X Pin- PoitfeninA pa.-wi8al-lpaa.MU0u Ljubljana, w pondeljek S. februarja 1923. Leto I. izfcaja nat dat ob 3» pop. mea aedelj te prnaikoT. : Mesečna Earečsia t za tiubijano . . .. Mu iti'— po pošti. . • • • , 12‘ — za inozemstvo . . „ 22 — *81 tii ti raaib pišem ne sprejemamo. — Pisrttehim; vprašanjem je treba priložiti, znamko za odgovor. , Poštno čekovni račun št. 132351 Uredništvo: Breg, 12. II. nadstr. Telefon št. 119. Uprava: Sodna ulica štev. 5. ■ Oglasi po tarifo. Glasilo Narodne Ljudske Stranke. Telefon št. 423. NA SRAMOTNI KAMEN. Zadnji »Ljudski dnevnik« .je prinese! uvodnik o reviziji ustave, kjer stvarno in modro razpravlja to važno vprašanje. Obrazložil je edino pravo pot, ki more privesti do srečnega uspeha. Na to je objavil včerajšnji »Slovence« ne odgovor temveč izbmb, lđ ne zasluži boljšega, kakor da se ga postavi na sramotni kamen. Besedilo tega, izbruha je sledeče: SRBSKI HLAPEC „.Narodna ljudska stranka , tCK-nejSu izraženo, v Eoil domiSiji.u bivšega „vojvode kraiilskega" obstoječa možganska tvorba, ni sprejela v svoj „program" revizije ustave. Zakaj, je čisto jasno, če se ima pred očmi, da Je ta „stranka" zamišljena zgolj v to svrbo, da Slov. položi pod noge velesrbskemu vodit. Pašiču. Kajti vidovdanska ustava je -ščit veksrbstva, smrt samostojnega političnega življenja Slovencev in Hrvatov, uzakonitev najkrutejšega centralizma, zakrinkanega s „samoupiavo", koje neomejeni šef je eksponent belgraiske vlade kot veDki župan. Zato Pašičev eksponent v Sloveniji ne sme govoriti o reviziji ustave, seveda po lisičje prikrito, da ne bi ga soo-žnato ljudstvo. To zdaj tudi dela. On pravi, da glavno ni revizija, marveč ,ljudska samouprava", S tem misli seveda na samoupravo, kakor jo določuje vidovdanska ustava s kakšnim heIgralskim pandurjem na čelu. Pove pa tega ne, ampak ovinkarsko hvali obstoječo ustavo in napada SLS kot najodločnejšo zastopnico ideje revizije. Prt tem je Pašičev oproda izrekel veliko, misel, da treba mesto revizije kompromisa z vladajočim režimo«, ki ga bo realizirala še neobstoječa JSarodna- ljudska Stranka", na kar bo ta kompromis šele predložita ljudstvu, da ga te-ta odobri ali zavrže 1 Iz tega se spozna demagog, kakršnega mu ni na svetu para. Na eni strani predlaga kompromis, ki naj ga ustvari neko še neporbjeno politično teto to ki naj se potem še potrdi po plebiscite, na drugi pa očita SLS, da je njena pot revizije predolga in prekompiicirana! To; je pač logika. Seveda, Pašičevemu priganjaču ni za logiko kakor mu ni tudi za „ljudsko samoodločbo", katere mu je bilo vedno toliko mar kot fige na cesti. Njemu gre samo za to, da ob sovraži idejo revizije, češ, da je „nevaren eksperiment", „da- se ne more sploh izvršiti," „da; je revizija zelo drzka mteet;" da je „predolgotrajna operacija" itd. SSoš se poslužuje dobesedno velesrbskih argumentov. Vsi ustavni načrti opoztclonal-nih strank so mu „godlja", le vidovdanska ustav* Je tisto in suho zlato. Ker sl pa teg* ne upa odkrito povedati, slepi javnost a- nekakim „ustavnim kompromisom", ki ga bo šele on ustvaril, oziroma njegova iata-morvanska „Narodna ljudska stranka". Tata) varanje ljudstva in JpekuHranje na kih-fto)'črnost je gnili vic v demagogiji osivelega politika in nič drugega. Kajti na njegov „ustavni kompromis", posebno n.i še ua ,j>kbiscit“ bodo ljudje lahko čakali, do-ider jim ne izpadejo vsi lasje z glave a'i **k>r bodo kostanji nosili pomaran'e. Zdai pa primerjajmo tega Velesrbom udManega človeka Srbu Protiču! Sicer je ta prevelika čast, toda potrebno je, da se apoena, kako se loči mentaliteta političnega Hlapca od miselnosti moža, ki se je od mla-•ia» nog boril za svobodo svojega naroda čn ni nikolf „homagilahto' klečeplazil ter se Cronti okoli nobenega potentata. Protlč slejltoprej poudarja mijnost in neobhodnost revizije ustave brez odlašanja in kompromisov, ki naj bi se uresničili ob svetem Nikoli. Veliko zlo se ne da ozdraviti brez veKIce operacije, kompromisi pa v taki za- devi bolezen k podaljšajo. Vidovdanska ustava je socialno reakcionarna, uničuje vsako ljudsko svobodo in samoodločbo ter sankcionira hegemonijo srbstva. Da je to škodljivo za državo, v kateri prebivajo trije narodi, je jasno Srbu Protiču, ni pa jasno raznim slovenskim slugam režima. Suženj ostane suženj, naj je pod Avstrijo ali pod Jugoslavijo. Vzrok je čisto jasen. Suženj se ite briga za občo korist, ampak za to, kako bi bolj ugodil gospodarju. Zato je suženj in zato je plačan. Slovensko ljudstvo pa pozna za sužnje k eno medicino, namreč korobač, s katerim bo vse prodance ošvignito 18. marca. Tako »Slovenec«. Vabim čitatelje »Ljudskega dnevnika«, naj po možnosti še enkrat pazljivo preberejo članek »Dnevnika«, in si narede sami sodbo o »Slovenčevem« izbruhu. Kdor nima na stvarna izvajanja drugega odgovora kot surovo psovanje in lažnjivo podtikanje ter obrekovanje, dokazuje