GLASNIK
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBOR« LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
ŠTEVILKA 21. - LETO L
LJUBLJANA, 14. DECEMBRA 1954
MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA
NOVE MESTNE TAKSNE ZNAMKE
Znano jev da Je Zvezni Izvršni svet Izdal uredbo o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek po poprejšnji pritrditvi Izvršnega sveta republiške ljudske skupščine.
l*o tej uredbi imajo ljudski °dborl pravico predpisati tak-86 in prometni davek zato, da ** območje okraja preskrbijo sredstva za vzdrževanje in zidanje stanovanjskih hiš, za zijanje zdravstvenih, prosvetnih *** drugih zavodov in komunalnih objektov, za graditev cest, •Postov in podobnih naprav.
. Ta sredstva pomenijo doho-?ck proračuna ljudskega od-"°ra s katerim se določi tudi "*Cin njihove uporabe.
. Vse takse, ki jih predpišejo ™dskl odbori na podlagi te jjrodbc, se plačujejo v goto-''•“1 ali na kak drug primeren »ačin.
v, a osnovi te uredbe je tudi listni ljudski odbor v Ljub-izdal odlok o uvedbi tla n 1,1 taks in prometnega . *vka. Delci teh dohodkov, 8 Pripadajo MLO v Ljubljani, h steka v »Sklad za komunal-, gradnje«. Sklad ima pred-bn dohodkov in izdatkov, }/ Ra sprejme ljudski odbor, (j Sredstvi sklada razpolaga pt za komunalne in gradbe-Radcve v mejah predraču-
na, ki ga sprejme ljudski odbor.
Odlok Je določil, da se prometni davek in turistična tak-
sa plačujeta v gotovini, takse pa v posebnih mestnih taksnih znamkah.
Mestni ljudski odbor je kmalu po izdaji svojega odloka razpisal tudi poseben natečaj za izdelavo osnutkov taks-
nih znamk. Natečaja se je udeležilo več znanih slikarjev in grafikov. Posebna komisija je izbrala najboljše osnutke, ki so jih predložili naši grafični umetniki Jože Trpin. Vladimir Makuc in Danilo Lapajne.
Taksne znamke je nato prav lično natiskal Zavod za izdelovanje novčanic v Beogradu.
Medtem je bilo treba mestne takse pobirati v gotovini, kar je povzročalo državljanom
precej nevšečnosti, uslužbencem mestnih uradov, zavodov itd. pa mnogo dela pri sprer jemanju, vpisovanju in obračunavanju.
Serija takšnih znamk, ki ima devet vrednosti, je prišla v promet dne 1. nov. 1954", kar Je bilo že objavljeno v »Glasniku« štev. 8. Danes objavljamo taksne znamke v naravni velikosti Barve imajo naslednje: 1 din — vijolična, 2 din — sepia, 5 din — rožno rdeča, 10 din — temno siva.
20 din — ultramarin, 50 din — listno zelena, 100 din — indijsko rdeča, 500 din — temno modra, 1.000 din — rjava.
Oblika taksnih znamk je pokončni pravokotnik v velikosti državnih taksnih znamk. Na njih Je poleg označbe vredno-
Za ureditev stanja na tržišču, ki se je v zadnjih mesecih odražalo v tendenci zviševanja cen, je bil sprejet sklep, da se v okviru vse države {mobilizirajo konjunkturo! dobički, to so sredstva, ki niso vplivala na povečanje narodnega dohodka, ampak .so obratno zniževala realno vrednost zaslužka in s tem življenjski standard. Ta sklep sam na sebi je vsekakor pravilen, vendar se nikakor ne bi mogli strinjati s načinom izvedbe, kakor ga je prvotno predlagala zvezna administracija. Za posamezne republike so bili namreč določeni fiksni zneski, ki pa nikakor niso zagotavljali pravilne izvedbe omenjenega sklepa. Zato je doživel tudi bistveno spremembo v Zvezni skupščini, ki je sprejela skice, da republike odvedejo polovico vseh presežnih dohodkov. Tudi za sam izračun tega presežka je določen enoten kriterij, ker je njegova osnova zvezni družbeni plan, ki ni vpošteval različnih cen. Za zagotovitev tega sklepa Je bila določena akontacija v višini 22 milijard, od katere odpade na I,R Slovenijo ca 8 milijard, ki se pa mora vplačati v višini dveh tretjin do 15. januarja, ostanek pa do konca februarja. Ta akontacija pa v bistvu ni me-
sti napis: »LB Slovenija —-MLO Ljubljana — Taksna znamka«.
Znamke prodajajo vsi maloprodajami tobačnih izdelkov in državnih taksnih znamk na območju mesta Ljubljane. Uradi ne smejo več prevzemati gotovine namesto taksnih znamk, ki morajo biti nalepljene na vlogah in priložene za rešitve.
Odlok MLO v Ljubljani o uvedbi mestnih taks in prometnega davka je bil še objavljen v »Uradnem listu LRS«.
Da se vsi prebivalci mesta Ljubljane seznanijo s vsemi določbami »taksne tarife« in »tarife prometnega davka«, bomo celo tarifno tabelo objavili v eni prihodnjih številk »Glasnika«, na kar bralec te sedaj opozarjamo.
rilo za višino celotnega vplačila, ki se bo izvršilo šele >b odobritvi letnih bilanc.
Iz tega lahko torej sklepamo, da je zagotovljena pravilna razdelitev tega vplačila, ostaja pa seveda odprto vprašanje, ali predstavljajo ta sredstva v celoti konjunktur-ne dobičke ali ne, o čemer bom omenil kasneje nekaj zgovornih številk. V interesa stabilizacije tržišča in s tem življenjskega standarda delovnega človeka pa moramo seveda ta sklep pocflraviti In pod-vzeti vse mere, da se izvrši.
Ce hočem prikazati, kakšne posledice bo imel ta ukrep na naš plan, mi dovolite, da vas na kratko spomnim številk iz našega prvotno sprejetega plana.
Po sprejetem družbenem planu so bili predvideni dohodki v višini 3,801 milijarde.
Planirani izdatki:
1.	Proračun	1.510
2.	Proračun Investicije 884
3.	35•/• participacija
LRS	919
4.	Sklad za samostojno razpolaganje	148
5.	Sklad za kreditne
Investicije	340
3.801
Spomniti vas moram, da je bilo ob sprejemanju tega plana izrecno ugotovljeno, da so
planirana sredstva minimalna in so predstavljala kritje minimalnih potreb. Dokaz za to je bila primerjava planirane akumulacije za leto 1954 in realizirane akumulacije v letu 1953, ki je bila za 1800 milijonov višja od prve. To pa je obenem tudi dokaz, da MLO ni vršil pritiska na podjetja, da bi iskala povečanje dohodka z dviganjem cen.
