Anthropos 54 (1-2): 89-112 | issN0587-5161 | e-issn2630-4082 Vloga navezanosti in spola pri uravnavanju ter zavedanju čustev Ksenija Radinovic oš Franceta Prešerna Maribor ksenija.radinovic@gmail.com Zlatka Cugmas Univerza v Mariboru zlatka.cugmas@um.si IMSIH © 2022 Ksenija Radinovic in Zlatka Cugmas Povzetek. V sodobni literaturi na področju raziskovanja uravnavanja čustev prevladuje stališče, da čustvenega razvoja ni možno razumeti izven okvira intimnih odnosov. V tem kontekstu predstavlja teorija navezanosti temelj za razumevanje razvoja sposobnosti za uravnavanje čustev. Namen prispevka je preučiti povezanost med navezanostjo in uravnavanjem ter zavedanjem čustev pri odraslih. Za pridobivanje podatkov smo uporabili lestvico ugotavljanja težav z uravnavanjem čustev (ders), vprašalnik doživljanja odnosov z bližnjimi (ecr-r) in vprašalnik medosebnih odnosov (rq). Ugotovili smo, da se dimenziji nevarne navezanosti (anksioznost, izogibanje) pozitivno povezujeta s težavami pri uravnavanju čustev in čustvenem zavedanju. Glede vloge spola kot moderatorja učinka povezanosti nevarnih dimenzij navezanosti s čustvenim zavedanjem smo ugotovili, da imajo izogibajoče navezani moški več težav s čustvenim zavedanjem kot izogibajoče navezane ženske. Ključne besede: uravnavanje čustev, zavedanje čustev, navezanost, spol The Role of Attachment and Gender in Emotion Regulation and Emotional Awareness Abstract. In the contemporary literature, the field of emotion regulation studies is dominated by the view that emotional development cannot be understood beyond the scope of intimate relationships. In this context, attachment theory is the foundation for understanding the development of emotion regulation abilities. The purpose of this article is to examine the relationship between attachment, emotion regulation and emotional awareness in adults. To obtain data we used The Difficulties in Emotion Regulation Scale (ders), The Experiences in https://doi.org/10.26493/2630-4082.54.89-112 Ksenija Radinovic in Zlatka Cugmas Close Relationships-Revised (ecr-r) questionnaire and the Relationship Questionnaire (rq). We found that the dimensions of non-secure attachment (anxiety, avoidance) correlate positively with difficulties in emotion regulation and emotional awareness. Regarding the role of gender as a moderator of the effect of the connection of non-secure attachment dimensions with emotional awareness, we found that men with avoidant attachment have more problems with emotional awareness than women with avoidant attachment. Key Words: emotion regulation, emotional awareness, attachment, gender Slogi navezanosti in uravnavanje čustev Uravnana čustva predstavljajo temelj prilagoditvenih odzivov na spreminjajoče se zahteve okolja. Določajo, kaj bo posameznik zaznal ali prezrl v določenih okoliščinah, na kaj bo pozoren in kakšen odnos bo vzpostavil s svetom. Če posameznikova čustva niso uravnana, zaznava dogajanje in pomen situacij selektivno. Njegove refleksivne zmožnosti so zmanjšane. Odziva se avtomatično in impulzivno namesto zavestno in hoteno. Za preseganje avtomatizmaje optimalno, da človek prepoznava svoja čustva. Če se ne zaveda svojega čustvenega odziva, ne more sprožiti vseh svojih mentalnih funkcij, ki omogočajo prilagoditveno vedenje (Hill 2015). Izsledki raziskav s področja razvoja čustev kažejo, da se človekove sposobnosti uravnavanja čustev lahko razvijajo le znotraj območja pomembnih odnosov (Schore 2003; Siegel 2012). V tem kontekstu predstavlja teorija navezanosti temelj za razumevanje razvoja sposobnosti uravnavanja čustev. Sistem navezanosti je sam po sebi sistem uravnavanja čustev (Mi-kulincer in Shaver 2007). Zaznavanje nevarnosti povzroči, da posameznik, ki se počuti ogrožen, išče bližino in zaščito pomembne osebe (ali da prikliče mentalne reprezentacije te osebe) kot način soočanja z grožnjo ter vzpostavljanja čustvenega ravnovesja in umirjenosti. Individualne razlike v kakovosti navezanosti so povezane s tem, kako ljudje ocenjujejo dogodke, ki izzovejo čustva, in kako uravnavajo porajanje, doživljanje ter izražanje čustev na ravni mišljenja, občutenja in vedenja. S tega vidika so v zadnjem desetletju številni avtorji raziskav (glej npr. Miku-lincer in Shaver 2016; Mikulincer, Shaver in Pereg 2003; Morel in Papou-chis 2015; Stevens 2014; Wei idr. 2005; Zimmerman 1999) uporabili teorijo