r - 7 www.ivancna-; :-L I'rl ,1c J..'L.:i-1DN LHP 15 flFT OHJ 2 1 Glu A M DORJ. KB OB MD. WK17, GillilTCfil 24 )HUMJT 529 € do 24 obrokov i v', .. rr, ' i /........*—,---------- Številka 6, letnik 18, avgust - september 2012 „,__,, «J 1 VU >Ilri l£iL i< , h IRC m VOZITE PREVIDNO POT str. 2 $ __gčL J m feäi^MSi ■ % kdanji župan Jernej Lampret postal čan pobratene občine Hirschaid \, str. 3 AVTO SERVIS VLEKA MARJAN KLEMENČIČ S.P. Velike Češnjice 43 1296 Šentvid pri Stični Tel.: 01/78 000 96, Fax: 01/78 000 97 Gsm: 041/785 333 http://www.avto-kiemencic.si AVTOMEHANIKA VULKAN IZERSTVO AVTOUČARSTVO AVTOKLEPARSTVO AVTOOPTIKA AVTOVUKA non-stop AVTOPRALNICA IZPUŠNI SISTEMI (meritve) NADOMESTNA VOZILA j ® ZLATARSTVO TADING jT CENTER ŽOLNIR Ivančna Gorica Tel.: DI/78 JB 57S Oeiovni tas od A. do 19. 'jrc O:; SObOlnn jt piud.i|»bUI t-JprU ad S 1i um www.zla1arstvo-tadina.com Kmetske slike Za prihajajočo jesen smo si izposodili naslov Kersnikovega književnega dela. Vreme nam sporoča, da je kljub hudi suši, sedaj nastopil čas, ko bomo pobrali sadove zemlje. V časih, ko naš vsakdan pretresajo novice o najrazličnejših podražitvah in stečajih podjetij, se zdi, da je vsak košček obdelane zemlje pravi zaklad. Statistični podatki nam sporočajo tudi, da število prebivalcev v naši občini narašča. V lanskem letu se je v naši občini rodilo več kot 200 otrok, stalno se povečuje tudi število priseljenih. Obisk sobotne tržnice v Ivančni Gorici jasno kaže, da smo podeželska občina. Kako tudi ne, saj iz naše občine prihaja prvi mož kmetijsko-gozdarske zbornice, v največji trgovski verigi v državi prodajajo krompir našega pridelovalca, naše kmetije in ponudniki prejemajo visoka priznanja na najrazličnejših sejmih in tekmovanjih, na Ivanški tržnici pa skorajda že zmanjkuje prostora. O vseh teh, takšnih in drugačnih »kmetskih slikah«, tudi v tokratnem Klasju. Matej Šteh, urednik 'M Na Kitnem Vrhu želi pšenico s srpi Občina Ivančna Gorica obvešča, da bo 13. oktobra 2012 potekal v športni dvorani OŠ Stična Dan obrti in podjetništva Namen dogodka je predstaviti občankam in občanom ter širši javnosti ponudbo naših podjetnikov. Ob tej priložnosti načrtujemo tudi obisk predstavnikov gospodarstva iz pobratene občine Hirschaid, Občina Ivančna Gorica pa bo ob tej priložnosti odprla spletni portal namenjen gospodarstvu, na katerem bo tudi poslovni imenik občine. K sodelovanju bodo pisno povabljeni vsi podjetniki iz občine Ivančna Gorica, prijave za sodelovanje pa se bodo zbirale do 24. septembra 2012. Informacije: Tomaž Smole (051 691 089) »Modro« v Ivančni Gorici MOfOMAf Hfjff^ AVTO MOTO CENTER VJT KOCJA.NČIC Janez Kocjančič, Mleščevo 1 a, 1295 Ivančna Gorica tel.:01/7877-333,GSM:041/651-722, 041/777-333 e-mail:amc.kocjancic@siol.net, www.amc-kocjancic.si 3 servis za vsa osebna vozila o nadomestni deli za vse ■ avtovleka vrste osebnih avtomobilov HYurmni nEW THinKinG. nEW POSSIBILITIES. AVTO KAVŠEK Ivančna Gorica Telefon: 01/7884-351 • www.avto-kavsek.si a nami je prvi šolski dan Prvi šolski dan zaznamoval tudi obisk državne sekretarke Počitnic je nepreklicno konec in začelo se je novo šolsko leto 2012/2013. Letos v obeh osnovnih šolah v naši občini pouk obiskuje 1400 učencev, od tega je prag prvega razreda prestopilo 145 prvošolčkov. V naših vrtcih je več kot 600 malčkov, Srednja šola Josipa Jurčiča pa je letos vpisala 374 dijakov. Z novim šolskim letom je za potrebe vrtca občina uredila dodaten oddelek v prostorih srednje šole. Tradicionalno sta obe naši osnovni šoli pripravili na prvi šolski dan, v ponedeljek, 3. septembra, slovesni sprejem prvošolčkov, ki so tega dne začeli svojo osnovnošolsko pot. Prvi sprejem je potekal ob 11. uri na matični šoli OŠ Stična v Ivančni Gorici, kjer so starše in njihove otroke nagovorili ravnatelj OŠ Stična Marjan Po-tokar, župan Dušan Strnad in policist Policijske postaje Grosuplje Damijan Mišigoj. Besede ravnatelja in župana so bile zlasti namenjene spodbudi malčkom, za katere se začenja novo življenjsko obdobje, medtem, ko je policist zlasti opozoril na nevarnosti, ki so jim izpostavljeni naši najmlajši udeleženci v prometu. Župan Strnad in ravnatelj Potokar sta nato prvi šolski dan nadaljevala na podružnični šoli na Muljavi, kjer sta pričakala državno sekretarko Mojco Škrinjar iz Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Borisa Zupančiča iz Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šol- Skrb za