Po rebalansu na podlagi polletne realizacije družbenega plana in proračuna dohodkov smo predvidevali realizacijo dohodkov v višini 5657 milijonov.
Izdatke po rebalansu pa smo
predvidevali sledeče:
L Proračun	1	1.525
2.	Proračun	investicij 1.367
3.	Participacije 35•/•
LRS	1.569
4.	Sklad za samostojno
razpolaganje	731
5.	Sklad za kreditiranje
investicij	465
5.657
Ce odbijemo participacijo LRS in sklade podjetij, ostane MLO sredstev v višini 3357 milijonov.
Glede na to, ker je Ml rebalans plana izdelan na podlagi matematičnega izračuna izpolnitve družbenega plana v II. polletju v isti višini kot v L polletju, je bil sprejet sklep, da se eventualni viški dohodkov nad planom razdelijo 50°/« za gospodarske investicije, 50*/t pa za stanovanjsko-komu-nalno izgradnjo.
Po oceni ki smo jo izvršili pred kratkim na podlagi obračunov realizacije prvih treh kvartalov in ocenitve ter predvidevane realizacije samih podjetij za zadnji kvartal pa predvidevamo realizacijo dohodkov 5812.
Po odbitku republiške participacije (35*/e) in skladov podjetij bi torej znašala sredstva MLO 3483 milijonov, to je 126 milijonov več kakor smo predvidevali po rebalansu.
Rasen tega pa so še bila ustvarjena po petem II. 1954 sredstva na račun davka na presežne plače is leta 1953 v višini 537 milijonov. Ta sredstva niso bila upoštevana v bilanci dohodkov in izdatkov za leto 1954, ker so bila pod zaporo In njihova uporaba ni bila znana. Sproščena so bila šele kasneje in te pod pogojem. da jih uitorabimo za do-vršitev »Gradisove« in »Im-pcxovc« zgradbe stanovanjskih blokov. Papirnice Vctčo in Direkcije JDŽ ter gradnjo trafopostaj. Na tej podlagi je bilo prenešeno 400 milijonov na sklad za stanovanjsko izgradnjo, 100 milijonov pa v sklad za finansiranje gospodarskih investicij.
Ce upoštevamo, da so se natekala v ta sklad razen v proračunu predvidenih sredstev še sredstva iz vrnjenih
POROČILO SVETA ZA GOSPODARSTVO
V ZVEZI Z IMOBILIZACIJO P1ESEZNIH DOHODKOV
anuitet, nekaterih odpovedanih posojil, obresti, presežek sklada iz leta 1953 ter omenjenih 100 milijonov, je kritje sklada naraslo na 668 milijonov, odobreno pa je bilo investicijskih kreditov v višini 946 milijonov. Odobreni krediti so sicer višji od razpoložljivih sredstev, to pa zato, ker se je hotelo zaradi slabih dosedanjih izkušenj zagotoviti polno mobilizacijo vseh razpoložljivih sredstev in zagotoviti kontinuiteto investicijskih del do odobritve družbenega plana za leto 1955.
To bi bila torej slika sedanjega stanja naših dohodkov in izdatkov.
Imobilizacija presežnih dobičkov, ki se mora izvršiti po sklepu Zvezne skupščine, pa Ima za posledico povišanje participacije LRS od 35*/» na 45'/», to je od 1620 na 2083 milijonov. S tem pa se dohodki MLO zmanjšajo od 3483 milijonov na 3020 milijonov, to je 463 milijonov.
Ce torej izhajamo iz dohodkov 3020 milijonov din, s katerimi bi MLO po povišanju republiške participacije na 45°/« razpolagal ter jih primerjamo z izdatki, pridemo do naslednjega rezultata:
	milijard	
Dohodki skupaj Izdatki		3.020
1. za proračun		1.525
2. za proračun Investl-		
cij		1.367
3. odobreni krediti	za	
gosp. invest.		948
Skupaj		3.840
Primanjkljaj znaša torej 820 milijonov din.
Ker bodo sredstva, predvidena za proračunske izdatke v celoti porabljena, moramo is-
t VABILO na 26. sejo zbora proizvajalcev MLO
Na podlagi 89. člen-a Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin sklicujem
26. SEJO
ZBORA PROIZVAJALCEV
Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki bo v petek dne 17. decembra 1954 ob 16.30 uri v sejni dvorani Magistrata, Ljubljana.
Predlagan je naslednji dnevni red:
1.	Poročilo Mandatno-imuni-tetne komisije zbora proizvajalcev.
2.	Razprava in sklepanje o predlogu za povečanje obračunskega plačilnega sklada za nekatere gospodarske organizacije.
3.	Ponovno razpravljanje o pritožbah gospodarskih organizacij »Slovenija-Projekt« in »Elektroprojekt« glede povečanja obračunskega plačilnega sklada.
4.	Razprava in sklepanje o pritožbi podjetja »Export-Pro-jekt« proti odločbi o odobritvi delovnih mest.
Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni MLO teie-ton 21-343. Kresija, soba 8.
Predsednik MLO:
Dr. Marijan Dermastja, I. r.
katl vir za kritje primanjkljaja le v zniževanju izdatkov za proračunske investicije in v črtanju že odobrenih kreditov za gospodarske investicije. Ta primanjkljaj pa se takoj zniža za 203 milijone, ker so sredstva za kritje odobrenih kreditov za gospodarske investicije predvidena v omenjenih dohodkih le v višini 465 milijonov (to je 340" milijonov + 125 milijonov), sklad pa ima danes na razpolago 668 milijonov, to je 203 milijone več, kot previdevajo dohodki. Ta razlika izvira iz omenjenih 100 milijonov iz davka na presežne plače iz leta 1953 ter iz na-tečenih anuitet in odpovedanih kreditov.
Torej bom govoril od sedaj naprej o primanjkljaju 617 milijonov.
Tovariši ljudski odborniki! Kot vidite, se pred MLO postavlja odgovorna naloga. Prcdno pristopimo k potrebnim ukrepom, smatra Svet za gospodarstvo za potrebno opozoriti MLO na ekonomsko upravičenost zvezne odločitve za imobilizacijo presežnih sredstev. na drugi strani pa na položaj in okoliščine, v katerih naj bi MLO izpolnil postavljeno nalogo.