jasno, da mu manjkajo stvarni argumenti in da se čuti v živo zadetega. Zakaj ne odgovarjajo raje na stvarne in določne trditve, da je današnja SLS položila takoj po prevratu temelje današnjemu centralizmu# ko je takoj uničila obstoječo slovensko avtonomijo in vedo-ma centralizirala vso upravo in zakonodajo v državnih rokah? Kdo je potem hitel izročat celo Slovenijo Srbom? Kdo je kot minister v Belgradu podpiral centralizem? Kdo se je šele potem spomnil na avtonomijo, ko je bil potisnjen od vladnih jasli in moral jesti »trdi« kruh opozicije? In kdo misli končno izvesti pametno in koristno revizijo ustave brez predidočih kompromisov, ki bi osigurali v konsti-tuanti večino za res pametno in modro, ljudskim željam in potrebam vstrezajočo novo ustavo? AH kdo misli, da bo izpremenil ustavo z desetino ali m agar tretjino glasov, ki imajo o tem odločevati? Knčno naj pa še pove, kje in kdaj da sem hvalil vidovdasko ustavo, kar mi podtika, Četudi ve, da ni res. Naj raje objavi V celoti članek »Dnevnika« o reviziji ustave, da bodo tudi njegovi, čitatelji dobiti možnost soditi tako nepristransko, kakor čitatelji »Dnevnika«. Toda »Slovenec« he bo odgovoril na nobeno stvarno vprašanje, ker ne more; tudi ne bo objavil »Dnevnikovega« članka, ker se bo& da bi njegovi bralci izvedeti resnico, pač pa bo naprej lagal, psoval in obrekoval, ker drugače ne more. Imam pa še drug poziv, ki gre na drugo adreso. Tiče se tona »Slovenčevega« izbruha, tona, kr je res preslab za najslabši hlev. Kar se mene- tiče, sprejmem ta izbruh najnižjih strasti in patološkega sovraštva s tihim duševnim mirom, ki ga daje zavest boljše vzgoje. Odgovarjam z izrekom francoskega državnika, M je svojim klevetnikom v komori zaklical: Vaši inzulti ne dosežejo nikdar visočine mojega zaničevanja! Ali pa more in sme sprejeti take ekspektoracije neki drugi faktor? To vprašanje stavljam. »Slovenec« se tiska in finansira v »Jugoslovanski tiskarni«, M je lastnina »Katoliškega tiskovnega, društva«. Kaj poreko honetni odborniki tega društva, ki še kaj drže na nauke krščanstva? Kaj poreče k temu pokrovitelj društva, ki je sam knezo- škot dr. Anton B. Jeglič? Ali se spodobi za list, ki naj bo katoliški, da objavlja take izbruhe? In to še, ko je glavni urednik duhovnik, katerega dolžnost je, odlikovati se po zglednem krščanskem življenju, po nauku ljubezni in resnice? Naj povedo ti faktorji, če jim „je. prav, da se ponižuje iz Katoliške tiskarne izvirajoči tisk na nivo mora lične mlakuže. Dr. Ivan Šušteršič. Obkolitev ruhrskega ozemlja. UKINJEN ŽELEZNIŠKI PROMET. Frankfurt, 4. febr. (Izv.) Francoske čete so zasedle kolodvor v Go-delau-u, vsled česar je prekinjen železniški promet med Frankfurtom in Manheimom oziroma Wormsom. FRANCOZI STRELJALI NA DEMONSTRANTE. Essen, 5. febr. (Izv.) Snoči je došlo ob 7.50 zvečer v Essenu do streljanja. Po komunističnem zborovanju je odšla večja množica ljudi na kolodvor, kjer so postavili Francozi strojnice in kljub posredovanju policije pričeli streljati. K sreči ni bilo žrtev. V Stieplu pri Bochumti so postavili Francozi težke topove. STAVKA ŽELEZNIČARJEV. Kobienz, 4. febr. (Izv.) V železniški delavnici na glavnem kolodvoru so povzročiti Francozi milijonsko škodo. Mnogo lokomotiv je pok varjenih..Železničarji, med katerimi vlada veliko razburjenje, vztrajajo v stavki. ŠVEDSKI ŠKOFJE ZA NEMČIJO. London, 4. febr. (Izv.) Švedski Škofje so poslali Hardingu, nadškofu canterburškemu. Poincareju in pariškemu kardinalu sporočilo, ki pravi, da je ves svet ogorčen nad Sedanjimi dogodki. Oborožena dfžava trga pod kritiko miru Velike kose od dežele razoroženega soseda, s čemer se povečuje njegova velika beda. Posledice tega dela bodo nove grozne vojne. Kot služabniki švedske cerkve poživljajo kristjane v Franciji m drugih deželah, naj vplivajo na Odgovorne državnike, da se s poštenim' dogovorom odpravi obstoječa napetost. ANGLEŠKO STALIŠČE NAPRAM FRANCIJI. London, 3. febr. (Izv.) Francozi razširjajo vesti, da je pričakovati1 kapitulacijo Nemčije in da se. vrine na vlado dr. NVirfh. „£)aily Ctirb-nicle“ nastopa za aktivno angleške politiko ter vprašuje, ali mote Anglija priznati Poincareju, za kar se je borila z Ludvikoiti XIV. in Napoleonom. NOVA ODSTAVLjENJA Pariz, 4. febr. (Izv.) Zavezniška komisija je odstavila nadaljnjih 14 višjih nemških funkčiorfafjeV, Ref So odrekli pokorščino naredbam konusi je in hujskali k štrajku. • NOVE ZASEDBE Otienbnrg, 4. febr. (Izv.) Danes dopoldne je vkorakalo v mesto francosko konjeništvo, močno več šva-dronov. Železniški promet je došle i šc neoviran. NEMČIJA POPUŠČA. Pariz, 4. febr. (Izv.) Londonski poročevalec ,,Petit Pa-rišiena" poroča, da je došk) od zanesljive strani v London poročilo, ki pravi, da bi bila Nemčija pripravljena spremeniti svoje držanje naprani Franciji in ugoditi njenim zahtevam v večji meri. REORGANIZACIJA PROMETA V PORUtiUJU, Fariž, 