navezanosti kot konceptualno podlago za preučevanje povezanosti nave-zovalnih izkušenj s sposobnostjo uravnavanja čustev. V kontekstu navezanosti so avtorji (Mash in Barkley 2014; Schore 2001) preučevali tudi 90 Vloga navezanosti in spola pri uravnavanju ter zavedanju čustev sposobnost prepoznavanja in zavedanja čustev. Ta je nujna za to, da posameznik prožno izbira ustrezne strategije uravnavanja čustev glede na okoliščine (Gratz in Roemer 2004). Povezanost med kakovostjo navezanosti pri odraslih in rabo strategij uravnavanja čustev, ki temelji na slabšem zavedanju, sta v svoji raziskavi potrdila Mikulincer in Shaver (2016). V prispevku bomo raziskali povezanost med navezanostjo in uravnavanjem čustev ter čustvenim zavedanjem. Mikulincer in Shaver (2007) ugotavljata, da varna navezanost, ki je povezana s ponavljajočimi se interakcijami s senzibilno in odzivno pomembno osebo, omogoča razvoj prožnega uravnavanja čustev. V kontekstu takšnih interakcij se ljudje naučijo, da so ob iskanju opore deležni tolažbe in pomoči ter da se lahko vznemirjenost izraža iskreno, brez strahu, da bi to ogrozilo odnos z objektom navezanosti. To pa spodbuja uravnotežen način doživljanja in izražanja čustev - brez strahu pred zavrnitvijo ali izgubo nadzora. Strategije uravnavanja čustev varno navezanih oseb ne temeljijo na zanikanju negativnega čustvovanja, ampak na sposobnosti kratkotrajnega toleriranja negativnih čustev (Kobak 1985 v Cas-sidy 1994). Obstajajo številni izsledki raziskav, ki kažejo na povezavo med varno navezanostjo in prožno rabo strategij uravnavanja čustev (npr. Lus-sier, Sabourin in Turgeon 1997; Mikulincer in Florian 1998; Mikulincer in Shaver 2016). Osebe z nevarnim slogom navezanosti niso izkusile prednosti iskanja bližine in opore pri objektu navezanosti, zato so razvile sekundarne strategije navezovanja, ki predstavljajo tveganje za težave, povezane z uravnavanjem čustev. Svoje strategije uravnavanja negativnih čustev ob doživljanju groženj in zavrnitev so prilagodile na odzive objekta navezanosti, ki je v povezavi z anksiozno navezanimi osebami pogosto nekonsistenten, pri izogibajoče navezanih osebah pa konsistentno neodziven. Anksi-ozno navezane osebe pogosto skrbi, da ne bodo deležne zadostne opore, ko jo bodo potrebovale. Predstave o njihovih sposobnostih uravnavanja čustev so negativne, zato ob doživljanju čustvene stiske iščejo oporo pri svojih partnerjih. Če je ne dobijo v skladu s pričakovanji, se odzovejo z jezo, ki jo izražajo nefunkcionalno (Žvelc in Žvelc 2006). Mikulincer in Shaver (2016) navajata, da te osebe dogodke doživljajo kot bolj ogrožajoče, kot so dejansko. Ob doživljanju stresa so čezmerno pozorne na notranje fiziološke komponente čustvenih stanj. Navedeno pa povečuje intenziteto doživljanja negativnih čustev. Ugotavljata tudi, da je značilen znaten in hiter priklic spominov z negativnimi čustvi, kar povečuje čustveno stisko in ustvarja nejasno čustveno doživljanje. Oslabljena je 91 Ksenija Radinovic in Zlatka Cugmas sposobnost kognitivnega presojanja in razumevanja, ki predstavlja most, ki povezuje zaznavanje, čustvovanje in mišljenje. Zanje je značilno šibko prepoznavanje čustev in slabo razločevanje čustvenih stanj. Za izogibajoče navezane osebe trdita, daje izražanje lastne šibkosti in ranljivosti nezdružljivo z njihovo željo po tem, da bi ohranili občutje zanašanja nase. Zato svoje čustvene odzive zadržujejo. Kot navajata Maša Žvelc in Žvelc (2006), drugim težko zaupajo in se zanesejo nanje, ob prejemanju opore pa se ne počutijo dobro. Izsledki številnih študij kažejo povezave med izo-gibajočo navezanostjo in strategijami distanciranja, kot so npr. zanikanje stresa, preusmeritev pozornosti, vedenjski umik (Feeney 1998; Lopez idr. 2001; Marshall, Serran in Cortoni 2000 v Mikulincer in Shaver 2007). Vse to se kaže v zanikanju lastne negotovosti, zmanjševanju pomena dogodkov, ki povzročajo boleča občutja, potlačevanju s čustvi povezanih misli in spominov, preusmerjanju pozornosti stran od čustvenih vsebin, potla-čevanju teženj po čustvenem odzivanju (Kobak, Cole, Ferenz-Gillies, Fleming in Gamble 1993; Mikulincer in Shaver 2003 v Mikulincer in Shaver 2016). To pa se odraža v slabšem vrednotenju, spremljanju in razumevanju lastnih čustev, kar na področju uravnavanja čustev predstavlja velik primanjkljaj (Thompson in Calkins 1996). Spol, navezanost in