Mislim, da moramo istočasno ugotoviti kot pravilno in nujno, da vzporedno s porastom gospodarske , moči, to je proizvodnje in narodnega dohodka se sorazmerno večajo tudi sredstva ljudskih odborov. Razumljivo je, da gospodarski razvoj terja tudi več sredstev za prosvetno, socialno, kulturno, zlasti komunalno dejavnost. Ce s tega stališča ocenjujemo položaj mesta Ljubljane, nam zadnja tri leta dajejo haslednjo sliko: Vrednost proizvodnje sc je razvijala takole:
1952	=	100
1953	-	106.4
1954	»	119.7
Vrednost industrijske proizvodnje pa je naraščala takole:
1952	■=	100
1953	*	=	112
1954	■=	120
Njen fizični obseg pa je naraščal:
1952	-	100
1953	=»	116.5
1954	=	135
Vzporedno s tem je porast-
la delovna sila:
1952	=	100
1953	=	107
1954	=	121
Produktivnost na enega zaposlenega pa od:
1952	-	100
1953	=	108
1954	-	111
pri čemer moramo ugo‘nviti, da je destimulativni sistem nagrajevania zaviral poveča-vanfe storilnosti dela.
Tudi narodni dohodek, ki je eden od bistvenih pokazateljev razvoia gospodarstva nam v zadnjih treh letih kaže porast:
1952		100
1953	«=»	128
1954	=	166
Navedeni	podatki	dovoli
prepričljivo dokazujejo, da sc krepi ekonomska osnova mesta. Nasproti temu nam p» dohodki mesta, ki sc formirajo po predpisanih instrumentih. ke*eto baš obratno «UUtv
1953	■=	199 tz<tie>
1954	=	107 (3029'
Primerjava dohodkov t 1°-
tom 1952 ni	ir— si.
la koncem 1952 izvršena de-
centralizacija državne uprave, to je prenos prosvetnih in zdravstvenih ustanov in notranje uprave na proračune ljudskih odborov. V letu 1954 pa kljub izdatnemu povečanju proizvodnje, storilnosti dela in narodnega doliodka ter ob skoraj istem plačilnem fondu, se dohodki MLO povečajo le za 7°/e.
Ta slika pa se močno poslabša, če upoštevamo, da imamo v dohodkih letošnjega leta 1105 milijonov prihrankov, prenesenih iz leta 1953, kar pomeni, da v okviru družbenega plana za leto 1954 dobi MLO le 1915 milijonov din, kar predstavlja le 68°/» ustvarjenih in izkoriščenih dohodkov v letu 1953.
To nam jasno kaže, da dohodki ljudskega odbora celo močno padajo ob istočasnem povečanju proizvodnje.
Slično sliko padanja nam pokaže tudi primerjava sklada za samostojno razpolaganje podjetij in sicer:
1952	=	100	(1630)
1953	=	107	(1749)
1954	*=	65	(1057)
Kljub temu pa gibanje plačilnega sklada za zadnji dve leti ne kaže bistvenega porasta:
1952	=	100	(3916)
1953	=	121	(4737)
1954	«	122	(4787)
Primerjava z letom 1953 pa
ni realna, ker sc je v tem letu izvršil prehod iz sistema bonov na čiste dinarske plače. Pač pa primerjava 1953—1954 očitno kaže, da smo znatno povečanje proizvodnje dosegli praktično z istim plačnim skladom.
In končno še primerjava indeksa cen:
0 1953	~	100
0 1954	=	97.7
0 december 1953	=	100
0 1954	=	101.26
V koliki meri imajo presežni dohodki na področju MLO konjunkturni karakter, nam prepričljivo kažejo tudi indeksi cen.
Te številke sem navedel samo v Ilustracijo, ker smatram za potrebno, da smo si na Jasnem, da ne gre v našem primeru samo za konjunkturne dobičke, ampak tudi za objektivne pogoje, ki so omogočili -ustvarjanje sredstev nad predvidevanji po planu. Te objektivne pogoje nam jasno kaže primerjava povečanja proizvodnje in produktivnosti sama na sebi, posebno pa še v primerjavi z ustvarjanjem sredstev MLO v zadnjih letih.
Upoštevajoč ta dejstva, je Republiški izvršni svet tudi spremenil svoj prvotni predlog, ki je predvideval povišanje participacije od 35°/« na 50"/« s tem, da je določil participacijo v višini 45°/«.
Ker pa seveda ne moremo negirati, da niso obstojali tudi subjektivni momenti za povečanje sredstev in ker sc praktično ne more potegniti neka ostra nieja med prvimi in drugimi, Svet za gospodarstvo smatra, upoštevajoč, da bo ta ukrep prispeval k stabilizaciji na trgu, da je nujno za zagotovitev Izvršitve tega sklepa podvzeti sledeče ukrepe:
1.	Po nalogu Izvršnega sveta so bila začasno blokirana sledeča sredstva z namenom, da «e pregleda črtanje Investicijskih kreditov iu sestavi re-
duciran investicijski plan, in sicer:
1.	Sredstva za proračunske investicije.
2.	Sklad za kreditiranje gospodarskih investicij.
3.	Vodni sklad.
4.	Sklad za urejanje in varstvo gozdov.
5.	Račun 662.
6.	Račun 608 razen sklada za samostojno razpolaganje.
2.	Da sc poišče prihranke za kritje te izgube predvsem v proračunu, proračunskih investicijah in odobrenih kreditih za gospodarske investicije, Svet za gospodarstvo namreč smatra, da do skrajne meje ne bi šli na odvzemu sredstev podjetjem. Smatra namreč, da bi vsako nadaljnje jemanje teh sredstev povzročilo veliko gospodarsko in politično škodo, ki bi imela za posledico padec proizvodnje, posebno zalo, ker smo videli, da se sredstva podjetij itak že bistveno zmanjšujejo napram letu 1953. Razen tega ta sredstva v zelo mali meri rušijo proporce med sredstvi za investicije in reprodukcijo, ker gre v teh primerih predvsem za manjše investicije in racionalizacije, ki imajo za posledico hiter dvig proizvodnje;.
3.	V tej smeri se je izvršil po posameznih svetih pregled proračuna in proračunskih investicij ter odobrenih kreditov za gospodarske investicije.
Ta pregled je dal sledeče rezultate:
1.	V proračunu se predvideva
prihranek	12,664.000
obenem pa
tudi deficit	20,407.000
ki izvira iz nagrad zaposlenemu osebju MLO in ustanov v višini ca ti0°/e od osnovne plače. Mimogrede naj omemim, da so te nagrade že izplačale vse republiške institucije in vsi ostali okraji. Ta primanjkljaj bi predlaga!, da sc krije iz proračunske rezerve, ki je še neizčrpana v višini 15,307.934.