varnost najmlajših v prometu Vsako leto se ob začetku novega šolskega leta v naši občini daje velik poudarek k opozarjanju udeležencev v prometu, da so z novim šolskim letom ponovno na naših cestah številni otroci, ki so najbolj ogroženi udeleženci v prometu. V ta namen se izvajajo preventivne akcije občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Svet je tudi letos s pomočjo Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, policije in občinske uprave poskrbel za postavitev opozorilnih tabel in transparentov, ves prvi teden pouka pa so člani ZŠAM Ivančna Gorica ob prometnih cestah v okolici šol opozarjali voznike na strpno in previdno vožnjo, najmlajšim šolarjem pa pomagali pri prehodu čez ceste. Občina je pred začetkom pouka poskrbela tudi za obnovo talnih označb v okolici naših šol. Na prvi šolski dan je šolo na Muljavi obiskala državna sekretarka. stvo. Skupaj so prisostvovali sprejemu šestih muljavskih prvošolčkov. Gostje so si po programu, ki so ga pripravili tretješolci, ogledali še šolo in se seznanili z aktivnostmi, ki se dogajajo na šoli in na področju šolstva Obvestilo občanom ob leta Zaključile so se počitnice in šolsko leto je ponovno pred nami. Da bi omogočili učencem, še posebej prvošolčkom, čim varnejšo udeležbo v prometu na poti v šolo in domov, policisti Policijske postaje Grosuplje v sodelovanju z drugimi organizacijami izvajamo v ta namen številne aktivnosti. Kljub temu želimo opozoriti, da so otroci kot prometni udeleženci nepredvidljivi. Prometne znake pogosto spregledajo ali pa si jih razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Vozniki moramo nanje še posebej paziti! V prvih dneh šolskega leta bomo policisti kot eno najpomembnejših nalog izvajali številne preventivne in represivne aktivnosti s ciljem zagotovitve varnosti otrok v prometu. V okolici šol bomo v prvih šolskih dneh izvajali poostren nadzor prometa, še posebej v času prihodov učencev v šolo in odhodov domov. Poostreno bomo nadzirali tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok ter uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih (otroški sedeži), s katerimi starši vozijo otroke v šolo, pripravili predavanja o prometni varnosti, spremljali učence po šolskih poteh, jim svetovali in jih učili o pravilni udeležbi v prometu ter jih ob tem opozarjali na potencialne nevarnosti. Z navedenimi aktivnostmi bomo nadaljevali tekom celotnega šolskega leta. Za večjo varnost otrok svetujemo: Starši! Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometno varnostni vzgoji otrok! Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo. Ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom! Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Tudi sami se vedno pripnite! Spoštovani starši, zavedajte se, da je na vas samih velika vloga in odgovornost pri vzgoji otrok, ostali kot so učitelji, člani ZŠAM in policisti pa smo vam v pomoč, kajti brez vašega truda in zgleda bomo uspešni le v manjši meri. Vozniki! Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni! Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih, ...). Vodji policijskega okoliša Damijan Mišigoj in Igor Mahnič v občini nasploh. Kot je povedala državna sekretarka, je njen obisk izkaz podpore, ki jo ministrstvo daje delovanju podružničnih šol. Le te so neke vrste središče krajevnega dogajanja in razvoja na podeželju, podružnične šole pa so pomembne tudi iz didaktičnega vidika, saj zaradi manjšega števila otrok pouk na teh šolah poteka drugače. Ob tej priložnosti je župan seznanil državno sekretarko z načrti Občine za gradnjo nove šole v Zagradcu. V teku so namreč že intenzivne priprave, gradnja pa bo v veliki meri odvisna tudi od finančnega deleža države. Slovesen začetek novega šolskega leta pa se je odvijal tudi na OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Matična šola je sprejela 35 prvošolčkov, ki so se srečali s svojimi učiteljicami, ravnateljem Janezom Peterlinom in županom Strnadom. Tudi v Šentvidu je predstavnik Policije skupaj s pred- stavniki ZŠAM Ivančna Gorica podal nekaj koristnih napotkov za varen prihod v šolo, šentviška šola pa je vsem prvošolčkom razdelila tudi odsevni brezrokavnik, s katerim bodo njihovi najmlajši učenci na cesti še bolj varni. Istega dne pa je potekal tudi sprejem prvošolčkov na podružnični šoli Temenica, kjer so prag prvega razreda prestopili štirje učenci iz območja krajevne skupnosti