uravnavanje čustev Ugotovitve številnih avtorjev (McClure 2000; Zahn-Waxler, Shirtcliff in Marceau 2008) kažejo odloženo dozorevanje čustvenih in socialnih funkcij pri dečkih v obdobju otroštva. Taylor (1969 v Schore 2017) ter M. Katherine Weinberg idr. (1999) pa ugotavljajo, da se omenjene razlike izražajo že takoj po rojstvu. Tudi Schore (2017) je z interdisciplinarno raziskavo, v kateri je postavil osrednjo tezo o pomembnih razlikah med dečki in deklicami v dozorevanja možganov, posebej desne hemisfere, vprašanje ključnih dejavnikov razvoja in procesiranja čustev razširil na nevro-biološke značilnosti, ki so spolno specifične. Izsledki njegove raziskave kažejo, da se pri dečkih pojavlja počasnejše prenatalno, perinatalno in postnatalno dozorevanje centralnega živčnega sistema ter avtonomnega živčnega sistema. Izpostavil je, da se desna hemisfera, ki je dominantna za procesiranje, izmenjavo in uravnavanje čustev, razvija počasneje pri dojenčkih kot dojenčicah. Odloženo frontalno dozorevanje pri fantih v primerjavi z dekleti so dokazali tudi pri preučevanju kortikalnega dozorevanja mladostnikov (Raznahan idr. 2010). Študija, v kateri so Nicola De Pisapia idr. (2014) raziskovali socialne kompetence pri mlajših odraslih moških s pomočjo slikovnih preiskav možganov, je pokazala, da 92 Vloga navezanosti in spola pri uravnavanju ter zavedanju čustev omenjene socio-emocionalne funkcije pri moških dozorijo v zgodnji odraslosti. Socialne kompetence so opredelili kot »zmogljivost za komuniciranje in vzajemno delovanje z drugimi, razumevanje čustev ter sodelovanje z drugimi zaradi reševanja konfliktov« (De Pisapia idr. 2014,1257). Zaključili so, da je višja raven socialnih kompetenc povezana z večjo količino bele možganovine v različnih območjih desne hemisfere. Ob tem so izpostavili, da je razvoj čustvenih in socialnih kompetenc odvisen od kakovosti odnosa med posameznikom ter objektom navezanosti in da so omenjene kompetence povezane z razvojem funkcij desne hemisfere. Ugotovitve so skladne s predpostavkami, da ima razvoj desne hemisfere pomembno vlogo pri uravnavanju čustev in da socialne izkušnje, ki so povezane z nastajanjem in oblikovanjem nevralnih povezav ter dozorevanjem možganov, učinkujejo na procese, povezane s čustvi. Iz navedenega lahko sklenemo, da plastičnost možganov omogoča razvoj učinkovitih strategij uravnavanja čustev pri obeh spolih, ki pa so lahko glede na izkušnje znotraj neugodnih čustvenih izmenjav tudi okrnjene. Spol, lateralizacija in čustveno zavedanje Ugotovitve številnih interdisciplinarnih študij (npr. Schore 1994; Siegel 2012) kažejo, da sta človekov um in njegov nevrobiološki sistem odno-sna po svoji naravi. Razvijata se v medosebni interakciji. Izsledki študij funkcionalnih značilnosti vsake hemisfere kažejo na razlike v aktivaciji hemisfer med posamezniki z različnimi izkušnjami navezanosti. Vsaka od možganskih hemisfer je specializirana za različne procese, povezane z uravnavanjem čustev (Schore 2003; Siegel 2012). V desni he-misferi se vršijo procesiranja reprezentacij, ki se nanašajo na nebesedne izkušnje doživljanja sebe in drugih (izraz obraza, ton glasu, telesni gibi). Desna hemisfera zazna primarno telesne občutke (vaskularne, visceralne spremembe), ki so pomemben element v procesu nastajanja čustev, kar pomeni, da primarno omogoča zavedanje (Siegel 2012). Če odziv telesa na pomemben dražljaj ni zaznan, smiselno ovrednoten in integriran kot del čustvene izkušnje, pomeni, da naše prilagoditvene sposobnosti ostajajo na ravni avtomatizma (Hill 2015). Sklepamo lahko, da se tudi procesi, ki uravnavajo zavedanje doživljanja čustev, na splošno razlikujejo v levi in desni možganski hemisferi. Zavedanje občutkov in podob se vrši primarno v desni hemisferi, medtem ko ima leva hemisfera manj zmožnosti za procesiranje neverbalnih, nelogičnih pogledov in več za procesiranje kompleksnih socialnih situacij. Iz tega razloga Siegel (2012) loči »desno-možgansko« in »levomožgansko« obliko zavedanja čustev. Obe hemisferi 93 Ksenija Radinovic in Zlatka Cugmas pa sta lahko vključeni v integriran nadsistem, v katerem se v procesu zavedanja aktivirajo različne nevralne skupine iz povezav obeh hemisfer, kar omogoča »bihemisferično« obliko zavedanja čustev. Integracija v možganih tako na ravni vertikalnih krožnih poti (povezanost nižjih funkcij možganskega debla in limbičnih regij