Iz proračuna torej ne moremo pričakovati prihrankov za kritje deficita.
2.	Pregled proračunskih investicij kaže pa sledeče prihranke:
odobreno
po rebalansu	prihranek
a)	Svet za stanovanjske
zadeve 381.340	195.236
b)	Svet za notranje zadeve
23.600	302
c)	Tajništvo
31.935	5.015
d)	Svet za komunalne za
deve 397.546	21.764
e)	Svet za prosveto +
Svet za kulturo
249.209	39.468
1) Svet za zdravstvo 186.710	—
g) Svet za gospodarstvo 102.796	—
1,373.136	261.784
Prihranek
Dotacije
v gospodarstvu	1.230
Skupaj	263.014
Ti prihranki so bili utrjeni te' o da se prenrečl gospodarska škoda, ki bi nastala zaradi prekinitve del In škoda, ki bi naspala, vsled takih prekinitev v gradbenih podjetjih.
3. Svet za gospodarstvo je 'ireirkdfil tudi odobrene Vre-
jc in prišel do sklepa, da sc
znižajo za 103 milijone, kjer sc je oziral predvsem na dosedanjo izvršitev in preprečitev gospodarske škode.
Ob upoštevanju tega sc torej deficit zniža na 251.000. Za zagotovitev kontinuitete izgradnje teli investicij jc Svet za gospodarstvo osigural nekaterim podjetjem večje kredite kot bo iznašala dejanska potrošnja v letošnjem letu. Vendar moram ugotoviti, da bodo natočene anuitete v prihodnjem letu znašale ca 100 milijonov dinarjev, za kar se omenjeni deficit še nadalje zmanjša na 151 milijonov.
To je sedaj številka, o kateri se moramo sedaj posebej zediniti, ali gremo še naprej na črtanje investicij in pri tem tvegamo gospodarsko škodo, ki bi pri tem nastala, ali pa sprejmemo sklep, da ta deficit pokrije proračun za leto 1955.
Svet za gospodarstvo je sprejel sklep, da predlaga ureditev tega na drugi način, to je, da gremo s tem deficitom v proračun za leto 1955. Zalo prosim, da skupščina to sprejme.
(Oba zbora mestnega ljudskega odbora Ljubljane sta na 50. seji dne 10. dec. 1954 po temeljiti razpravi poročilo Sveta za gospodarstvo soglasno odobrila, sc strinjala z vsemi predlogi Sveta in soglasno sklenila, da sc ostanek 151 milijonov din za imobilizacijo sredstev krile s proračunom za leto 1955.)
Ker pa v tej obrazložitvi ni $e predvideno kritje izgube Zavoda za socialno zavarovanje v višini 128 milijonov, ra kar ho dal posebej obrazložitev Svet za socialno varstvo, bi v imenu Gospodarskega sveta predlagal, da se za kritje te Izgube poveča odstotek ■'« socialno zavarovanje od či"/« na 4«.5c'n, s čimer H bila krita nred’-id'*na izguba. fNa s-ii MLO je Ml sprelet sklen, da znaša povišanje do 2°/i>. Za utrditev tega odstotka pa se mora predhodno pregledati stanje Zavoda za socialno z»-varovanje.) Smatram, da je ta sklep utemeljen predvsem * dcMvom, da se pri kritju deficita v proračunu nismo dotaknili skladov podjetij, ta i ** guba Zavoda za socialno zavarovanje pa bi sc na ta način krila Iz skladov podjetij.
RAZGLAS
Na podlagi čl. 21 zakona n spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov
razglaša
Mestna volilna komisija v Ljubljani za nadomestne volitve v Mestni zbor mestnega ljudskega odbora glavnaga mesta Ljubljane v 15. volilni enoti, ki bodo dne 19. decembra 1954, da je potrdila naslednjo kandidaturo:
1.	Dekleva Ivana Janko, Ljubljana, Tomšičeva ul. 10.
2.	Pirš Ivana Bogo, Ljubljana, Erjavčeva ul. 20,
Ta razglas se pošlje mestnemu ljudskemu odboru glavnega mesta Ljubljana z naročilom. da ga objavi na oglasu* deski.
Predsednik:
Jože Pernuš, 1. r*

»GLASNIK*
PREDLOG
ZA DEKONCENTRACIJO IN DRUŽBENO UPRAVLJANJE ZDRAVSTVENE SLUŽBE V LJUBLJANI
Preventivna medicina je Medicina bodočnosti.
Ljudsko zdravje je največja javna dobrina.
Individualna terapija že obstoječih bolezenskih sprememb 'ma nedvomno prodoren vpliv na raven in izboljšanje ljudskega zdravja.
Iz zdravstvenega, socialnega m narodno-ekonomskega ozira Pa je zdaleč bolje bolezenska stanja preprečevati, z metodami preventivne medicine ohra-mti zdravje ljudstva in ga pospeševati do najvišje možne stopnje.
Zato je potrebno, da se pri Vz8oji zdravstvenih delavcev Posveča prav posebna skrb Preventivnemu pojmovanju moderne medicine, obstoječe stanje pa se tem principom Prilagodi.
Dosedanja ločitev kurativne m preventivne medicine, kot ‘o opažamo še vedno pri nas, Pomeni veliko škodo ljudskemu zdravju. Prav mnogi Zdravstveni delavci pripisu-lfijo preventivnemu gledanju medicine podrejen položaj. Pri svojem delu ne upoštevajo, ali Pa samo površno, izsledkov višine statistike kot pokazateljev socialne medicine.
NEKAJ PODATKOV
Dosedanji' napori ljudske oblasti za ohranitev in zboljšanje ljudskega zdravja so že Pokazali viden uspeh. Natali-mta, ki je znašala v Ljubljani Pred zadnjo svetovno vojno Povprečno le 12 na 1000 prebivalcev, je znašala v 1945. letu 14.98, v 1952. letu je znašala 2°.0, v letu 1953 pa 19.5.
Smrtnost je leta 1945 bila jl.15 na 1000 prebivalcev, na-e je hitro padala in je zna-v letu 1953 le 7.4., Se bolj-pokazatelj zdravstvenega stan. a mesta je padec otroške marljivosti, ki je znašala v »“45. letu 10.8, v 1953. letu pa 4.5 na 100 rojstev.
Umrljivost za tuberkulozo je *dašala v Ljubljani v 1945. le-g1 29.5, v 1953. letu pa samo Sc 3.5 na 10.000 prebivalcev.