Temenica. Skupaj bo na tej šoli v letošnjem šolskem letu v dveh razredih obiskovalo pouk deset otrok. Novo šolsko leto se je začelo tudi za naše najmlajše občane v Vrtcu Ivančna Gorica. V 34 oddelkih je trenutno vključenih 639 otrok. Letos je občina zagotovila delovanje novega oddelka v enoti Pikapolonica, ki deluje v prostorih srednje šole, kljub temu pa je bilo odklonjenih za vpis nekaj več kot sto otrok. In kako je z vpisom na Srednji šoli Josipa Jurčiča? Ravnatelj Milan Jevnikar z veseljem ugotavlja, da so letos kar štirje oddelki prvih letnikov, kar je oddelek več kot zadnji dve leti. V 16 oddelkih je vpisanih 374 dijakov. Gašper Stopar in Matej Šteh Novo šolsko leto je tu! Prihaja, nam tako znan, pa vendar vsako leto nov prometni utrip, ki ga prinese novo šolsko leto. Opažamo je, da želijo starši svoje otroke (pa tudi želja šolnikov ni nič drugačna) pripeljati vedno bližje k šolskim vratom. V šolo otroke vozijo avtobusi, pa seveda tudi starši z lastnimi prevoznimi sredstvi. In tako s skupnimi močmi povzročimo, hoteli ali ne, vsako jutro dokaj močno prometno »špico« pred šolami in vrtci - saj se mora vsak pripeljati čim bližje vrat. Morda bi se veljalo nad tem zamisliti. Odrasli smo kar nekako pozabili, da je moral marsikdo od nas tudi po več kilometrov vsak dan prepe-šačiti v eno intudi v drugo smer, da smo prispeli do šolskih vrat. Nič ne škodi, če se vprašamo, ali današnje prevažanje otrok, prav za njih same, ne pomeni prej škode kot pa korist npr. z vidika njihovega telesnega razvoja, saj potrebujejo gibanje, v obdobju odraščanja pa tudi pridobi- vajo »zdrave navade«, ali pa z vidika ohranjanja okolja in njihovih zdravih pljuč. Pri sodobnem »dostavljanju« otrok pa tudi pozabljamo, da je bilo pri skupnem pešačenju v šolo najbolj dragoceno druženje. Ko danes otrok vstopi v šolo, ga najverjetneje, če že ne zagotovo, čaka tekmovalno in rivalsko vzdušje med sošolci, s šolo nepovezanega druženja pa je vedno manj, saj so otroci malodane odvisni od tehnologije. Vzemimo si čas, postojmo za nekaj trenutkov in premislimo, v kakšnih primerih naši otroci resnično potrebujejo prevoz, kdaj pa bi jim bolj koristil sprehod do šole v družbi sošolcev. V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo mnenja, da taki objekti kot so vrtci, šole in druge javne ustanove nimajo najbolje urejenih prometnih poti, saj so locirani, skoraj kot po pravilu, na koncu javnih cest in poti, na koncu pa nimajo primernega obračališča. Projektanti, prostorski načrtovalci, soglasoda- jalci ... , lahko bi jih še kar naštevali, na javnih objektih (pre)pogosto prometne ureditve ne dodelajo korektno, čeprav so na tem področju privarčevana sredstva zagotovo malenkost v primerjavi s pokurjeno energijo, pa tudi živci, ko se v gneči gnetemo po ozkih dovoznih poteh. Ta sestavek ni namenjen pridiganju ali kazanju s prstom, temveč opozorilu, da bi bili v tem položaju strpnejši oz. strpni in da bi se vsaj na začetku šolskega leta odpeljali proti šoli nekaj minut prej kot običajno ter da bi ta kos vsakodnevne poti odpeljali v miru in varno. Nestrpnost in hitenje v prometu sta pogosto vzrok marsikateri nepotrebni nezgodi. SREČNO VSEM MALČKOM, ŠOLARJEM IN DIJAKOM, SREČNO STARŠEM IN SKRBNIKOM NAŠE MLADINE ŽELI Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu K o l o f o n Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 1. oktobra. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Milena Vrhovec, Franc Fritz Murgelj, Jožefa Železnikar, Irena Brodnjak; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Flamus, Nataša Ž. Erjavec; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Kocman Grafika d.n.o., Grosuplje, Časopis KLASJE izhaja v 5.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Nekdanji župan Jernej Lampret postal častni občan pobratene občine Hirschaid V dneh od 20. do 22. julija se je v pobrateni občini Hirschaid mudila delegacija iz občine Ivančna Gorica, ki se je udeležila slovesnosti ob občinskem prazniku naše pobratene občine. Razlog za potovanje je bilo predvsem svečano dejanje, ki so ga izkazali prebivalci te pobratene občine, saj so ob tej priložnosti imenovali dolgoletnega župana naše občine, Jerneja Lampreta, za častnega občana občine Hirschaid. Na približno 700 kilometrov dolgo pot so se podali predstavniki občinske uprave z županom Strnadom na čelu, nekateri člani in članice Občinskega sveta, drugi predstavniki javnega