4. febr. (IzV.) Ravfiatelj drž. železnic v mitiištcršfvu za javnA dela Du Castet je odpotoval v DiLs-seldorf in Essen-, da prouči organi-zadijo transportov V Porenju fff Pd-ruhrju. Istotako bo v teh dneh odpotoval tjakaj generalni inspektor železnic in rečne plovbe, Vida!. OBKOLITEV ižvkšena. Dusselddtf, 4. febr. (izv.)' Francozi So izvedli1- popottio oblcolifev ruhrskega ozemlja. Društvo narodov proti Litvi. Pariz, 4. febr. (Izv.) Pri zaključni seji sveta društva narodov v soboto dopoldne so bili ponovno zaslišani zastopniki Poljske in Litve ter se je obema državama priporočilo, naj nadomeste nevtralni pas pri Vilni z demarkacijsko črto. Z ozirom na sklep sveta društva narodov moreta prevzeti Poljska in Litva 15. februarja upravo začasno dovoljenih delov dosedanjega nevtralnega pasu. Poljski zastopnik je sprejel nasvet sveta društva narodov, medtem ko se je izjavil litvin-ski zastopnik proti in prebral poročilo svoje vlade, ki izjavlja, da se bo uprla vsaki izpremembi sedanjega položaja z vsemi sredstvi in tudi s silo. Viviani, Wymans in Balfour so pozvali zastopnika Litve, naj jasno določi svoje stališče. Litvinski delegat se je skliceval na člen 13. pogodbe društva narodov, proti čemur je nastopil Viviani, ki je povdarjal, da bo Litva izključena iz društva narodov iri da se ji bodo naložile težke sankcije, ako bo izvršila svojo grožnjo. Svet je nato soglasno priporočil, da se nevtralni pas zamenja z demarkacijsko črto. Litvinski zastopnik je ponovil svojo grožnjo, nakar mu je bila odvzeta beseda. Sklenjeno je, da se v prihodnjem zasedanju ponovno zaslišita Poljska in Litva. Ako bo med tem Litva obnovila sovražnosti tia-pram Poljski, bo izključena iz društva narodov. Svet društva riaro-dov sc je bavil nato z nemškimi manjšinami na Poljskem ter je sklenil; naj razsodi haašfco razsodišče,: ali je za to vprašanje pristojen svet društva narodov. DRUŠTVO NARODOV. Pariz, 4. febr. (Izv.) Svet društva narodov je sklenil včeraL da se vrši prihodnje zasedanje društva narodov meseca aprila. Razpust bolgarskega sobranja. Bdgrad, 4. febr. (Izv.) „Politika11 iKjroča iz Sofije, da je Stambolijski izjavil na seji zemljoradniške skupine v sobranju, da so netočne vesti o razpustu sobranja. Tej izjavi se ne veruje mnogo, ker je zemljorad-niška skupina sestavila odbor, ki naj do prihodnje sobote sestavi predlog o izpremembah volilnega zakona. Kakor hitro bi bile te izpremembe sprejete, bi Stambolijski razpusti! sobranje. Povod za razpust leži v nasprotstvn med posameznimi poslanci zemljoradniške stranke. Bivši notranji minister Daskalov se vedno bolj oddaljuje od Stambolijskega, ki hoče postaviti pri prihodnjih volitvah za kandidate samo zanesljive svoje pristaše. Rovi jugoslovanski konzulati v Ameriki. Reigrud, 4. febr. (Izv.) Takoj po otvoritvi nove narodne skupščine bo vlada osnovala več novih konzulatov v Ameriki in sicer najprej v Pittsburgti in Clevelandu. Za konzula v Pittsburghu bo imenovan Hrvat, v Clevelandu pa Slovenec. Konzulati se osnujejo, ko dobi vlada potrebne kredite od skupščine. UREDNIK „HRVATSKECA BORCA4* PRED SODIŠČEM. Belgrad, 4. febr. (Izv.) Notranje ministrstvo je odobrilo sklep, da se izroči sodišču Joe Matosič, ki ga je zagrebška policija aretirala radi pisanja „Hrvatskega borca11. Ministrstvo je podvzeio korake, da se prepove izhajanje tega lista. ZUNANJI MINISTER NA AGITACIJI. Belgrad, 4. febr. (izv.) Zunanji minister je odpotoval v Sremsko Mi-trovico, da se udeleži zborovanja tamošnje radikalne stranke. RAZBIT RADIČEV SHOD. Zagreb, 5. febr. (Izv.) »Novosti« poročajo, da so u Kostajnici razbili nacionalisti shod Radičeve stranke in priredili nato po mestu manifestacijo za kralja in državo. STROS S M AVER J V A PROSLAVA, Zagreb, 5. febr. (Izv.) Včeraj dopoldne se je vršila v gledališču svečana proslava Strossmayerja, ki jo je priredil krajevni odbor jugoslovanskih nacionalistov, dobro Voljčev in narodne obrane. O življenju škofa dr. Strossmaverja je predaval dr. Lujo Vojnovič. Brezuspešna mirovna po- Latisamie, 4. februarja. (Izvirno.) Ob 9.40 zvečer se je zvedelo, da niso imela pogajanja na mirovni konferenci nobenega uspeha. Turki vztrajajo na svojih predlogih glede vprašanja kapitulacij. Lord Curzon je nato odpotoval iz Lausanne. ODHOD LORDA CURZON A IZ LAUSANNE. Pariz, 4. febr. (Izv.) Lord Curzon je odpotoval danes od tukaj v London. Na povratku se je ustavil za kratek čas tudi v Parizu. Njegov,odhod se smatra za zelo slabo znamenje, in se splošno meni, da smatra angleška delegacija mirovna pogajanja za razbita. Ce je to mnenje res upravičeno, se do te ure še ne more z gotovostjo trditi. Možno je tudi, da je Curzon odpotoval v London samo v informativne svrhe in da se v prihodnjih dneh zopet vrne. Vendar pa se stvar, kakor že rečeno, presoja izželo pesimističnega vidika in bo težko prišlo do podpisa mirovne pogodbe. Lausanne, 