z višjimi funkcijami možganskega neokorteksa) kot na lateralni ravni (povezanost ene možganske hemis-fere z drugo) omogoča povezanost in koordinacijo zaznavnih procesov iz različnih modalitet in ustvarja »celovitost« doživljanja. Tako Schore (2003) kot Siegel (2012) navajata, da lahko ima nevarna navezanost učinek lateralizacije. Določeni slogi navezanosti povzročijo aktivacijo specifičnih nevralnih skupin (Siegel 2012). Npr., čustveno oddaljenost med izogibajoče navezanim subjektom in objektom lahko v kontekstu lateralizacije razumemo kot vključevanje primarno logične, jezikovne komunikacije leve hemisfere. Izkušnje, povezane z nevarno navezanostjo, podpirajo aktivacijo ene hemisfere pred drugo in onemogočajo integracijo obeh hemisfer, kar osebo vodi v ranljivost na čustvenem in socialnem področju. Takšno relativno prevladovanje ene hemisfere in lateralizirana oblika procesiranja lahko sčasoma prevladata v subjektivnem doživljanju osebe, kar je pogosto prisotno pri izogibajoče navezanih osebah. Glede razlik v aktivaciji možganskih hemisfer med moškimi in ženskami pri procesiranju čustev raziskave kažejo, da ženske v večji meri procesirajo bilateralno ter da imajo moški večjo asimetrijo v možganskih funkcijah kot ženske, kar lahko vodi v pomanjkanje integracije funkcij obeh hemisfer in posledično poveča občutljivost osebe za čustvene težave (Siegel 2012). Ena izmed možnih razlag za omenjene razlike, ki se sicer ne osredotoča na to, kako individualne izkušnje navezanosti prispevajo k posameznim funkcijam, predstavlja evolucijski vidik. Levy (1969 v Siegel 2012) ugotavlja, da je večja lateralizacija pri moških nujno potrebna za ohranjanje visoke ravni vizualno-prostorskih spretnosti. Pri ženskah učinkovita aktivnost, povezana z nego otroka, zahteva bilate-ralizacijo funkcij, ki se kaže v rabi govora, nujnega za izmenjavo notranjih stanj, kot tudi čustveni uglašenosti, senzibilnosti in izmenjavi z nebesednimi oblikami komunikacije. Sklepamo lahko, da je izpostavljanje generacij moških in žensk evolucijskim procesom selektivno za določene vzorce hemisferične specializacije. Razlago za omenjene razlike med moškimi in ženskami lahko iščemo tudi v raziskavah s področja nevroznanosti. Mnogi raziskovalci so se osredotočili na ugotavljanje razlik med spoloma glede velikosti corpus callosuma (lat.), ki je ključen za 94 Vloga navezanosti in spola pri uravnavanju ter zavedanju čustev interhemisferično organizacijo in funkcionalno organizacijo obeh he-misfer. Dubb idr. (2003) so pri ženskah potrdili večji corpus callosum kot pri moških in s tem pojasnili razlike med spoloma glede asimetrije. Številni avtorji (Hausmann in Bayer 2010; Hausmann 2017; Sowell 2011 v Siegel 2012) pa so v svojih raziskavah potrdili tudi učinek steroidnih hormonov na lateralizacijo. Manj raziskana je vloga socializacije pri he-misferični specializaciji, čeprav je znano, da socialne izkušnje in kultura pomembno prispevajo k razvoju možganov (Worthman idr. 2010 v Siegel 2012). Nevroznanstvena perspektiva o vlogi hemisferične integracije v možganih pri uravnavanju zavedanja čustev ter navedene razlike med spoloma v lateralizaciji možganskih funkcij nakazujejo na možen obstoj razlik med spoloma v zavedanju čustev. Pregled literature kaže, da avtorji (Barrett idr. 2000; Boden in Berenbaum 2007; Ciarrochi, Hynes in Crittenden 2005) v številnih empiričnih študijah dosledno potrjujejo razlike med spoloma v zavedanju čustev. Manj pozornosti je usmerjeno v raziskovanje dejavnikov, ki so povezani z omenjenimi razlikami. Na podlagi integracije spoznanj nevroznanosti in teorije navezanosti smo želeli preveriti učinek spola v odnosu med nevarno navezanostjo in čustvenim zavedanjem. Namen Namen pričujočega dela je raziskati povezanost med konstruktoma navezanosti in uravnavanja čustev. Zanimalo nas je, ali med udeleženci v slogu navezanosti in uravnavanju čustev prihaja do individualnih razlik ter kako se nevarna navezanost povezuje z eno dimenzijo uravnavanja čustev, tj. s čustvenim zavedanjem. Raziskali smo tudi, ali je spol statistično pomemben moderator odnosa med navezanostjo in čustvenim zavedanjem. Metoda Udeleženci Udeleženci so odrasle osebe, ki so bili ali so v partnerskem odnosu. V vzorec je bilo vključenih 229 oseb, 98 (42,8 %) moških in 131 (52,7 %) žensk. Preizkus hipoteze enake verjetnosti je pokazal, da je bila razlika