življenja iz naše občine ter pevci Mešanega pevskega zbora iz Zagrad-ca. Svečanost ob občinskem prazniku je potekala v petek, 20. julija, zvečer v tamkajšnji srednji šoli. Navzoče je uvodoma pozdravila druga županja Romana Gensel. Sledila sta še nagovora županov obeh občin, Andreasa Schlunda in Dušana Strnada. Slavnostni dogodek večera je bila podelitev plakete častnega občana Občine Hirschaid, nekdanjemu županu občine Ivančna Gorica, Jerneju Lam-pretu. Nekdanji župan Lampret ima pomembne zasluge za pobratenje med obema občinama, še zlasti pri krepitvi odnosov in sodelovanja med Bo ideja medgeneracijskih «♦V V V ♦ I Vi ♦ II sredisč v nasi občini model za vso državo? Medgeneracijska središča kot napredne rešitve problematike staranja prebivalstva V četrtek, 23. avgusta, se je v naši občini na kratkem delovnem obisku mudil minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak. Sprejel ga je župan Dušan Strnad skupaj s predstavniki Sveta za starosti prijazno občino, ki ga vodi občinska svetnica Milena Vrenčur. Beseda je tekla o primernosti medgeneracijskih središč kot novi rešitvi za kakovostno staranje in medgeneracijsko solidarnost. Ministru je župan skupaj s sogovorniki predstavil koncept, ki ga je naša občina razvila v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka in s pomočjo sodelovanja v svetovni mreži starosti prijaznih mest in občin. V kratkem bo opravljena tudi analiza raziskave o potrebah, zmožnostih in stališčih prebivalcev Občine Ivančna Gorica na področju aktivnega in zdravega staranja prebivalstva, oskrbe starih ljudi in krepitve medgeneracijske solidarnosti. Kar 60 prostovoljcev je pod strokovnim vodstvom dr. Jožeta Ramovša izprašalo 1.500 občanov, analiza odgovorov pa bo dala izhodišča, v katero smer se velja v prihodnje obrniti pri reševanju problematike starostnikov. Dosedanje sodelovanje je razvilo tudi idejo in možnosti oblikovanja t. i. medgeneracijskih središč. V ta namen se že pripravljajo projekti za preureditev stare šole v Višnji Gori in reorganizacijo zmogljivosti v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični. Stara šola v Višnji Gori je primerno umeščen objekt za tako vsebino, hkrati pa s tem zaščitimo kulturni spomenik pred propadanjem in omogočimo revitalizacijo starega mestnega jedra. Idejni projekt je že bil izdelan, sedaj poteka raziskava materiala in konstrukcije ter arheološka raziskava. Projekt je lahko zaključen 2014. Center za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični je drugi prostor, kjer naj bi vzpostavili centralni objekt medgeneracijskega središča, saj ima za to vse potrebne pogoje. Hkrati bi z dodatnimi vsebinami racionalizirali poslovanje centra. Ogledal si ga je že minister za zdravstvo dr. Tomaž Gantar in bil nad videnim navdušen. Prva koraka bi lahko bila izvajanje pomoči družini na domu in organizacija dnevnega varstva starejših, za kar obstajajo možnosti. Minister je z zanimanjem prisluhnil načrtom in izrazil podporo in skladnost z usmeritvami ministrstva. V izjavi za medije je povzel: »Ta projekt je pravzaprav del naše politike na področju dolgotrajne oskrbe oziroma varstva starejših. V Sloveniji je razvita močna mreža domov za starostnike, imamo projekt pomoči na domu, druge ponudbe za starejše pa praktično ni. Tisti, ki potrebujejo občasno ali kratkotrajno vsakodnevno nego, so prisiljeni izbrati eno od teh dveh oblik,« je dejal minister Andrej Vizjak, ki meni, da občina Ivančna Gorica lahko postane neke vrste pilotna, starejšim prijazna občina. Občinska uprava bo pripravila projekt do te faze, da bodo znana vsa potrebna dejstva in finančni okvirji, potem pa se bomo znova sestali z ministrom in pristojnimi službami in videli, kako lahko pomagajo s strani države. Tomaž Smole, podžupan Slovesen trenutek ob imenovanju za častnega občana obema občinama v času njegovega 16-letnega županovanja. Lampret je v zahvali za to veliko čast in priznanje, ki so mu jo namenili, zapisal v njihovo knjigo zahval naslednje: »Hvala za prijateljstvo! S tem smo vsi bogatejši. Želim še nadaljnjega dobrega sodelovanja. Hvala. Mislim na vas!