 1 1 1 2 2 3 3 2 1 1 1 2 1 3 2 2 1 2 2 3 2 2 1 3 2 3 1 1 1 3 3 2 3 3 1 2 3 2 1 1 3 3 2 2 2 1 2 1 2 2 3 3 3 3 3 1 3 3 3 3 3 1 3 2 1 2 3 3 3 2 13 2 111 3 2 2 1 2 1 4 3 3 2 3 2 3 2 2 1 2 1 4 3 2 1 14141444 3 4 3 4 3 4 4 48 Sicuoina I : 4 3 - 3 4 3 4 3 4 3 1212112122 2 2 12 2 1 2 3 11 14 3 2 4 4 4 1 2 3 4 2 2 2 S k u p, i n a J s 11 12 2 2 11 12 2 2 3 1 3 2 3 2 1 1 3 2 2 2 2 2 2 2 3 2 2 2 13 4 13 4 13 13 13 14 3 14 3 14 14 14 1414144313 1 3 3 4 49 Skupina K: 14141444 3 13 13 111 1331 1 313 9 1 2332232332 12 3 3 12 3 3 12 12 12 3 3 13 2 2 13 2 2 13 13 13 2 2 133-1 113133 1131 233222 3 2 3 3 2 2 3 2 2 3 2 3 2 3 3 3 12121222 Skupina L s 1311 1 3 3-3133113133 23222 33323 32 2 3233 31113111313 13111 43334-3334343433 3 13113133 1312133 3 23223233 12131222 21212223 1 3 1 3 3 3 50 l-'ožrtv ovalni in vzgledni . -slovenski zvona? - K A Z A 1/ O Stran U vod , ; .. 3 Priprava. 6 Zvon,... ... ... 11 K e i b e -1 j . 14 I 3 ž a J .. . . . 15 Oknice.. . . 15 Jarem. 17 Pojasnila..... 19 Olepšave...... 24 Zvonenje za cerkvena opra¬ vila . ..... 28 Izredno zvone- nje.. . 31 V u i g i 1 i j e /bilje/. . 53 Dodatek....... 33 Vzorci.. 37 5P IT TA L