v številu moških in žensk statistično pomembna, x2W = 4,75, p = 0,029.166 (72,5 %) udeležencev je bilo starih od 22 do 45 let, 61 (26,6 %) med 46 in 65 let in dva udeleženca (0,9 %) več kot 65 let. 198 (86,5 %) udeležencev je imelo v času reševanja vprašalnika parterja/-ko, 18 (7,9 %) je že kdaj imelo 95 Ksenija Radinovic in Zlatka Cugmas partnerja/-ko, a so trenutno samski, 13 (5,7%) pa jih že več kot dve leti ni bilo v zvezi. Pripomočki Lestvica ugotavljanja težav z uravnavanjem čustev (angl. Difficulties in Emotion Regulation Scale - de rs) (Gratz in Roemer 2004) je večdimenzionalni vprašalnik, ki je oblikovan za ocenjevanje različnih težav z uravnavanjem čustev, pri čemer se osredotoča na težave z uravnavanjem negativnih čustvenih stanj (veliko postavk se začne z besedno zvezo »ko sem vznemirjen«). Prevajanje izvirne oblike vprašalnika v slovenščino je potekalo s pomočjo treh prevajalcev, uporabljena je bila tudi metoda vzvratnega prevajanja. Vprašalnik ima 36 postavk in ocenjuje šest pomembnih težav v uravnavanju čustev: pomanjkanje čustvenega zavedanja (Zavedanje), pomanjkanje čustvene jasnosti (Jasnost), težave z nadzorom impul-zivnega vedenja (Impulzivnost), nesprejemanje čustvenih odzivov (Ne-sprejemanje), težave v ciljno usmerjenem vedenju (Cilji) in omejen dostop do učinkovitih strategij uravnavanja čustev (Strategije). Postavke so vrednotene na 5-stopenjski Likertovi lestvici od 1 (skoraj nikoli) do 5 (skoraj vedno). Končno vrednost predstavlja seštevek ocen vseh postavk, za določeno dimenzijo pa seštevek ocen posameznih postavk na določeni dimenziji. Visoki rezultati so povezani z večjimi težavami pri uravnavanju čustev. V prejšnjih raziskavah (Gratz in Roemer 2004) se je izkazalo, da imajo vse dimenzije, ki sestavljajo vprašalnik d ers, primerno zanesljivost, koeficienti a so znašali prek 0,80, prav tako ima celotni vprašalnik ders visok koeficient zanesljivosti (a = 0,93). Faktorska analiza na našem vzorcu je podprla šestfaktorsko rešitev. Izračunali smo a-koeficient za lestvico Zavedanje ter skupen rezultat za lestvico ders. Cronbachov a-koeficient zanesljivosti za lestvico Zavedanje je znašal 0,65, za skupen rezultat lestvice ders pa 0,90. Vprašalnik doživljanje odnosov z bližnjimi (angl. Revised Experiences in Close Relatioships Inventory - ecr-r) (Fraley, Waller in Brennan 2000) je samoocenjevalni vprašalnik, ki je sestavljen iz 36 postavk in vrednoti navezanost pri odraslih v partnerskem odnosu, kar pomeni, da smo z njim ocenjevali navezanost v kontekstu specifičnih odnosov. Vprašalnik ecr-r je revidirana oblika izvornega vprašalnika ecr (Brennan, Clark in Shaver 1998). Slovensko različico vprašalnika je prevedla in priredila Sraka (2007). Oba vprašalnika vrednotita medosebne razlike v navezanosti. ecr-r sestavljata dve dimenziji. Vsako dimenzijo sestavlja 18 postavk, ki jih udeleženci vrednotijo na 7-stopenjski ocenjevalni lestvici (od 1 - 96 Vloga navezanosti in spola pri uravnavanju ter zavedanju čustev zame sploh ni značilno do 7 - zame zelo značilno). Dimenzija anksiozne navezanosti vrednoti strah pred zapuščanjem in zavrnitvijo s strani drugih. Primer postavke, ki meri anksiozno navezanost, je: »Skrbi me, da bi izgubil partnerjevo ljubezen.« Dimenzija izogibajoče navezanosti vrednoti doživljanje neugodja zaradi bližine. Primer postavke, ki meri izogi-bajočo navezanost, je: »Partnerju nerad pokažem svoja najgloblja občutja.« Končno vrednost predstavlja povprečje ocen posameznih postavk na določeni dimenziji. Obe dimenziji imata visoko zanesljivost (a koeficienta znašata nad 0,90), celotni vprašalnikecr-rima a-koeficient zanesljivosti 0,95 (Sibley in Liu 2004). Na našem vzorcu je a-koeficient zanesljivosti za lestvico Anksioznost znašal 0,89, za lestvico Izogibanje pa 0,92. Analiza glavnih komponent je pokazala na možno dvo- oziroma tro-komponentno rešitev. Uporabili smo dvokomponentno rešitev, saj se bolj ujema z umeščanjem postavk v podlestvici izvirnega vprašalnika ecr-r (Fraley, Waller in Brennan 2000). Vprašalnik medosebnih odnosov (angl. Relationship Questionnaire -rq) (Bartholomew in Horowitz 1991) sta priredila Maša Žvelc in Žvelc (2006). Sestavljen je iz dveh delov. Prvi del sestavljajo štirje kratki odstavki, v katerih vsak opisuje enega izmed štirih slogov navezanosti, ki se pojavijo v bližnjih odraslih odnosih, in sicer slog a - varno navezan, slog b - plašljivo izogibajoč slog navezanosti, slog c - preokupiran slog navezanosti in slog d - odklonilno izogibajoč slog navezanosti. Primer odstavka za slog b - plašljivo izogibajoč slog navezanosti - je: »Pri navezovanju tesnih stikov z drugimi ljudmi nisem sproščen/-a. Čeprav si želim imeti tesne odnose, le težko popolnoma zaupam in se težko na nekoga popolnoma zanesem. Skrbi me, da bom prizadet/-a, če si bom dopustil/-a priti z nekom preblizu.