« V kulturnem programu so s pesmimi sodelovali tudi člani Mešanega pevskega zbora Zagradec, druženje pa je trajalo še pozno v noč ob spremljavi tamkajšnjih glasbenikov. Sobota je bila namenjena ogledom. Delegacija iz Ivančne Gorice si je ob spremstvu druge županje Genslove ogledala cerkev in samostan v Ebra-chu, ki je zgodovinsko povezan s sti- V kulturnem škim samostanom. V sosednji občini Nordheim so si ogledali vinsko klet Divino, kjer letno pridelajo dobra dva milijona litrov vina, z vinogradništvom pa se ukvarja kar 98 % prebivalcev. V popoldanskih urah so bili prisotni še na odprtju likovne razstave in že 16. koncertu Serenade v mestni hiši. Nedelja se je začela s t. i. ekumen-skim bogoslužjem, pri katerem so so-maševali stiški opat Janez Novak ter katoliška in evangeličanska duhovnika iz Hirchaida. Po maši je sledilo odprtje Rathausfesta (t. i. praznovanje mestne hiše), ki ga je z zabitjem pipe v sod slovesno odprl župan Dušan Strnad. S tem se je začelo tradicionalno praznovanje njihovega občinskega i i programu je sodeloval MePZ Zagradec praznika. Nedeljska slovesnost je bila priložnost tudi za srečanje z zakoncema Patzelt, ki sta že pred več desetletji začela navezovati prve stike med obema občinama in sta najzaslužnejša za pobratenje obeh občin, Hubert Patzelt pa je tudi častni občan občine Ivančna Gorica. Tako se je končal že drugi letošnji obisk ivanške delegacije v pobrateni občini Hirschaid. Nemški obisk v naši občini pa lahko pričakujemo v oktobru, ko bo v naši občini prvič potekal obrtno - podjetniški dan. Simon Kastelic Otvoritev praznovanja občinskega praznika »Modro« v Ivančni Gorici Parkiranje v centru Ivančne Gorice v območju modrih con časovno omejeno, vendar brezplačno S koncem julija je Občina Ivančna Gorica vzpostavila nov režim parkiranja v centru Ivančne Gorice. Z uvedbo modrih con na Sokolski ulici in na parkirišču pri banki se uvaja časovno omejeno parkiranje, ki pa še naprej ostaja brezplačno. Časovna omejitev pomeni, da voznik, ki parkira na območju modre cone, svoje vozilo lahko pusti parkirano eno uro in pol, po preteku časa pa mora vozilo odstraniti. Do uvedbe modrih con je prišlo zlasti zaradi zasedenosti parkirnih mest v ožjem centru Ivančne Gorice, dogajalo se je namreč, da so bila parkirna mesta zasedena celodnevno, med tem, ko so stranke poslovnih lokalov in trgovin na tem območju, ki navadno ne potrebujejo parkirišča dalj časa, pogosto ostale brez parkirnega mesta. Sedaj bodo vozniki za daljše parkiranje lahko uporabljali novo parkirišče pri kulturnem domu, ki ga je občina zgradila letos spomladi in na katerem ni časovne omejitve parkiranja. Podobno parkirišče že dalj časa funkcionira tudi pri blokih nasproti pošte in pri otroškem igrišču nasproti hipermarketa. Občina Ivančna Gorica je za označevanje prihoda na parkirno mesto v modri coni pripravila tudi papirnate parkirne ure v novi občinski podobi Prijetno domače, ki jih vozniki lahko prejmete v sprejemni pisarni občine. Če že imate parkirno uro, ki jo uporabljate v drugih mestih po Sloveniji, jo lahko prav tako uporabljate tudi pri nas. Ravno tako velja navaden list z označbo časa prihoda na parkirišče. Za neupoštevanje bo voznik kazno- van s predpisano denarno kaznijo v skladu z Zakonom o varnosti v cestnem prometu. Nadzor bo opravljala medobčinska redarska služba. Matej Šteh »Dobili bomo jasno sliko, kaj ljudje pričakujejo od nas 0<>0 « Kako odgovoriti na problem staranja prebivalstva in izboljšati sožitje vseh generacij? Odgovor na to daje koncept medgeneracijskih središč. V občini imamo za njihovo vzpostavitev na razpolago tako prostor kot znanje. Več o tem in o raziskavi »Zdravo staranje in kvalitetno sožitje« je povedal župan Dušan Strnad. Razgovor z njim je so-vpadel z nedavnim obiskom ministra Vizjaka, za katerega so medgeneracijska središča sodoben način reševanja problema staranja prebivalstva. Kaj bomo torej z njimi pridobili prebivalci naše občine? Kdaj lahko nanje računamo? V današnji izjavi za javnost (razgovor je potekal 23. avgusta) je minister Vizjak konceptu medgeneracijskih središč v sklopu projekta »Starejšim prijazna občina« obljubil podporo vlade in ga razglasil kot pilotnega (vzorčnega) za vso Slovenijo. Če nas bo ta koncept ponesel prek občinskih meja, je prav povedati, kdo je njegov pobudnik. Kdo je torej dal prvo idejo? V občinskih načrtih je bila prvotno predvidena izgradnja doma za starejše občane. Meni se dom ni zdel prava rešitev, zato sem se v iskanju novih idej udeležil seminarja na Inštitutu Antona Trstenjaka v Ljubljani. Tam sem se seznanil z dr. Jožetom Ramovšem, ki je medgeneracijska središča predstavil kot trend zdravega staranja in sožitja med vsemi generacijami. Pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta