>--. •>
NAJDBA RIMSKE FIBULE
Septembra 1959 je kmet Jože Dolinar,
po domače Tratar, iz Podgore št. 2 v Poljanski
dolini našel pri košnji rimsko
fibulo. Ta njemu čuden in nerazumljiv
predmet je njegova hčerka nesla v šolo.
Tu je fibulo videl tov. Jože Kloboves in
o najdbi obvestil muzej v Škofji Loki.
Dne I. julija je muzej fibulo odkupil in
jo hrani (št. KDMP 3682) razstavljeno v
arheološki zbirki.
Fibula je vlita v enem kosu, je iz brona
in dobro ohranjena, le nad koncem zatiča
je rahlo nalomljena. Manjkata peresovina
in igla. Dolga je 9 cm. Spada v vrsto živalsko
oblikovanih fibul, ki so bile v
rimskem času precej razširjene. Prednji
konec loka nad zatičem prehaja v glavo
živali, ki ima odprt gobec. Očesi sta izraženi
z okroglima vdolbinama in ni izključeno,
da sta bila v njiju vložena
draga ali poldraga kamna. Ušesa so le
nakazana z rahlimi plastičnimi izrastki
na temenu glave. Pred levim ušesom je
majhna vdolbina, ki je verjetno posledica
slabega kalupa. Vrat se od glave proti
zatiču v krivulji razširja in prehaja v lok
in zatič. Za vrsto upodobljene živali bi se
le težko odločili. Lok se od živalskega
vratu dalje polagoma razširja in je na
mestu največje ukrivljenosti povsem ploščat,
nato se zožuje in se zaključi z luknjico
za ležišče peresovine. Na konveksni
strani loka, na mestu, kjer je ta najširši,
sta vzporedno dve plitvi vdolbini, ki sta
verjetno samo odtis slabo izdelanega
kalupa.
Po pripovedovanju najditelja je bila
fibula najdena na vrhu zemlje, kar bi
lahko pomenilo, da je sedanje najdišče
sekundarno. Čeprav je to le malo verjetno,
pa moremo ob takšni razlagi upoštevati
le naravni transport, in to na
krajši razdalji. Verjetneje je, da je najdišče
primarno in je fibula prišla na
površje zemlje pri poljskih delih ali na
kak drug naraven način.
Na videz je najdba sicer skromna, nudi
pa lahko dragocene podatke. Okrasni
predmeti so bili tudi v rimski dobi najpogostejši
grobni pridatki, predvsem v
ženskih grobovih. Zato je fibula iz Pod-
220
^T^SSTTgore
verjetno znanilka groba aJi celo večjega
grobišča. Na to bo moralo odgovoriti
izkopavanje, ki bo z izkopanim arheološkim
gradivom dalo prve podatke o
naselitvi in življenju prebivalstva v Poljanski
dolini v času Rimljanov. Z vso
upravičenostjo pa lahko v okolici tega
domnevnega grobišča pričakujemo tudi
večjo ali manjšo naselbino, ki bi pri reševanju
nakazanega problema dala še več
in dragocenejših podatkov za proučevanje
rimske zgodovine na ozemijv loškega
muzeja.
Janez Eržen
221