4. febr. (Izg.) Francija je že prejšnji teden obvestila turško delegacijo, da bi ji bilo ljubo, ako bi Turška ne podpisala pogodbe v Lausanni. V angleških krogih izjavljajo, da je francoska politika pomagala Izmet pasi, da je postal gospo-'ar konference. Angleška Izprazni Mezopotamijo? London, 4. febr. (Izv.) Lord Percy Cox, angleški vrhovni komisar v Mezopotamiji, ki se mudi sedaj v Londonu, je imel važna posvetovanja v uradu za kolonije. Pri teti posvetovanjih se je predlagalo, naj Vel. Britanija deloma ali pa celo Mezopotamijo izprazni. SOCIALISTIČNI KONGRES V FRANCIJI. LUle, 4. febr. (Izv.) Na socialisti- čnem kongresu sp sporočili delagati Švedske, Anglije in Avstrije francoski sekciji pozdrave internacionale, pri čemer so izrazili željo, da bi se poravnal razkol v okrilju sekcije. POVRATEK DR. SEIPLA NA DUNAJ. Dunaja 4. febr. (Izv.) Zvezni kancelar dr. Seipel in zunanji minister dr. Grunberger sta sc s svojim spremstvom vršila iz Pariza. Dr. Seipel bo bržkone v kratkem potoval v Belgrad, odkoder je avstrijski zu nanji urad prejel obvestilo, da se pričakuje poset dr. Seipla. V ZAGATI. Mednarodna situacija postaja vedno bolj zamotana. Francozi in Belgijci so .položili svojo težko pest na grlo nemške industrije in groze, da jo zaduše. Jasno je, da je ta energični akt Poincarejev pretresel nemško državo prav v njenih osnovati in da je zopet zbudil narodnostni šovinizem, katerega nemški reakci-onarci netijo z vsemi sredstvi in ga skušajo izrabiti sebi v prid. Čunova vlada je menila, da je sedaj čas stvoriti enotno narodnostno fronto proti Francozom in napovedala je Franciji in Belgiji gospodarsko vojno kot odgovor na „francosko nasilje11. Koga bi nemška vlada predvsem rada videla v tej enotni fronti narodnostno razburjenega nemškega naroda, to z ozirom na značaj cele akcije ni težko uganiti. Gre ji predvsem zato, da bi pridobila za boj proti Francozom nemško delavstvo. In tako je danes zanimivo čitati nemške reakcionarne liste, ki na vse pretege hvalijo ono nemško delavstvo, proti kateremu so se do zadnjega časa borili na nož. Industrijci so pa kar čez noč sklenili povišati rudarjem plačo in pričeli so zbirati fonde za brezposelne v Poruhrju. Nekaj dni se je zdelo, da se bo delavstvo res priklopilo „enotni fronti narodnega odpora11. Toda kljub vsemu trudu socialnodemokra-tičnih voditeljev je delavstvo zavzelo sedaj stališče, da ne bo izpostavljalo svojih interesov v Stinncsovo in Thvssenovo korist, temveč da se bo bojevalo proti kapitalistom kot takim, pa naj bodo ti kapitalisti francoske ali nemške narodnosti. Dasi je težko soglašati s francosko akcijo, moramo vendar priznati, da se je Nemčija v resnici izogibala izpolniti obveznosti, katere je prevzela po pogodbah. Drugo vprašanje pa je, kakšna bo končna bilanca francoske akcije in kakšen bo gmoten dobiček te akcije za Francoze. Na to vprašanje pa lahko mirno odgovorimo, da bo bilanca za Francoze pasivna, ker bo nastopil proti razdrapani antanti enoten rusko-nemški blok. _ Obrisi tega bloka se že danes kažejo. Te dni smo čitali v listih vest, da je Rusija nakupila v Nemčiji 750 tisoč pušk, 100 milijonov natron, nekaj tisoč strojnih pušk in nekaj tuca-tov topov, in da se je de! tega naročila kot „staro železo11 že odposlal preko meje v Rusijo. Danes ni možna kontrola, ali je ta vest resnična ali ne. toda naj bo temu tako ali tako, ne da se utajiti, da s tako kooperacijo v obeh državah resno računajo. Znana senzacionalna Bucharinova izjava, da sc boljševik! lahko zvežejo tudi z meščansko državo, da porazijo drugo meščansko državo, računa gotovo na pomoč Nemčije v eventualnem boju s Poljsko. Francosko kladivo tolče ob nemški kremen in delajo se iskre. Morda zažere ena njih Evropo, katere tragedija je, da se Nemčija, ki ne more ne naprej ne nazaj, v svoji zagati nc more nahajati sama. Politične vesti. + Velikansko vznemirjenje v taboru SLS. Odkar je izšel program Narodne ljudske stranke, se je začelo razkrajanje volilskih množic SLS. Krha se v hiši mladinskih SLS-arjev, in v krogu voditeljev vlada že sedaj, ko se je borba komaj začela, skrajno razburjenje. To kaže nedeljski izbruh „Slovenca11, ki znači do steklasti potencirano razkrajanj,, mladinskih živcev. Zakaj tako razburjenje. ko sami vpijejo, da eksistira Narodna ljudska stranka samo v „Šušteršičevili možganih11? Če je že danes tak strah pred dr. Šuster-šičevimi možgani, kaj bo šele pozneje? Čujemo, da za vse slučaje že gradijo na Mirju poseben sanatorij. + „Slovenčeva44 trditev, da obstoji Narodna ljudska stranka samo v Šusteršičevih možganih, nas zelo veseli, ker smo prepričani, da je tam dobro spravljena. Slabo bi le bilo, če bi se nahajala v Koroščevih možganih. + Jasno je! Skozi cele mesece so predevali razni listi takozvano SLS dr. Šušteršiča v različne stranke. Enkrat k demokratom, drugič k radikalcem, potem zopet k samostojnim