smo za medgeneracijska središča našli primerne lokacije in ugotovili, da imamo v naših društvih upokojencev tudi znanje. Vključili smo se tudi v mrežo starejšim prijaznih občin. V občinskem svetu je ideja dobila podporo. Z dr. Ramovšem sva se dogovorila za sodelovanje in sedaj je strokovni svetovalec pri projektu in vodja raziskave »Zdravo staranje in kvalitetno sožitje«. Imenoval sem tudi Svet starosti prijazne občine, ki ga vodi občinska svetnica Milena Vren-čur. Svet je moj posvetovalni organ in aktivno sodeluje pri projektu. Veliko vlogo pri tem projektu pa ima podžupan Tomaž Smole, ki je glavni povezovalni člen in koordinator aktivnosti. Začetni del projekta je obsežna raziskava »Zdravo staranje in kvalitetno sožitje«. Več kot šestdeset prostovoljcev je anketiralo več kot tisoč občanov. Kaj pričakujete, da boste izvedeli iz opravljene raziskave, česar sicer ne bi vedeli oz. spoznali? Na rezultate raziskave nestrpno čakamo. Predvsem računam, da bomo dobili jasno sliko, kaj ljudje pričakujejo od nas. Rezultati bodo osnova za dolgoročno delovanje občine v naslednjih letih, ne le v tem mandatu. Posegali bodo na vsa podro- čja od zdravstva, šolstva, prometne ureditve, do družabnega življenja, socialnega varstva in gospodarstva, predvsem delovnih mest. Raziskava je zastavljena zelo široko in je zajela celovito strukturo občanov od osemnajstega leta starosti dalje, zato bodo njeni rezultati resničen odraz počutja, hotenj, zmožnosti in želja naših občanov. Tako kvalitetnih informacij do sedaj nismo imeli. Dr. Jože Ramovš, strokovni svetovalec projekta, je z izvedbo anketiranja izredno zadovoljen, tako s številom opravljenih anket kot z njihovo kvaliteto. Kakšno pa je vaše mnenje o načinu in poteku raziskave? Raziskava sicer glede na načrte nekoliko zamuja, vendar je to pri tako obsežnem projektu pričakovano. Z njenim potekom sem vseskozi seznanjen, saj sem v stalnem stiku tako z dr. Ramovšem kot z gospo Vrenčurjevo, in s sodelavci iz občinske uprave. Kaj menite o aktivnem vključevanju upokojencev v življenje občine? Med anketarji je bila večina upokojencev. Mnogim, najbrž večini od njih, so bile to prve ankete v življenju in opravili so jih več kot odlično. Ali ste morda dobili kakšno idejo, kako bi to razpoložljivo armado znanja, izkušenj in pripravljenosti uporabili še za kaj drugega, novega? Delo prostovoljcev pri raziskavi je bil res imeniten dosežek, tudi to, da so bili pripravljeni sodelovati brezplačno. Minimalni del stroškov jim bomo sicer povrnili, toda to ni nič v primerjavi s časom, ki so ga vložili v anketiranje. Mislim, da se ravno tu že kažejo prvi učinki projekta. Dokaj velika skupina starejših je pridobila popolnoma nova znanja o tem, kako na sodoben način reševati problem staranja prebivalstva. Z izvajanjem anketiranja so vsi pridobili tudi nova vedenja in spoznanja o svojih so-občanih. Spoznali so jih z drugačne plati, kot so jih morda videli do sedaj in to bo nujno spremenilo tudi njihove medosebne odnose. V prihodnje bomo z njimi zagotovo računali pri novih projektih, sicer pa vidim njihovo aktivno vlogo v prihodnjih medgeneracijskih središčih. Kateri bo prvi korak občinske uprave pri uvajanju rezultatov raziskave v prakso? Kaj konkretnega občani lahko pričakujemo? Kot že rečeno bodo rezultati raziskave dali izhodišča za dolgoročno načrtovanje in delovanje občine na tem področju. Na kratek rok bomo predvsem izrabili možnosti, ki jih že imamo. Ker gre trend v vzpostavljanje medgeneracijskih središč, kjer se bodo srečevali tako mladi kot starejši, računamo, da bi v naslednjem letu začelo tako središče delovati v >trnad tudi med m obiski pri jubilantih Šentvidu. Možnosti za to so v Centru za zdravljenje otrok, kjer je na razpolago tako potrebna infrastruktura kot znanje. Začeli bi postopoma, z dnevnim varstvom starejših. Idejni projekt je pripravljen, računamo, da stroški ne bodo visoki. Naslednje medgeneracijsko središče bo v stari osnovni šoli v Višnji Gori, za kar je idejni projekt tudi pripravljen. Tam bo šlo za večjo investicijo, zato računamo, da nam bo pri tem finančno pomagala država, posebno še, če bomo državni »vzorec«. Načrtujemo, da bi to središče začelo delovati leta 2014. Tako medgeneracijsko središče v Šentvidu, kot v Višnji Gori bo delovalo pod patronatom enega izmed domov za starejše občane. Tam naj bi poskrbeli za tiste starostnike, ki so zaradi