. Število primerov davice je ali 71.2, v ali 3.1 na
“oo v 1946. letu 751 1953 pa le 42 a.OOo prebivalcev.
Vprašanje pa nastaja, ali bi »e bil uspeh naporov in vlo-miih sredstev še večji in vplivi tudi na še vedno veliko Zavilo obolevanj in nezgod, ko bi sc investirana sredstva j Porabila v harmonično sode-jVanje vseh vej zdravstvene džbe, posebno še kurativne b Preventivne smeri pod vod-v«m uspešno organiziranega ^'žbenega upravljanja na .'mn, ki omogoča to v nepo-ednem stiku z ljudstvom sa-
krvi osnutek proračuna Vqravstveni'h prorač. ustanov y Ljubljani za leto 1955 pred-s,. "ya 171 miljonov, za inve-jecije pa 3G4 milijonov dinarji kar je nedvomno visok, v jj/tvje prebivalcev vložen ka-
t nbresti v ljudsko zdravstvo (testiranih sredstev se ne po-^*eJr* takoj in neposredno, niun^'nn'e oboleni. predvsem --"'rv,1iivegn zni^aia,
°nn,
*n>a;
hjšanje smrtnosti, porast
natalitete, podaljšanje povprečne življenjske dobe, zmanjšanje travmatizma, dvig splošne narodne vitalitete in posredno zboljšanje gospodarskih razmer so obresti v ljudsko zdravstvo vloženega kapitala, ki so toliko višje, kolikor se s kapitalom ravna plansko in preudarno ter pod vodstvom in v soglasju z ljudskimi množicami.
DRUŽBENO UPRAVLJANJE
ZDRAVSTVENE SLUŽBE V LJUBLJANI
Z družbenim upravljanjem zdravstvene službe na področju Ljubljane še ne moremo oiti zadovoljni. Celo posamezne veje zdravstvene službe se vodijo nekoordinirano, ne da bi upoštevale zdravstveno problematiko kot celoto, še vedno brez zadostnega upoštevanja
RAZPIS
Tajništvo za zdravstvo MLO Ljubljana
razpisuje 1 mesto štipendista — specializanta iz derma-tovenerološke stroke — za bodočega vodjo Anti-veneričnega dispanzerja MLO Ljubljana. Pogoj: opravljen strokovni izpit za naziv zdravnika.
Prošnje jc vložiti na Tajništvo za zdravstvo MLO Ljubljana najpozneje do 31. dec. 1954 in jih taksirati s 180 din državne in s 95 din mestne takse.
preventivne smeri, le v rahli povezavi s širokimi ljudskimi množicami, kar rezultate v javno zdravstvo vloženega kapitala bistveno znižuje.
Na sejah Sveta za zdravstvo in soc. skrbstvo in v razpravah na območjih 16 sektorskih ambulant pa ni bilo možno krajevno uspešno prilagoditi službo zaščite zdravja dece in mater, protituberkulozne borbe, sanitarno epidemiološke službe in drugih zdravstvenih nalog.
Območje sektorjev je bilo izbrano po sili razmer, po slučajnem sedežu ambulante, ki so več noma nameščene v higi-ensko-funkcionalno neprimernih prostorih, često v bivših trgovskih lokalih, v opuščenih gost lnah i. pod. Področja sektorskih ambulant niso geografsko razvojne ter funkcionalno definirane enote, ki bi imele kako posebno krajevno zdravstveno problematiko. Tudi 12 obstoječih obratnih ambulant, ki so večinoma šele v razvoju, ni bilo možno uspešno prilagoditi področju sektorskih ambulant.
Otroške posvetovalnice in dispanzerji, materinske posvetovalnice, ginekološki in pa □roti tuberkulozni dispanzer so »o vedno porazdeljeni po vidikih teritorialne razdelitve me-■da v smislu bivših ra ionov. Sedež teh ustanov je prav tako v higiensko in funkcionalno manj primernih prostorih to ra je ot»žkoči,lo razvoj.
rT’M^t	1 rv-"'
en 5pln v	* p
imen šolske poliklinike ča-
kajo na dokončno ureditev sedeža.
Sanit.-epidemiološka služba je prav tako centralna za vse območje mesta in prav zato trpi na pomanjkljivi povezavi in vodstvu po družbenih organih.
TV AR AVNA
DELITEV LJUBLJANE NA ZDRAVSTVENA OBMOČJA
Da se družbeno upravljanje čim bolj približa terenu ter omogoči čim večji uspeh in napredek, je bil sprejet predlog o teritorialni razdelitvi mesta na enote, ki po razvoju, geografskem položaju, številu prebivalcev in krajevni zdravstveni problematiki najbolje ustrezajo zdravstveni komuni (zdravstveno področje, zdravstvene občine). Te enote so izbrane tako, da je k njim možno vsak čas priključiti tudi območja okolice izven Ljubljane, kolikor gravitirajo v smer te enote in še zdravstveno niso zadovoljivo organizirana.
Kot zdravstvena območja so predlagana:
1.	Območje občine Šentvid, ki se krije teritorialno tudi z območjem občine,
2.	območje občine Polje,
3.	središče Ljubljane, h kateremu je možno priključiti
protituberkulozne	službe.
Zdravstveni dom bi bil sedež zdravstvene prosvete, centralna dvorana bi se mogla preurediti za zdravstvena predavanja s kinoprojektorji, za zdravstvene tečaje Rdečega križa, PAZ in drugih socialno-zdravstvenih organizacij, ki sedaj zaman iščejo prostora in streho za svoje občekoristno udejstvovanje. V zdravstvenem domu bi bil tudi sedež centra za zaščitno cepljenje, ki se mora doslej zaradi pomanjkanja primernih prostorov opravljati na higiensko in funkcionalno popolnoma neprimernih mestih. V zdravstvenem domu naj bi bila tudi higienska kopalnica, morda tudi pralnica in druge komunalne naprave, ki služijo ‘zdravstvenemu razvoju in higienskemu počutju prebivalcev. V domu bi bila tudi postaja za prvo pomoč in stalna dežurna služba, da bi se mogli prebivalci v sili zateči na nai-bližje mesto. V zdravstvenih domovih na periferiji bo sedež morebitne reševalne službe.
V	posebnem traktu zdravstvenega doma bi morala bit: praviloma tudi lekarna z vsemi ureditvami, ki jih zahteva lekarniška služba.