kmetom itd. Danes je te komedije konec, ko vsakdo vidi, da dr. Šušteršič oklanja vsako tujo stranko in gre le na svoj lastni ljudski program nazaj v javno življenje. Kaj so toraj delali omenjeni listi, ko so prekladali dr. Šušteršiča iz ene strankarske postelje v drugo? _ Čisto enostavno: lagali so, po svoji stari navadi. Vedeli niso nič, zato so si sproti izmišljali in to se v navadnem življenju imenuje lagati. To je zlasti žalostno od listov, ki hočejo veljati za katoliške in ki jih povečini vodijo duhovniki. -f Kakšna ljudska stranka je to? „Slovenec11, glasilo mladinske SLS, se norčuje iz našega stališča, da bi se bilo ob prevratu moralo vprašati ljudstvo, da bi bilo samo odločilo o svoji usodi, ne pa da so o tem odločali brez volje in vednosti ljudstva posamezni politiki. To obnašanje SLSarskih tnladinov je značilno in jasno kaže, kake vrste ljudska stranka je mladinska SLS. — Ljudstvo jim je samo dobro, da jim pomore do mandatov; ko so pa mandati, pod streho, cinično odrekajo vsako besedo! +• Shod zaupnikov SLS. Danes dopoldne se je vršil v Unionski dvorani shod zaupnikov mladinske SLS. Postavili so kandidate, to se pravi, odobrili so kandidate, katere so jim diktirali mladinski voditelji. Govoril je tudi dr. Korošec, ni pa še znano, če je kaj poročal o svojem uspešnem delovanju leta 1918. v Ženevi, ko je podpisoval pogodbo z g. Pašičem in pa kasneje kot minister. Po našem zanesljivem poročilu ni nič povedal o svojem posebno uspešnem prizadevanju za državni centralizem. T Radikalna stranka v Sloveniji. Belgrajska »Samouprava;« prinaša članek o razvoju radikalne stranke v Sloveniji, v katerem piše med drugim: »Pokret iz Kočevja, torej iz čisto n a r o d n e s r e-d i n e (kakor početek dela radikalne stranke v Srbiji) se je pričel širiti in zavzemati vedno širši krog. Prva se mu je odzvala Gornja Radgona, v kateri je takoj pričel izhajati drugi radikalni list v Sloveniji .»Samouprava, čitajoč oba radikalna lista v Sloveniji je slovenska javnost spoznala, da se v primernem. času, po političnem osvbbo-jenju, pojavlja nova politična stran ka, ki se razlikuje od vseh dosedanjih, ker temelji na narodu. Uspeh je torej tu! Od Kočevja do Gornje Radgone je velik korak; daljšega Bržkone ne bo mogoče napraviti. ~r Neodvisna radikalna stranka v Sremu. G. L. Rašovič, urednik mitroviške „Srbije1* je popustil uredništvo tega lista in ustanovil novo glasilo „Novo Srbijo11, ki izide prihodnje dni. V objavi pravi, da je to storil radi tega, ker je nastala razdvojenost v radikalni stranki, on pa da se je pridruži! Stojanu Protiču, duševnemu vodju radikalne stranke skoraj od njenega početka. Onim. ki da so ljubili „Srbijo11, sc bo priljubita, prav tako tudi „Nova Srbija11. Gospod Rasovič pravi v objavi: Radikali! „Nova Srbija1' se bo borila naj-energičneje za načela radikalne stranke, „pa treba da je prigrlite kao vaše pravo glasilo, jer če se ona boriti isključivo ža dobro i napredak naroda.*' + Slovaki bodo volili Protiča. Dne 2. t. m. dopoldne in popoldne so imeli odposlanci slovaškega ljudstva v prostorih slovaške banke v Šafa-fikovi ulici v Novem Sadu konferenco, na kateri so se razgovarjaii o zadržanju Slovakov pri volitvah. Predsedoval je odvetnik dr. Micar tek. Navzočih je bilo kakih SO odposlancev iz vseh slovaških občin v Vojvodini. Od Protičeve frakcije je bil navzoč dr. Momčilo Ivanič. Južno-banaski Slovaki so ostro nastopili proti demokratski stranki, ki svojih, ob zadnjih volitvah prevzetih dolžnosti ni izpolnila. Sklenilo se je, da bodo Slovaki podpirali Protičevo stranko, kjer bo postavila kandidate. Kjer jih pa ne bo postavila, bodo glasovali Slovaki z uradno radikalno stranko. Zato pa zahtevajo Slovaki, da bodi pouk v prvih štirih Ijudsko-šolskih razredih izključno v materinskem jeziku, da naj bodo slovaški učitelji in notarji popolnoma enakopravni s srbskimi, da naj imajo češkoslovaški legijonarji v agrarni reformi enake ugodnosti kakor srbski vojni prostovoljci, da se agrarna reforma pravično izvede. Končno so zahtevali pravično upravo in združitev' vseh evangelskih Slovakov pod enim škofom ter vrnitev sekve-striranega šolskega in cerkvenega premoženja. Na koncu je povzel besedo dr. Momčilo Ivanič in razmo: trival program Protičeve stranke. Konferenca je nato postavila svoje kandidate. + Muslimanski kandidati Mag-lajevičeva centralistična muslimanska skupina bo kandidirala v sarajevskem volilnem okraju Muftija Ma-glajliča, v tuzlanskem Sahiba Kor-kuta, v banjaluškem ministra Ahmeda Šeriča, v bihaškem Maglajli-ča. v travniškem Korkuta in v mo-.