bolezni priklenjeni na posteljo. Naslednje medgeneracijsko središče bi moralo biti v Ivančni Gorici ali Stični, kjer je največ prebivalcev. Možnost za to bo v večnamenskem objektu, ki je sicer dolgoročno načrtovan v Ivančni Gorici, vendar se nam ta investicija zaradi trenutnega gospodarskega stanja odmika. Ali imate na koncu kakšno posebno sporočilo za prebivalce občine? Predvsem bi se rad zahvalil vsem, ki so doslej sodelovali v projektu, tako anketarjem kot vsem prebivalcem, ki so bili pripravljeni sodelovati v anketi. Prava vrednost njihovega dela se bo šele pokazala. Potrudili se bomo, da bomo občane sproti seznanjali tako z rezultati raziskave kot tudi z vsemi aktivnostmi, ki bodo potekale na tej osnovi. Upam, da bomo res postali prijazna občina, ne le starejšim, temveč vsem prebivalcem. Gospod župan, hvala za vaše sodelovanje! Uspešno delo vam želim in da bi projekt čim prej začel dajati rezultate, v vaše in naše zadovoljstvo. Joža Železnikar Župan Dušan Strnad je tudi med poletjem nadaljeval z obiski starejših občanov, ki letos praznujejo 90 in več let. Katere jubilante je obiskal, si lahko preberete spodaj. Frančiška Lukančič s Fužin pri Za-gradcu je v krogu svojih domačih, 5. julija praznovala 94. rojstni dan. Amalija Koščak iz Šentvida pri Stični je 8. julija praznovala častitljivih 90 let. Petar Bošnjak iz Gabrovčca, ki je eden izmed naših najstarejših občanov, je 10. julija dopolnil častitljivih 97 let. Pater Alojzij Ilc je 18. julija v stiškem samostanu praznoval 91. let. Visok življenjski jubilej je obeležil tudi z diamantno mašo ob 60-letnici duhovni-štva. £ z Jožefa Marn iz Starega trga pri Višnji Gori je 29. avgusta dopolnila okrogli jubilej, 90 let. Marija Bavdež iz Velikih Češnjic se je 3. septembra veselila svojega 90. rojstnega dne. Mnogi občani zlasti s šentviškega konca pa jo poznajo zlasti kot dolgoletno organistko, ki je še do nedavnega z igranjem na orgle polepšala bogoslužje v cerkvi svetega Vida. Županovo voščilo pa sta po pošti prejeli še občanka Rozalija Stopar, prej stanujoča v Radohovi vasi, ki je v Domu starejših občanov v Trebnjem, 11. julija praznovala 90 let ter občanka Ana Markovič, ki je v Domu upokojencev Ljubljana - Tabor, prej stanujoča v Šentpavlu, 25. julija praznovala 92 let. Začetek gradnje kanalizacije na Muljavi Pred kratkim je Občina Ivančna Gorica podpisala pogodbo o gradnji kanalizacijskega sistema Muljava s podjetjem Komunalne gradnje d. o. o. iz Grosuplja. Na podlagi javnega razpisa, ki ga je občina objavila v mesecu juniju, je bilo podjetje Komunalne gradnje d. o. o. iz Grosuplja, izbrano kot najugodnejši izvajalec izmed desetih ponudnikov, ki so se javili na javnem razpisu za izvedbo gradbenih in instalacijskih del za kanalizacijski sistem Muljava. Zaključena je gradnja biološke čistilne naprave s kapaciteto 350 populacijskih enot, sedaj pa sledi še izgradnja črpališča s približno 4 km dolgega kanalizacijskega sistema. Vrednost pogodbe znaša dobrih 462.000 evrov. Gašper Stopar Obvestilo Občina Ivančna Gorica in izvajalec del obveščata krajane, da se bo gradnja začela 17. septembra in bo predvidoma trajala 110 (dela možnih) delovnih dni. V času gradnje kanalizacijskega sistema bo oviran promet na cestah po naselju Muljava. Dela bodo potekala po posameznih odsekih, zato bodo o zaporah cest krajani obveščeni glede na napredovanje del. Prosimo za razumevanje. 90 let gospe Ingeborg Patzelt - velike prijateljice Stične V soboto, 11. avgusta, je v stiškem samostanu potekalo praznovanje 90-letnice gospe Ingeborg Patzelt. Gospa Ingeborg je skupaj z možem Hubertom častna članica stiške samostanske družine, njuna povezanost s samostanom pa je pred leti privedla tudi do pobratenja naše občine in bavarske občine Hirschaid, od koder Patzeltova prihajata. Slovesnosti so skupaj s soprogami prisostvovali župan Dušan Strnad, nekdanji župan Jernej Lampret in direktor občinske uprave Janez Radoš. Zakonca Patzelt že več desetletij prihajata v Stično. Prvič sta Stično obiskala v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko sta raziskovala zgodovino cistercijanskega samostana Ebrach iz okolice Hirschaida. Njuno prvo srečanje s patrom Simonom Ašičem in spoznanje, v kako težkih ekonomskih razmerah je takrat samostan deloval, ju je spodbudilo k organiziranju pomoči za stiško redovno skupnost v njunem domačem kraju. Vezi med obema krajema so se utrjevale, leta 1985 pa sta bila