Gospodarske stvari. Izkušnje z ameriškimi trtami. Veliko se govori ia piše v aašili daeh, kaj bode. ako ae preprečimo škode, ki jo povzročuje traaa ua in druge aezgode po aašili goricah. Najbolj se priporoča aedaj, aaj se sadi ameriško traje, <'eš, da ae more tega vkoačati traaa uš, ter da ai druge pomoči zoper ajo. Sedaj že imamo tudi aekaj lzkušaje o ajej ia sicer aa domacih tleb, na BizeJjskem ia drugod. čujmo tedaj, kaj piae g. R. Doleaec, vodja vinorejske šole v Grmu aa Doleajakem. Oa piše v ,,Novicali" takole: Dae 4. m. m. sem šel z deželaim ia državaim poalaaceai, gospodom profeaorjem Fr. Šukljetom v Bizelj aa Štajarako. Ta pot ava storila za-ae, da ae prepričava, kako akodo je traaa ua tam že povzročila, poaebao pa še za to, da sva videla, kako tam zasajeae aepožlalitajeae ia požlabtajeae aaieriške trte vapevajo. Skoda, po trtai uši provzro6eaa, je v pra- vern pomt.au beaede strašaaaka. Po obsegu površja aekdanjib viaogradov okoli Bizelja sodeč, pridelovali so tarn ob dobrib viaskib letiaab gotovo po 10 do 12 ato veder viaa, letoa ae bode vsega pridelka akupaj 100 veder. Ia to Skodo uoiaila je trsaa uš v koraaj 12 letih, odkar se je tam prikazala. Po aekdaajih, tako slovečili viaogradih bizeljskib raste daaes koruza, ajda, detelja ali pa čiato aič! Gledč poskušenj z araeriakimi trtaiai pa je to-le poročati: V Bizelji samern aahaja ae poleg velike državne ameriške trtaice ia poleg velikega državaega ameriškega viaograda, v katerem pa le les (kljuce, rezaice) pridelujejo, še '¦/* orala državaega araeriškega viaograda za poskušajo. Ta viaograd je v prav ugodai, jugovzbodai legi, toda aa prav slabern, paatem, belern laporastem svetu, na katerem je tudi prej bil viaograd, a ga je trtaa uš uaičila. Vrate ameriakih trt kakor: soloaia, riparija, jorkmadejra, meaju jejo se tako z vrstami požlabtajeaib ameriških trt, da aledijo za dvema vratama aepožlalitnjeaih aaieriškib trt vedao dve vrsti z domačimi sortarai požlahtajeaih. Žlahtaili so aa razne aačiae. Požlahtaili ao aamreč ameriške trte v trtaici ter požlabtajeae presadili v viaograd; požlahtnili so klju6e, reznice v roki ter jih takoj v viaograd vsadili; požlahtaili so pogrobaae mladike sosednih ameriških vrst. 1'ožlahtajeva.li so ameriške trte tudi zeleaeče, in sicer majnika meseca. Po posledajem na čiau požlahtnili so posebao zagrobaae aaieriške trte. No, in kakšea je viaograd daaea po šestih letih? Ameriške, čiato aič požlabtajeae trte rastejo tako bujno, kakor more le hmelj pod aajboljšimi pogoji. Najčvrsteje raateta aoloais in riparija, aekoliko alabotaeje jorkraadejra. Takoj zravea teh ameriškib trt zasajeae požlahtajeae ameriške trte ae kažejo a.a nadzemeljskem, torej evropakera delu aiti približaje tako bajne rasti. Tega pa tudi nikakor ni zahtevati, kajti kaj poieti s trtami take strašaaake rasti, da jim aiti koli. kakoršaje za hmelj uporabljajo, skoraj že ae zadostujejo? Požlalitajeae ameriške trte ao v rasti popolaoma take, kakoršajih amo bili vajeai v prejšajih caaih, ko trtae uai aismo še pozaali, po aovih, brez vsega gBoja aa pustem svetu zasajeaib viaogradib videti. Da bi pogiaile, zato ao prekrepke, za cvrsto rast ia rod pa prealabotae. Le tam, koder je svet aekoliko boljši, kar se spozaa takoj po 6rakaati barvi, so trte v Bizelji čvrstejše, rodijo dobro, atare bo pa vže 6 let. Istiaito bujao rastejo ia močao rodijo le laasko leto zeleae požlahtajeae grobaice, katere so pa ae v zvezi z materaimi rastliBami pod zemljo. (Dalje prili.) Sejmovi. Dae 12. oktobra v Poličaaah (za svinje). Due 14. oktobi'a v Brezji pri Mariboru in v Gomilicab. Dae 15. oktobra v Lo6ab, v Račab, pri sv. Križi tik Slatiae, v Št. Leaartu pri Slov. Gradci ia na PlaBiai. Dae 16. okt. v Imeaem. Dae 17. oktobra pri sv. Emi pri Podčetrtku ia na Bregu v Ptuji. Dae 18. okt. pri sv. 3 Kraljih v alov. gor., v Vojaika, v F'odaredi, pri sv. Marku aad haškim trgom, v Mozirji ib v Trbovljah.