-.taskem okraju dr. Karamehmelo-viča. + Dr. Kosta Kumanudl bivši demokratski finančni minister, je bil od profesorskega kolegija juristične fakultete v Belgradu imenovan za profesorja upravnega prava. Ko je bil svoj čas imenovan za finančnega ministra, se je bil svoji učni stolici odrekel. + Naš poslanik v Budimpešti vpokojen? Kakor poročajo iz Bel-, grada bo naš poslanik v Budimpešti, dr. Milojevič v kratkem vpokojen. _ + Seipel v Parizu. Iz Pariza poročajo, da je zvezni kancelar dr. Seipel izjavil, da želi skleniti z vse mi sosedi, ki bi Avstriji omogočili obnovljeno industrijsko delavnost, trgovske pogodbe. Upa, da se mu bo posrečilo sklepati o tej točki predvsem z Jugoslavijo in Ćehoslo-vaško. Potrudil se bo, da pride do enake varnostne, .pogodbe z .Jugoslavijo, kakršna veže Avstrijo* s Cehoslovaško in Ogrsko. Inozemske vesti. * Beneški Slovenci za svoje padle. „Edinost41 poroča: Minulo nedeljo se je vršilo v Sovodnjali na Namorni pod Matajurjem slovesno odkritje spomenika padlim domačim vojakom. Ta mala slovenska občina je žrtvovala v zadnji vojni 43 mož za svojo državo v bojii proti Avstriji-. Slavnosti se je udeležilo ogromno Število domačega prebivalstva in zastopniki raznih oblastev. Sodelovala je tudi glasba iz sosednje Azije. Govorili so med drugimi tudi naš pesnik 'ž>rt* sor Trinko. Posebno so nagta-Mi govorniki, da slovenska Benečija rsi imela nobenega dezerterja. To ljudstvo, ki je tako zvesto izvršilo svojo državljansko dolžnost, bi pač zaslužilo — v zmishi Mussolinijevega reka — da se mu za to priznajo tudi vse državljanske pravice v vsakem pogledu, tudi narodnem. " Slovenski fašisti v Komnu. V Komnu se je ustanovila fašistovska organizacija, ki šteje 165 članov, ki požrtvovanost somišljenikov. Doneski za oba navedena sklada se začasno pošiljajo na Uredništvo ..Ljudskega toevntka" Ljubljana, Breg 1,2. K vsaki denarni pošiljki je treba pripomnitj,. za kateri sklad je namenjena. .... Gospodarstvo. g Situacija na svetovnem žitnem trgu. Žitne cene na svetovnem trgu se dvigajo, kar je povzročilo predvsem dviganje cen v Ameriki. Letošnja žetev v evropskih državah r^zpn v Avstriji in Poljski ni bila zadovoljiva. Po vesteh mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu znaša letošnja žetev v teh državah (izvzete so Rusija, Jugoslavija in Portugalska) 7.59 miljonov ton manj, kakor žetev v 1. 1921., od cesar odpade 6.11 mil. ton na pšenico, 1.48 mil. ton pa na rž. Na j večji je padec v zapadni in srednji Evropi, predvsem na Nizozemskem, Franciji in Nemčiji, kjer jo padla žetev proti 1. 1921 zn 29.5% oziroma 25.9$ in 25.6 %. V Italiji znaša padec 17.3$, na Bolgarskem 15.5 %, v Angliji 12.9 % in na Španskem 11.7$ Najmanj je padla žetev na Romunskem, kjer znaša padec samo 2.9$. Obratno pa je'v Ameriki bila letošnja žetev proti žetvi V L 1921. rtrgcej večja, posebno v KanadL kjer je žetev pšenice za 29.2, ‘žetev rži pa za 31.2$ večja, kakor lani. Tudi iz Avstralije in Britanske Indije prihajajo ugodne statistike, tako da se bodo potrebe vseh na uvoz žita navezanih držav lahko dovoljno krile. Tako more n. pr. Kanada izvoziti 8.7 mil. ton pšenice, Zedinjene državo severoameričke 6.1 mil ton, Argentinija 3.3 mil. ton in Avstralija 2.2 mil. ton. Evropa pa bo morala uvoziti najmanj 14.7 mil. ton pšenice, od cesar bo odpadlo največ _ na Anglijo, 2 mil. ton ha Nemčijo, 1.4 mil ton na Belgijo in 1.1 mil. ton na Francijo. Amerika torej lahko pokrije žitno potrebo Evrope. Toda kljub temu so težko-če. Farmer ji zahtevajo igjšje cene, dolar pa je nam evropejcem vedno g Svetovni lesni trg i. 1922. Glede na padec našega dinarja je velike važnosti za Jugoslavijo stanje lesne trgovine V Avstriji, ki le naš konkurent na svetovnih lesnih tržiščih, posebno pa v Italiji! Ker pa zadnje čase pošjliarno tudi iz Slovenije precejšnjo količino lesa v Nemčijo, so za nas jako važni podatki Gumarskega lista1* v razjasnitev situacije mementanega eksporta lesa našega soseda. Y letu 1919. je izvozila Nemška, Avstrija 13.000 vagonov lesa, 19?0. že. 25.000 vagonov in v letu 1921. celo 45.000 vazonov. Od tega se je izvozilo: v Italijo 1. 1920. 70 odstotkov, 1921. 60 odstotkov; na Ogrsko 1920. leta 11 odstotkov, 1921. leta 20 odstotkov; v Nemčijo 1920. leta 9 odstotkov, 1921. 17 odstotkov. V začetku L 1919. je bil največji izvoz v Italijo, ki ni izbirala lesa po kakovosti, zato pa je bil v Nemčijo mnogo manjši, ker ie ta zahtevala prvovrstno blago, To stanje avstrijske lesne trgovine je trajalo do konca leta 1921. V začetku 1922. leta sc je pa situacija nekoliko spremenila. Izvoz ni bil tako živahen. Vzrok temu so. bije razne izvozne odredbe, večji produkcijski stroški in podražitev železnice. Vsekakor pa je postal izvoz lesa v. prvi polovici pr. 1. nekoliko živahnejši z Nemčijo. Vzrok temu jc bila stabilizacija češke krone in padec marke. Predvsem je pa Nemčija rabila ogromne količine lesa za reparacije. V prej navedenem času je dosegel naš Izvoz popolno kapaciteto vse avstrijske lesne industrije in se je tedensko izvozilo 1700— 1900 vagonov, od katerih je šla polovica, v Nemčijo, Da je bil v tem času izvoz lesa v Kalijo nekoliko slabši, je vzrok slabo plačevanje. V