« V prvem delu vprašalnika udeleženci raziskave med opisi štirih slogov navezanosti izberejo tistega, za katerega menijo, daje zanje najznačilnejši. Ta podatek služi za kategorizacijo udeleženca skladno z njegovim primarnim slogom navezanosti. V drugem delu vprašalnika udeleženci na 7-stopenjski ocenjevalni lestvici (od 1 -zame sploh ni značilno do 7 - zame zelo značilno) ocenijo, koliko je posamezen slog navezanosti značilen zanje. Udeležencem smo dali navodilo, da ocenjujejo svoj odnos z ljudmi na splošno, kar pomeni, da smo merili splošne predstave navezanosti. Te so se razvile v kontekstu odnosov z različnimi ljudmi in pomenijo abstrakcijo delovnih modelov navezanosti, ki se razvijejo v specifičnih odnosih (Fraley in Shaver 2000 v Cugmas 2020). Griffin in Kim Bartholomew (1994) navajata, da ima vprašalnik ustrezno vsebinsko, konvergentno in diskriminativno veljavnost. Najboljša ocena 97 Ksenija Radinovic in Zlatka Cugmas zanesljivosti, ki je zabeležena v literaturi, je korelacija test-retest, ki je v povprečju za ženske 0,78 in za moške 0,86 (Scharfe in Bartholomew 1994 v Pace, Cacioppo in Schimmenti 2012). Postopek zbiranja podatkov Podatke smo zbirali v spletni obliki. Vprašalnik smo po elektronski pošti posredovali prijateljem in znancem ter jih prosili, naj ga izpolnijo in tudi sami posredujejo svojim znancem. V postopek zbiranja podatkov so bile vključene odrasle osebe, ki so bile stare 22 let ali več in so bile v preteklosti ali trenutno v partnerskem odnosu. Anonimnost udeležencev raziskave je bila zagotovljena. Reševanje je potekalo individualno. Predviden čas reševanja je bil približno 15 minut. Statistične analize podatkov Za statistiko testiranja raziskovalnih hipotez je bil uporabljen program za statistične analize ibm spss, verzija 23.0. Pred testiranjem hipotez smo preverili ustreznost podatkov za skupni rezultat vprašalnika de rs in obe dimenziji vprašalnika ecr-r glede na predpostavke za parametrične teste, in sicer da med podatki ni osamelcev in da so vrednosti mer normalno porazdeljene. Vrednosti mer navezanosti (ecr-r) so bile normalno porazdeljene, medtem ko porazdelitev mere uravnavanja čustev (ders) ni bila normalna. Pri presojanju normalnosti porazdelitve smo upoštevali priporočila, ki sta jih podala George in Mallery (2010), namreč da so koeficienti asimetričnosti in sploščenosti znotraj vrednosti ± 2. Razmeroma visok koeficient sploščenosti za skupni rezultat težav v uravnavanju čustev (2,06) kaže na odstopanje od normalne porazdelitve in na morebitne osamelce. Pri pregledu prikazov zabojev z ročaji za skupni rezultat ders smo našli dva multivariatna osamelca, ki sta dosegala ekstremne vrednosti na višjih koncih lestvice. Razlogov za njun pojav ne poznamo. Navedena osamelca v analizi nismo ohranili. Med postopkom analize podatkov smo se prepričali, da imata učinek na normalnost porazdelitve in da se ta po njuni izključitvi izboljša. V teku vzporednih analiz rezultatov z osamelcema in brez njiju smo se prepričali, da v našem primeru nimata učinka na rezultate faktorske in komponentne analize, rezultate t-testa, korelacije, manovo in analize moderacije, saj so vsi rezultati omenjenih analiz po izključitvi osamelcev skoraj identični tistim, ki analizirajo podatke z vključenima osamelcema. Glede na to, da imata navedena osa-melca učinek na predpostavke, povezane s porazdelitvijo, ne pa tudi na rezultate omenjenih analiz, smo se odločili, da ju iz vprašalnika ders iz- 98 Vloga navezanosti in spola pri uravnavanju ter zavedanju čustev ključimo, v nadaljevanju pa predstavimo rezultate analiz po njuni izključitvi. V nadaljevanju smo izvedli statistiko za testiranje hipotez. Avtorji (Brennan, Clark in Shaver 1998; Brennan, Shaver in Tobey 1991; Fraley in Waller 1998) priporočajo uporabo merskih pripomočkov, ki temeljijo na ugotavljanju izraženosti dveh dimenzij navezanosti. Navedeno je razlog, da smo omenjeni pristop s