V	Svetu za komunalne za-i deve proučujejo vlogo Sveta
tudi k centru težeče predele ' za zdravstvo glede makrolol« periferije, tako Vič do Tobač-1 cije zdravstvenih domov posa-ne tovarne, Šiška do stare I meznih zdravstvenih področij.
cerkve, Bežigrad do višine tr ga In podobno,
4.	Vič z Rožno dolino,
5.	Šiška,
6.	Bežigrad s pripadajočimi vasmi,
7.	Moste s pripadajočimi vasmi,
8.	območje Dolenjske in Ižanske ceste z Barjem.
V	primeru, da se bo Ljubljana širila v smeri Jarš in Tomačevega, ko bo poraste! tudi industrijski del mesta, se mora od Most ločiti Zelena jama z naselji ob Šmartinski in Tomačevski cesti; to območje bo postalo potrebno zaradi organizacije posebnih obratnih ambulant za veliko število industrije, ki se tam razvija. V tem primeru bo razdeljena Ljubljana na devet območij zdravstvene službe.
ZDRAVSTVENI DOMOVI, SEDEŽI
ZDRAVSTVENE SLUŽBE
Kakor to tudi ustreza novi smeri ureditve zdravstvene službe v vsej državi, bi postal sedež zdravstvene službe, zdravstvene komune ali področja zdravstveni dom, v katerem bi bila koncentrirana vsa zdravstvena zaščita 10 do 20 tisoč prebivalcev posameznih enot
V	zdravstvenem domu bi imela sedež ambulantno poli-klinična služba. Poleg sploš nih ambulant in obratnih ambulant bi v zdravstvenem domu bile tudi specialistične ambulante onih strok, ki so v okolišu najbolj potrebne. Centralna poliklinika ob Njegoševi cesti bi bila centrala specialistične ambulantne službe za vse območje mesta. V zdravstvenem domu bi bila tudi potrebna laboratorijska služba, rentgen, najnujnejša fizioterapija. Sedež bi bil tudi sanitamo-epid^miološke službe, prenata'nega skrbstva, za v1'!" mater in ž°ns '"•n+i-nnsž-ne službe, šolske poliklin.ke in
1.	Šentvid ima zdravstveni dom, ki pa je postal pretesen in ga bo treba izpopolniti.
2.	Lokacija za zdravstveni dom v Polju je že podana. V delu je idejni projekt, zato je upati, da bo zdravstveni dom ki je na tem območju tako nujno potreben, že v letu 1955 pod streho.
3.	Zdravstveni dom središča Ljubljane mora nedvomno ostati na Miklošičevi cesti 20. ta stavba je v zdravstvene namene že zidana, oz. preurejena.
4.	Najprimernejše mesto za zdravstveni dom na Viču bi bilo za javne namene določeno zemljišče na Bajčevem vrtu ob Tržaški cesti, ki leži v idealni sredini tega območja.
5.	V šiški bi bil zdravstveni dom najbolje postavljen ob Celovški cesti v zelenem pasu nasproti stanovanjskih blokov
6.	Najboljše mesto za bežigrajski zdravstveni dom bi bilo ob Titovi cesti v zelenem pasu nekoliko naprej od topniške vojašnice ob poti, ki vodi k Inštitutu za preizkušnjo gradbenega materiala, ali na prostoru bivšega »Primorja«.
7.	Idealen položaj zdravstvenega doma v Mostah, kjer bi našla prostore tudi obratna ambulanta, bi bil v območju sedanje rajonske stavbe. Verjetno bi se dala vila ob Krekovi cesti, v kateri je že zdaj ambulantna služba, dečja posvetovalnica in dispanzer, materinska posvetovalnica in zobna ambulanta, vključiti v sestav zdravstvenega doma na istem mestu.
8.	Prebivalci Barja in tamkajšnjih vasi težijo v kot so točja Ižanske in Dolenjske ce ste, kjer naj bi bil sedež zdravstvenega doma.
Ako nastane potreba po sa mostojnem zdravstvenem področju v Zeleni jami, potem je najprimerneje predvideti prostor za zdravstveni dom v ze-
lenici severno od Savske kolonije.
Organizacija zdravstvenih domov n izključuje možnosti ureditve zdravstvene postaje ali ambulante za potrebe tistih delov, ki so od zdravstvenega doma najbolj oddaljeni ali kjer se kaže največja potreba po lokalni zdravstveni službi. To bi prišlo posebno v poštev za Trnovo, Barje in morda za tiste okoliške predele, ki bi se pridružili v sklop zdravstvenih komun Ljubljane.
Sef zdravstvenega doma z vsem aparatom bo dolžan študirati in obdelovati zdravstveno problematiko in bo odgovoren zdravstvenemu odboru svojega območja. Zdravstveni odbor bo v sodelovanju s socialno-zdravstvenimi sveti opravljal posle družbenega upravljanja vse zdravstvene službe svojega območja. Zdravstveni delavci bodo primorani poročati o problematiki in uspehih svojega dela, študirati izsledke področnih vitalno-statističnih podatkov in prilagoditi svoje delo preventivnim smernicam sodobne medicine. Delo zdravstvenih delavcev v tako zaključeni enoti, ob sodelovanju in pod vodstvom družbenega upravljanja mora voditi k uspehom in dvigati ambicijo za delo zdravstvene službe v drugih zdravstvenih komunah mesta Ljubljane.
Področni zdravstveni odbori bi morali začeti z delom takoj, sodelovati bi morali že pri lokaciji zdravstvenega doma, že nekako kot iniciativni odbor in pozneje gradbeni odbor pred in med gradnjo zdravstvenega doma samega. Ljudska volja naj pride do izraza v delu zdravstvenega odbora tudi pri dokončni razmejitvi območij, pozneje pa po potrebi skupno ukrepa glede morebitnih sprememb.
Da se vskladi družbeno upravljanje zdravstvene službe, bodo zdravstveni odbori □odročnih zdravstvenih domov povezani v odboru za splošno zdravstveno varstvo in odboru za higiensko politiko pri Svetu za zdravstvo MLO. strokovni kolegij področnih zdravstvenih domov pa po svojem zastopniku v strokovnem svetu pri Svetu za zdravstvo MLO.
Z ureditvijo zdravstvene službe po zgoraj navedenih vidikih bo zadoščeno vsedržavni smeri organizacije zdravstvenih domov za zaščito ljudskega zdravja v najidealnejšem smislu, prav tako na tudi v smeri ' družbenega upravljanja zdravstvene službe.