tem velikem razmahu eksporta pa ie nastal konec septembra zastoj v vednem padanju nemške marke in pa obenem povišanje izvozne carine. V istem času se ie pričelo opažati malo konkurence vehcslo-vaške v Nemčiji, Z Jugoslavijo pa je tekmovala v Italiji Romunija. Naši lesni trgovini je Avstrija resen konkurent, ker irna kvalitativno mnogo boljši les In ker se je njena industrija prilagodila v produkciji tistim dimenzijam, ki jih zahteva svetovni trg, v čemer je pri nas žal še vedno nasprotno. — Les. č? O naši trgovski politiki sodi inozemstvo, da gre izključno le za izboljšanjem meničnega tečaja, produkcija pa se pospešuje le v drugi vrsti. Carinska tarifa, ki ima mnogo prohibitivnih carin, izgleda kakor da je varstvena. Toda nestalna politika in spremembe v gospodarskih odredbah nje«, pomen zelo zmanjšuje. g Kmetijski in industrijski muzej v Skopi j n. Trgovska iu industrijska zbornica v Skoplju bo osnovala muzej poljedelskih in industrijskih proizvodov južne Srbije. g Kaj smo prejeli na račun vojne odškodnine. Po uradnih podatkih smo do 31. decembra prejeli: Pd Bolgarsko: 12.000 ovac, 5000 konj, 4400 volov, 6000 kr^v in 5000 bikov. Od Madžarske: 3443 ovac, 700 konj in 8250 glav goveje živine. Od Npjnčije smo prejeli samo konje, ki jih jo. bilo 18.262, in^ njgnjši kontigent golov 839 glav. — Kakor jfl razvidno iz tega, smo prejeli na račun reparacij prejšnje leto skupaj: konj 23*962, ovac 15.443, skupno goveje živine (krav, volov, bikov, junic) 19.496 glav. — Madžarska in Nemčija sta dali tpkom tega (1923.) leta gotov kontingent živine, ki znaša: od Madžarske: 124 konj, 710 gl»v goveje živine in 1561 ovac; od Nejnčije 290 konj. Kakor «0 vidi, prejemanje pd teh dveh držav če teče, dočim je Bolgarska svoj kontingent žiivne ie odplačala, g Stinnes, ki je žel v Belgradu neuspeh, je poslal zdaj sipa na Ogrsko, da so pogaja za prevzetje akcij pre-mogokopnih družb. g Konferenca južnp železnice v Kirnu. Te dni bo v Kirnu konferenca zastopnikov držav, skozi katere teče jvž.aa ioieznica. Delegapija naše vlade vzeti oni dpi železniškega omrežja, ki leži V napi državi, v zakup do poteka koncesije p96jB). Naša država bi bila pripravljena prepustiti južni žglpznici $60 odstotkov čistega dobička ali pa letno pavšalno svoto 5 milijonov francoskih zlatih frankov. Ako bodo ti pogoji sprejeti, bo vprajšgnjo rešeno brez odloga, g Velika izgubo Avstr, industrijske in trgovske banke. Na inaolvenci avtomobilske tvrdke Hans Fuchs v Inzersr dorfu je udeležena gorenja banka s 400 milijoni kron. Sicer pa preživlja avtomobilska industrija v Avstriji težko krizo, dasi lahko v vsakem oziru konkurira, n. pr. z nemško. Oudno je, da je taka tvrdka, kot je Inzerdorfska, najprej podlegla. Zaposlovala je nazadnje do 5000 delavcev, večinoma kvalificiranih, katerim je plačevala na teden ca 2 milijardi avstr. kron. Ker so pa avtomobili pri zadnjih prodajah sli za do 50 milijonov ceneje kot so znašali produkcijski stroški, so začele največje tvrdke omahovati, g Avstrijsko posojilo v Londonu. Dunajska »Borse« poroča, da so angleški finančni krogi zelo sprejemljivi za avstrijsko posojilo. Ker pa bi Francozi neradi videli, da bi se Avstrija v financah preveč na angleško orientirala, so predlagali poizkusno posojilo pri zvezi narodov »za začetek«, ki bi bilo planirano na Angleškem in višina določena po kontrolnem komiteju. Avstrijski predlogi so bili že sprejeti od angleških bank, njim na čelu Angleška banka. Novi titri bodo bančni skupini oddeljeni fiksno, ostanejo pa začasno še v trezorju, a še ne bodo predani v podpisovanje. Odmerjeno bo posojilo na približno 4 milijone funtov šter-lingov, to je zaenkrat 100 milijonov zlatih kron. Konkretne obravnave bodo pričele bržkone v četrtek in bodo naslednji teden zaključene. g Fuzija Elbenmiihl-Grafična. Med družbama Elbenmtihl papirna tovarna i D. d* za grafično industrijo, ki so bile že doslej združene po skupnem porte-moneju akcij skupine Kola-GastigHont, je došlo do pogodbe na fuzijo. Obema družbama bo prcdstnloval Rihard Ko- la ta prevzame zate podpredseistvo Splošne industrijske banke. Akcijski kapital obeh družb bo znašal 170 milijonov avstrijskih kron. g Kako ko Francozi dobivali rnhr-sfci premog. »H-amanitč« javlja, da ie prejemal reparacijski urad od Nemčije dnevno 12 in pol tisoč ton premoga. Od 13. do 15. januarja je pošiljate v padla na 5700 ton, po tern pn, po kratkem dvigu, padala še boli, dokler ni 19. januarja vsaka pošlijatev izostala. DANAŠNJA PBEDBORZA. Zagreb, 5. febr. (Izv.) Dolar 100, fr. franki 635, šv. frank 19.75, funt šter-lingov 485, marke 26, avstr, krone 14.75, č. sl. krone 302, lire 490. — Tendenca nejasna. Narodno gledališče. DRAMA. Torek, 6. februarja: Zaprto. Sreda, 7. februarja: »Ugrabljene Sa- binke«. Izven. — Četrtek, 8. februarja: »Madamc San s Genec. Red D. — OPERA. Torek, 6, februarja: Prodtpia nevesto«. R