pomočjo vprašalnika ECR-Ruporabili za testiranje vseh hipotez, razen ene. To je primerjava sloga varne navezanosti s slogom nevarne navezanosti glede na uravnavanje čustev. Za to hipotezo smo uporabili vprašalnik rq, ki kategorizira udeležence skladno z njihovim primarnim slogom navezanosti, saj smo se hoteli izogniti ločevanju varno in nevarno navezanih udeležencev na podlagi mediane 7-stopenjske lestvice vprašalnika ecr-r. Za primerjavo sloga varne navezanosti s slogom nevarne navezanosti glede uravnavanja čustev je bil uporabljen t-test za neodvisne vzorce. Pred tem smo nevarne sloge navezanosti na prvem delu vprašalnika rq združili, nato pa s preizkusom enake verjetnosti preverili, ali sta sloga varne in nevarne navezanosti enakomerno zastopana. Povezanost obeh dimenzij navezanosti (anksio-znost, izogibanje) pri vprašalniku ecr-r s čustvenim zavedanjem in težavami pri uravnavanju čustev smo preverili s pomočjo korelacijske analize. Ker so bili podatki porazdeljeni normalno, smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije. Ali spol moderira odnos med dvema dimenzijama nevarne navezanosti in uravnavanjem čustev, smo preverili z moderirano linearno regresijo. Uporabljen je bil priključek Process Macro model 1. Preden smo izvedli analizo moderacije, smo kot dodatno analizo izvedli MANOVO za preverjanje razlik v obeh dimenzijah nevarne navezanosti glede na spol. Za izračun smo uporabili Pillai-Bartlettovo sled, saj je bila kategorija spola neenakomerno zastopana. Rezultati Mere opisne statistike V preglednici 1 so prikazane opisne statistike za mere navezanosti (ecr-r), težav v uravnavanju čustev (ders) in čustvenega zavedanja (ders-Zavedanje). Za preverjanje normalnosti skupnega rezultata vprašalnika ders, dimenzije Zavedanje in dimenzij vprašalnika ecr-r smo uporabili test Kolmogorov-Smirnov, koeficiente asimetričnosti in sploščenosti, histograme in q-q grafe. Iz preglednice je razvidno, da rezultati testa Kol-mogorov-Smirnov kažejo na to, da spremenljivke niso porazdeljene normalno (p < 0,05). Zaradi navedenega smo preverili tudi koeficiente asi- 99 Ksenija Radinovic in Zlatka Cugmas Preglednica 1 Opisna statistika mer navezanosti vprašalnika ecr-r (anksioznost, izogibanje), skupnega rezultata vprašalnika ders in dimenzije Zavedanje na vprašalniku de rs Postavka ecr -r ders Anksioznost Izogibanje Skupaj Zavedanje Povprečje 2,46 2,48 74,59 16,69 Standardni odklon 0,98 1,03 15,87 4,31 Koeficient asimetrije o,54 0,95 0,56 0,07 Koeficient sploščenosti -0,60 0,79 0,14 -0,75 Minimalna vrednost 1,00 1,06 41,00 8,00 Maksimalna vrednost 5,00 6,78 126,00 26,00 Statistika testa Kolmogorov-Smirnov 0,10 0,10 0,08 0,07 Število udeležencev 229 229 227 227 Stopnja statistične značilnosti <0,001 <0,001 0,001 0,019 metričnosti in sploščenosti. Ti so bili znotraj vrednosti ± 2, ki se pri preverjanju normalne porazdelitve štejejo kot sprejemljive (George in Mal-lery 2010). Analiza izraženosti težav v uravnavanju čustev glede na slog navezanosti (rq) Na podlagi odgovora na vprašanje, v kateri opis vedenja bi se uvrstili na prvem delu vprašalnika rq, smo vsakemu udeležencu pripisali njegov najbolj izražen slog navezanosti. 128 (55,9 %) udeležencev je imelo varen slog navezanosti, 51 (22,3 %) plašljivo izogibajoč, 21 (9,2 %) preokupiran in 29 (12,7 %) odklonilno izogibajoč. Udeležence, ki niso imeli varnega sloga navezanosti, smo združili v skupino nevarna navezanost, v kateri je bil 101 (44,1 %) udeleženec. Preizkus hipoteze enake verjetnosti je pokazal, da razlika v številu udeležencev med skupino varno in nevarno navezanih ni bila statistično pomembna, x2W = 3,18, p = 0,074. S t-testom za neodvisne vzorce smo preverili, ali se težave v uravnavanju čustev statistično pomembno razlikujejo glede na slog navezanosti, pri čemer smo kot odvisno spremenljivko uporabili skupni rezultat na vprašalniku d ers. Z Levenovim testom smo testirali predpostavko o homogenosti varianc (F = 2,99, p = 0,09). Rezultati t-testa so pokazali, da pri težavah pri uravnavanju čustev glede na slog navezanosti obstajajo statistično pomembne razlike, in sicer so udeleženci, ki so imeli varen slog navezanosti, dosegli nižje povprečje (m = 70,15, sd = 13,76) kot udeleženci, ki niso imeli varnega sloga navezanosti (m = 80,33, sd = 16,42), t (225) = -5,04, p < 0,001; 100 Vloga navezanosti in spola pri uravnavanju ter zavedanju