POROKE
V soboto. 4. dec. so se v Ljubljani poročili:	elektrolnstalater
Konrad Stopar In 6'vllla Mari la Juvan finomehanlk Milan CernIo ln delavka Štefanija Selih mehanik Janez Tlršek In kroj pomočnica Antonija Satler strojni tehnik Janez Žagar In ban uslužbenka Ana Primc: mizar Albin B Stič in prodajalka Frančiška Smolnikar: m'zar nemoč Stanislav Dimitrovlč ln delavka Ivanka Vaupič: stud ekonom Rudolf F-uon in stud. filozof Karolina Zavrl: delavec Anton Zidov m delavka Katarina Mlhoci abs gozdar. Ivan Kelih ln ban uslužbenka Nada Por ma-vnulant PTT Miran Andrejčič ln tolecraftstka PTT Ivana Urankar: f'1m tehnik Peter VodllSek In kal- itraf risar A n drla Jurjevčič Sfer VineenclJ Pungerčar ln dela-' t Albina Ambrož:	kin-oopemV'	Stanislav
Kairlln In blagam1*' 'ra Te’"na Kokol: zdravnik dr "dvard Tepina ln med. tehnik vana Drašler.
»GLASNIK«
RAZGLAS
Na podlagi čl. 21 zakona o spremembah In dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov
razglaša
Mestna volilna komisija v Ljubljani za nadomestne volitve v zbor proizvajalcev mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki bodo za proizvajalko skupino industrije, trgovine in obrti dne 20. decembra 1954, da so potrjene sledeče kandidature:
Za 8. volilno enoto:
Kandidatura Zbora volivcev:
1.	Štritof Andreja Franc, Avtoservis, Ljubljana, Podmilšča-kova 57.
2.	Držaj-Cerar Jožica, Slovenija tekstil, Ljubljana, Prešernova 46.
3.	Prajs Karla Franci, Kemi-Ja-Impex, Ljubljana, Cigaletova 5.
Za 32. volilno enoto:
Kandidatura Zbora volivcev:
Rok za vložitev davčnih prijav se prične 1. januarja in se zaključi dne 31. januarja 1955.
L DOHODNINA
1.	Vlachy Franca Adi, »Mleko«, Ljubljana, Povšetova 45.
2.	Petrič Martina Martin, Stavbeno mizarstvo, Ljubljana,
Črnuče 130.
3.	Krašnja Antona Anton, Instalacija, Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo 64.
4.	Dobravec Martina Anton, TOS, Ljubljana, Podmilščako-va 13.
5.	Saksida Franca Jože, Zidar, Ljubljana, Kotnikova ulica 18.
Za 41. volilno enoto:
Kandidatura Zbora volivcev:
1.	Oven Antona Miro, trgov, podj. Grmada, Šentvid 108.
2.	Fon Jožeta Jože, brivski mojster, Ljubljana, Kavškova ulica 13.
3.	Deu Ivana Ivan, Slovenlja-vino, Ljubljana, Gornji trg 20.
Ta razglas se pošlje Mestnemu ljudskemu odboru z naročilom, da ga objavi na oglasni deski.
Predsednik:
Jože Pernnl, L r.
prej pavšalno odmerjena. Kmetijska gospodarstva so dolžna prijaviti dohodke od zgradb in delov zgradb, ki so
jih oddali v letu 1954 v najem. Prav tako morajo vložiti davčno prijavo za dohodke od zgradb kmetijska gospodarstva, ki Imajo zgradbe znotraj črte, ki loči v smislu uredbe o dohodnini mestni okoliš od kmetijskega in ki je bila objavljena v »Glasniku« št 19 z dne 7. decembra 1954.
V davčno prijavo za dohodke od zgradb morajo davčni zavezanci vpisati podatke lastnih stanovanj in lastnih poslovnih prostorov ter oceniti njihovo najemno vrednost
Davčno prijavo o doseženem prometu in dohodku morajo vložiti tudi kmetje, ki so imeli v letu 1954 dohodke od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, kakor tudi dohodke od nekmetijske dejavnosti, kot so merica od mlatilnic, čistilnikov, mlinov, žganjarskih kotlov in podobno, dalje dohodke od ribolova kot rednega poklica, dohodke od raznih obrti itd. Prijaviti se morajo tudi dohodki od izkoriščanja zemljišč v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza In kamna, žganje opeke, apna, oglja In podobno) ln dohodki od postranske kmetijske dejavnosti (reja perutnine, čebelarjenje, gojenje sviloprejke, domača obrt, nabiranje zdravilnih zelišč in
gozdnih sadežev, lov, ribolov in podobno), kolikor so v letu 1954 presegli 40.000 dinarjev.
Letne davčne prijave niso dolžni vložiti:
1.	lastniki zemljišč za dohodke lz kmetijstva, ki so obdavčeni na osnovi katastrskega dohodka, in za zakupnine od v najem danih zemljišč, v kolikor zakupnina ne presega višine katastrskega dohodka;
2.	delavci, nameščenci, uslužbenci in upokojenci za dohodke iz uslužbenskega razmerja;
3.	osebe za dohodke od dobitkov srečk in drugih vrednostnih papirjev, od dobljenih stav v gotovini na dirkah ter na podobnih prireditvah;
4.	postreščki, ulični prodajalci časopisov, snažilci obutve ln podobni ročni delavci, ki plačujejo dohodnino v stalnem letnem znesku.
II. PROMETNI DAVEK
Obenem s prijavo dohodnine vložijo davčni zavezanci, ki so opravljali v letu 1954 promet, zavezan plačilu prometnega davka, letno prijavo za dokončno odmero prometnega davka.
IIL SPLOSNA navodila
Rok za vlaganje davčnih prijav ne bo podaljšan.
Davčne prijave sprejema finančna uprava MLO Ljubljana (soba 16-1. — Kresija), za zavezance iz občin Šentvid ter Polje pa pristojna občinska uprava za dohodke. Davčne prijave se sme oddati tudi po pošti. Kdor ne vloži davčne prijave do vključno 31. januarja 1955, plača kazen v višini 3°/» predpisanega davka; če pa je ne vloži niti na pismen poziv, plača kazen v višini 64/» predpisanega davka.
Kdor utaji vir dohodkov ali kdor prijavi neresnične ali nepopolne podatke z namenom, da se izogne plačilu davkov ali da doseže nižjo ob-davčbo, bo kaznovan z denarno kaznijo.
Davčni zavezanci, ki jim je bila odmera dohodnine in prometnega davka za leto 1954 pa v.Polirana, so dolžni v zgoraj navedenem roku vložiti redno letno davčno prijavo za pav* talno odmero teh davkov za leto 1955.
Tiskovine se dobe pri fi" nančni upravi MLO v Ljubljani, Kresija, soba 15 ln 16-1» kakor tudi pri upravah za dohodke občinskih ljudskih odborov Polje in Šentvid.