ed EL - Sredg, 7. februarja: »Nižavg«. Red B. Četrtek, 8. februarja: »Gorenjski slavček: Red C. t IttflUZOElO« v Steklena cesta. V Zedinjenih državah je steklena cesta, ki veže naj-interesantnejši točki Ye!lowstonskega nacijonalnegu parka, Razlag Monn-tain in Golden Gate. Čudovito, kakor naprava sama, je tudi zgodovina zidave te ceste. Ko so ceste po načrtu trasirali, so vladni inženirji odkrili, da je predpogoj za ivršitev naprave iznajdba, kflko bi se presekal hrib iz vulkanskega stekla, ki je bil cesti nepremagljiva zapreka. Ta zapreka je obstojala iz vulkansko steklenega stožca, 80 metrov visokega in 1400 metrov širokega Obsidiap Cliffa. Najprej so poskusili inženirji, da bi maso z ogromnimi množinami dinamite razstrelili, toja vsi ti poskusi so ostali brezuepečnL Prišel pa je delavec, ki je bil prej steklar, in je svetoval, naj se steklena masa stožca segreje, in polije z vodo. In teko ao storili V okrožju enega kilometra so zažgali vejike grmade, ki so gorele 50 ar. Nato so polili žarečo maso steklenega hriba % lede-nomrzlo vodo, ki so jo izčrpni iz sosedne reke- Hrib je eksplodiral z. gl,u-šečini gromom in ko se je dim razkadil, so videli, da je del, ki je oviral zidavo ceste izginil. Steklene kose, ki so v ogromndi množini pokrivali tla, so porabili za prezidavo ceste. r Druga žena Trockega. Trocki, vojni minister sovjetske republike, se je dal od svoje žene, ki je bila. vneta revelucijonarka in politično jako de-tevna, ločiti in je na rgenp mesto postavil ml,a.do rusko damo, ki ima jako protirevolucionarno preteklost. Trockega. druga žena, Natalija Ivanovna, je namreč, hči nekega carističnega generala, ki pa baje za politiko nima najmse.tecga isteeiem, . temveč -m ga samo zs gojitev svpj.e -lepote m svojo toalete..-Kakor poročajo jUkjjk«-skve: asgMkim Matemy vzbuja -omf..; .a svojo dragoceno obleke in osvoji©) m«-novejšimi, pariškimi klobuki .sp4oŠc$: pozornost in zavist pri damnji dnt#L sovjetskih .komisarjev, ki >0 P»:a-v t^ elegantne. Ker pa. je jako flegmotič-ng, se Trocki malo bavi z njo. g Nemška podjetja, posebno -v*.?--nejša, ki imajo še kak monopol.-,!:: značaj, prehajajo zopet močno v ij$s- • zemske roke. Posebno kupujejo tuje: akcije rubrskih montanskih družb, leso tako poskočile na nemških borzah, da nadkriljujejo dvig montanskih »L. eij iz Slezi je (ki so ostale se nemšks). Vsled teh transakcii ki ;iih je povzro čil katastrofalni padec marke, pa mae • gi papirji na borzah sploh ne noht rajo več, ker ni nobenih ponudb. Sn* vanje novih tovarn pa je skoro nežno-goče vsled velikanske draginje. Pri vsem prevratu je navsezadnje prišlo do veljave celo vojno posojilo, ki *. je dvignilo za ca 40 odstotkov. Froat-wzem je prišla posebno hausea ruhr skib podjetij v prid, ker zdaj lahke agitirajo, češ da je bila njihova ekspedicija v vsakem oziru koristna i» potrebna. r Potujoča gora. Gora Grasberg v G. Avstriji se je utrgala v višini 250 «t in v dolžini treh kilometrov ter se počasi pomika v dolino. Zasula je že de želo« ceste in dva potoka. Skoda je ogromna. Prve enake tega pojava $e zabeležili že leta 1817 in 1823. r Beli sloni. Bili so nekdaj v veli ki časti, v Siamu so jih častili po božje. Siamska stara legenda pripoveduje, da je bil Buddha nekoč beli stoti. V" resnici niso te vrste Kloni čisto beto barve, marveč le svitlo sivi z redkim?. belimi dlakami na glavu ali v repu. Praviea do posesti teh slonov je bila pridržana kralju, ki so velikokrat zaradi njih vodili cele vojne. Kadar sc Slame i zasledili belega slona, so ga ujeli in z največjo častjo spemljali v glavni! mesto. Plemenitaši in dvorjani so ma šli naproti, da so ga odvedli v slonove svetišče. Ko se je udomačil, so ga oblekli v zamet in svilo in ga ovenčali z bisernim nakitom. Dobil je več čast nih naslovov. Sužnji, strežaii, god«: plesalke in duhovniki so mu delali za bavo. Hranili so ga b izbranim sadjem in zelišči. Sedaj je seveda to če-ščenje prenehalo, vendar jih če love in zaradi redkosti drže zaprte v zoološkem vrtu. Njih slava živi samo še v legendah in v siamski državni zastavi, ki nosi sliko belega slona, r Po amerikansko. V Ameriki ko je ustanovila družba po vzorcu nemšekga Reelama, ki bo vrglo-letno na knjižni trg do 3.500.000 zvezkov. in to ne broširanih temveč vezanih po vseh pravilih knjigoveške umetnosti. Vsa akcija stene 3 miljene dolarjev. Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.« — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. GUMENE RETE m GUMENE POTPLATE ceneje In trajnije se kakor usneneJ Najbolje verstvo proti vlagi I mrazet- Inkasanta in potnika agilnega, izvežbanega, poštenega in vestrrega, s spričevali, ki že po možnosti* zastopa večjo, dobro upeljano industrijsko tvrdko, sprejme trgovsko podjetje. — Ponudbe pod: „Vsestransko agilen" na O grlo sni zorvod: Joso Zorman Ljiatoljamei, Gletiailišlco ulica. 2. — Tei št. 2a$.