čustev Preglednica 2 Prikaz korelacij med spremenljivkami Spremenljivke 1 2 3 4 1 ders - zavedanje 2 ders-skupaj 3 Anksioznost (ecr-r) 4 Izogibanje (ecr-r) 0,47** 0,14* 0,24** 0,44** 0,62** opombe * p < 0,05, ** p < 0,01. Preglednica 3 Prikaz razlik v dimenzijah navezanosti glede na spol Navezanost (ecr-r) Spol M SD Anksioznost Moški Ženski 2,43 2,48 0,91 1,05 Izogibanje Moški Ženski 2,59 2,39 0,93 1,10 d = 0,68. Višje vrednosti na vprašalniku ders pomenijo, da imajo posamezniki več težav pri uravnavanju čustev, kar pomeni, da so udeleženci z varnim slogom navezanosti izrazili manj težav v uravnavanju čustev, in obratno. Velikost učinka za to analizo kaže v skladu s Cohenovo (1992) konvencijo na srednje velik učinek (d > 0,50). Povezave med uravnavanjem čustev, čustvenim zavedanjem in dimenzijama nevarne navezanosti (ecr-r) Za preverjanje povezav med anksiozno navezanostjo (ecr-r), čustvenim zavedanjem in skupnim rezultatom pri uravnavanju čustev smo uporabili Pearsonov koeficient korelacij. V preglednici 2 prikazani rezultati so pokazali, da se čustveno zavedanje z anksiozno navezanostjo povezuje statistično pomembno, šibko in pozitivno. Kot statistično pomembna se je pokazala tudi pozitivna povezava med izogibajočo navezanostjo in zavedanjem ter med obema dimenzijama nevarne navezanosti in skupnim rezultatom pri vprašalniku d ers. Razlike v povezavi med dimenzijama nevarne navezanosti in čustvenim zavedanjem glede na spol Preden smo izvedli analizo moderacije, smo dodatno preverili razlike v dimenzijah navezanosti glede na spol. Za preverjanje razlik v navezanosti glede na spol smo uporabili m anovo, saj sta obe dimenziji med seboj visoko korelirali (glej preglednico 3). Preliminarni Boxov M-test (7,11, F (3, 5315631,32) = 2,35, p = 0,071) je pokazal, da lahko predpostavljamo, da 101 Ksenija Radinovic in Zlatka Cugmas Preglednica 4 Prikaz moderatorske analize za napovedovanje težav v čustvenem zavedanju s pomočjo interakcije med spolom in anksiozno navezanostjo Spremenljivke b se t P (1) (2) Anksioznost 0,66 0,29 2,26 0,025 0,08 1,23 Spol -1,18 0,57 -2,08 0,037 -2,30 -0,06 Anksioznost x spol -0,83 0,60 -1,40 0,164 -2,01 0,34 opombe b - nestandardiziran regresijski koeficient, se - standardna napaka, t - t -statistika, p - stopnja statistične značilnosti, (1) spodnja meja 95-odstotnega intervala zaupanja, (2) zgornja meja 95-odstotnega intervala zaupanja. Preglednica 5 Prikaz moderatorske analize za napovedovanje težav v čustvenem zavedanju s pomočjo interakcije med spolom in izogibajočo navezanostjo Spremenljivke b se t P (1) (2) Izogibanje 1,04 0,27 3,84 <0,001 0,51 1,58 Spol -0,91 0,56 -1,63 0,095 -2,01 0,19 Izogibanje x spol -1,40 0,56 -2.49 0,014 -2,50 -0,29 opombe b - nestandardiziran regresijski koeficient, se - standardna napaka, t - t -statistika, p - stopnja statistične značilnosti, (1) spodnja meja 95-odstotnega intervala zaupanja, (2) zgornja meja 95-odstotnega intervala zaupanja. so kovariančne matrike približno enake. Rezultati man o ve so pokazali, da statistično pomembne razlike v navezanosti glede na spol ne obstajajo (V = 0,02, F (2,226) = 2,22, p = 0,111). Ker rezultati manove niso bili statistično pomembni, nadaljnjih analiz nismo izvedli. Kot je razvidno iz preglednice 3, so povprečja ocen tako moških kot žensk pri obeh dimenzijah navezanosti približno enaka. Za razumevanje interakcije med dimenzijo navezanosti kot napove-dnikom, čustvenim zavedanjem kot kriterijem ter spolom kot moderator-sko spremenljivko smo izvedli moderirano regresijsko analizo. Rezultati moderirane regresije, kjer smo vključili anksiozno navezanost kot neodvisno spremenljivko, dimenzijo Zavedanje (ders) kot odvisno spremenljivko in spol kot moderator, so pokazali, da omenjen model pojasni 5 % variance odvisne spremenljivke. Pregled posameznih regresijskih koeficientov v preglednici 4 je pokazal, da spremenljivki anksioznost in spol statistično pomembno pojasnita odvisno spremenljivko čustveno zavedanje. Učinek interakcije med anksiozno navezanostjo in spolom pa ni statistično pomemben, kar pomeni, da spol ne moderira odnosa med anksiozno navezanostjo in čustvenim zavedanjem. 102 Vloga navezanosti in spola pri uravnavanju ter zavedanju čustev Preglednica 6 Prikaz učinka spola v povezanosti izogibajoče navezanosti s težavami v čustvenem zavedanju Spol b SE t P (1) (2) Moški 1,84 o,45 4,o8