Tajništvo za gospodarstvo MLO Ljubljana
POZIV
K VLOŽITVI DAVČNIH PRIJAV ZA ODMERO DOHODNINE IN PROMETNEGA DAVKA ZA LETO 1954
0 L 0 LJUBLJANA - OKOLICA
Davčni zavezanci zasebnega sektorja in zasebne pravne oseb s področja MLO Ljubljana, ki so v letu 1954 Izvrševali pridobitno delo ali samostojni poklic ali pa Imeli dohodke od zgradb in od drugih lmovin-Skih predmetov ter pravic, morajo vložiti letno davčno prijavo zaradi dokončne odmere dohodnine za leto 1954.
Davčno prijavo za dohodke od zgradb morajo vložiti vsi lastniki zgradb ne glede nato, da upravljajo njihove zgradbe hišni sveti, kakor tudi vsi davčni zavezanci, ki jim je bila dohodnina od obrtne dejavnosti za leto 1954 že vna-
RAZPI3
Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane — Tajništvo za gospodarstvo razpisuje za leto 1955 štipendijo za dva absolventa srednje šole za enoletni tečaj za katastrske referente, ki ga bo priredila s 1. januarjem 1955. Geodetska uprava LRS v Ljubljani
Pogoji:
1.	Dovršena srednja šola ali vsaj nižja srednja šola z maturo;
2.	Kandidat za tečaj mora biti moški z odsluženim vojaškim rokom, vsaj 21 let star in politično neoporečen;
3.	Za sprejem v tečaj mora tečajnik opraviti sprejemni Izpit pri Geodetski upravi LRS;
4.	Tečajnik se mora obvezati, da bo po uspešno dovršenem tečaju ostal najmanj 3 leta v katastrski službi na področju MLO gl. m. Ljubljana.
Rok razpisa je do 20. decembra 1954.
Prošnji za štipendijo je treba priložiti življenjepis, potrdilo o •.lekaznovanju in zadnje šolsko spričevalo. Vlaganje prošenj je pri Tajništvu za gospodarstvo — Kresija, soba št. 24/1.
ODLOČBA
Na podlagi 22. člena ln 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, ŠL 26—91/54) v zvezi z 2. in 10. členom temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 5-426/53) je okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na XX. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1954 sprejel
ODLOČBO
o razglasitvi Zavoda za rehabilitacijo Invalidne mladine v Kamniku za finančno samostojen zavod
1
Zavod za rehabilitacijo Invalidne mladine s sedežem v Kamniku, ki je bil doslej proračunski zavod, se razglasi za finančno samostojen socialno-zdravstveni zavod.
2
Zavod skrbi za rehabilitacijo Invalidne mladine od 14. do 18. leta starosti ter jo usposablja za ustrezne poklice.
3
Zavod ima pravico gospodariti s premoženjem, s katerim je gospodaril doslej kot proračunski zavod.
4
Zavod ima tele sklade:
a)	sklad za nagrade delavcev ln uslužbencev,
b)	sklad za lastne investicije,
c)	amortizacijski sklad.
5
Zavod upravlja upravni odbor, ki šteje skupaj z upravnikom zavoda 7 članov.
Člane upravnega odbora imenuje svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Ljubljana okolica.
Upravnika zavoda Imenuje okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica.
6
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Ljubljana okolica.
7
Ta odločba velja takoj, uporablja pa se od 1. marca 1954.
Predsednik OLO Miha Berčič, L r.
ODLOČBA
Na podlagi 22. člena In 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 2. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, št. 26—91/54) v zvezi z 2. in 10. členom temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426-53) Je okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na XX. skupni seji okrajnega zbora In zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1954 sprejel
ODLOČBO
o razglasitvi deškega vzgajall-šča v Logatca za finančno samostojen zavod
1
Deško vzgajal išče s sedežem v Logatcu, ki je bilo doslej proračunski zavod, se razglasi za finančno samostojen soclal-no-vzgojnl zavod.
2
Deško vzgajališče oskrbuje ln vzgaja mladoletnike brez staršev ter moralno ln socialno ogrožene mladoletnike ter jih usposablja za ustrezne poklice.
3
Za opravljanje svojih nalog ima zavod: internat, osnovno šolo, nižjo strokovno šolo z učnimi delavnicami in ekonomijo.
Zavod ima pravico gospodariti s premoženjem, s katerim je gospodaril doslej kot proračunski zavod.
4
Zavod ima tele sklade:
a)	sklad za nagrade delavcev in uslužbencev,
b)	sklad za lastne Investicije,
c)	amortizacijski sklad.
6
Zavod upravlja upravni odbor, ki šteje skupaj z upravnikom zavoda 9 članov.
Člane upravnega odbora imenuje svet za prosveto In kulturo OLO Ljubljana okolica.
Upravnika zavoda imenuje Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica.
6
Za zadeve ln naloge zavoda je pristojen svet za prosveto in kulturo OLO Ljubljana okolica.
7
Ta odločba velja od 1. januarja 1955.
Predsednik OLO Miha Berčič, L r.
ODLOČBA
Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 2. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, št. 26— 91-54) v zvezi z 2. in 10. členom temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426-53) je okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na XX. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1954 sprejel
ODLOČBO
o razglasitvi Dekliškega vzga-jališča v Višnji gori za finančno samostojen zavod
1
Dekliško vzgajališče s sedežem v Višnji gori, ki je bilo doslej proračunski zavod, se razglasi za finančno samostojen socialno vzgojni zavod.
2
Dekliško vzgajališče oskrbuje ln vzgaja mladoletnice brez staršev ter moralno in socialno ogrožene mladoletnice ter jih usposablja za ustrezne
poklice.
3
Za opravljanje svojih nalog ima zavod: internat, osnovno šolo, nižjo strokovno šolo z učnimi delavnicami In ekonomijo.
Zavod ima pravico gospodariti s premoženjem, s katerim je gospodaril doslej kot proračunski zavod.
4
Zavod Ima tele sklade:
a)	sklad za nagrade delavcev ln uslužbencev,
b)	sklad za lastno investicije,
c)	amortizacijski sklad.
5
Zavod upravlja upravni odbor, ki šteje skupaj z upravnikom zavoda 9 članov.
Člane upravnega odbora imenuje svet za prosveto tn kulturo OLO Ljubljana okolica.
Upravnika zavoda imenuj® Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica.
6
Za zadeve in naloge zavod® je pristojen svet za prosveto in kulturo OLO Ljubi jan® okolica.
7
Ta odločba velja od L nuarja 1955.	n
Predsednik OLv Miha Berčič, L r’