zakonca Patzelt sprejeta tudi med t. i. stiške familiare, člane samostanske družine, ki so še posebej zaslužni za delovanje samostana. Medsebojni stiki so tudi po njuni zaslugi prešli v povezovanje obeh lokalnih skupnosti, ki sta od leta 1999 pobrateni. Zahvalno mašo v opatovi kapeli je vodil stiški opat Janez Novak, ki je v pridigi slavljenko med drugim označil tudi za ikono pozornosti, saj gospa Ingeborg ob vsakokratnem obisku Stične nesebično deli svojo prijaznost med njene prebivalce in druge obiskovalce. Po končani maši se je slovesnost nadaljevala ob skupnem kosilu v samostanski obednici, kjer je bila priložnost tudi za izrekanje voščil ob jubileju. Praznovanje so dopolnili njeni dolgoletni prijatelji, člani Stiškega kvarteta. Ob tej priložnosti je župan Dušan Strnad izrekel čestitke tudi patru Alojziju Ilcu, ki je 18. julija dopolnil 91 let. Pater Ilc, rojen v Ribnici, je v cistercijanski red vstopil v visoki starosti in je kot član samostanske družine vedno na razpolago za spovedovanje in maševanje. Minuli mesec pa je praznoval tudi diamantno mašo ob 60-letnici duhovniškega poklica. V zahvalo so mu zapeli tudi nekdanji njegovi sokrajani iz Ribniškega okteta. Gašper Stopar Aktivnosti Nove Slovenije med poletnim časom 27. julij 2012, Predsednica NSi na poletnem srečanju Enotne liste Predsednica NSi in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak se je v petek, 27. julija 2012, udeležila tradicionalnega poletnega srečanja Enotne liste v Slovenjem Plajberku na avstrijskem Koroškem. V svojem nagovoru je želela spodbuditi, naj vztrajajo na tej poti idealizma. Kot predsednica NSi je poudarila, da je šla po NSi Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka tej poti tudi Nova Slovenija, ki se ji je s trdim delom in upanjem uspelo vrniti v Državni zbor, ponovno pa je postala pomemben del koalicije. 28. julij 2012, Ministrica Ljudmila Novak na Etno večeru v Beltincih V soboto, 28. julija 2012, se je predsednica NSi in ministrica Ljudmila Novak udeležila Etno večera na 42. mednarodnem folklornem festivalu Beltinci, ki ga je organiziralo Kulturno umetniško društvo Beltinci. Ministrica Ljudmila Novak je kot ljubiteljica kulture poudarila, kako pomembno je, da imajo ljudje možnost sodelovati pri raznih kulturnih društvih in v tem najdejo svoj talent in ga pokažejo tudi drugim. 5. avgust 2012, Državni sekretar Matjaž Longar na srečanju treh Slovenij na Svetih Vi-šarjah Svete Višarje nad Trbižem v Kanalski dolini v Italiji so v nedeljo, 5. avgusta 2012, gostile tradicionalno srečanje Slovencev iz sveta, zamejstva in matične domovine. Srečanje se je začelo s predavanjem predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Jožeta Trontlja, ki je na temo »Etnične vrednote, up za prihodnost«, spregovoril o globalni krizi in odzivu ljudi na njene posledice. V nadaljevanju je škof Metod Pirih v romarski cerkvi Višarske Marije daroval sveto mašo, v pridigi pa je poudaril, da je namen srečanja treh Slovenij poglobitev v veri in utrditev slovenske narodne zavesti, pa tudi medsebojno druženje in povezovanje Slovencev po svetu, v zamejstvu in doma. V zaključku je sledil kulturni program s cerkvenim mešanim pevskim zborom iz Podbrezij. 6. avgust 2012, Ljudmila Novak: »Verjamem, da se je slovenska politika sposobna poenotiti« Nova Slovenija je 4. avgusta praznovala 12. obletnico svoje ustanovitve. Ob tej priložnosti je predsednica stranke Ljudmila Novak na novinarski konferenci spomnila na nekatere ključne trenutke v zgodovini stranke, komentirala pa je tudi aktualno politično dogajanje v Sloveniji. V uvodu je spomnila, da je bila NSi na začetku opozicijska in nato vladna stranka, sledilo pa je obdobje, ko je bila celo zunajparlamentarna stranka. »Stopiti bo treba skupaj, da nam ne bo šlo še slabše«. Novakova je dejala, da si želi, da bi se morebitni nesporazumi v koaliciji razreševali z dialogom in konstruktivnostjo. Povedala je tudi, da si bo NSi prizadevala, da bi se krivci, ki so slovenski bančni sektor pripeljali v tako slabo stanje, našli in da bodo ustrezno sankcionirani. »Trdno verjamem, da v Sloveniji še obstaja toliko volje in razuma, da bomo sami popeljali Slovenijo iz krize in nam ne bo treba zaprositi za tujo pomoč«. AVTO KAVSEK Ivanina Gorica tel.: 01 7884 351 www.avto-kavsek.si Akrapovič ostaja v Ivančni Gorici V avgustu 2012 je družba Akrapovič d. d., proizvajalec izpušnih sistemov ter proizvodov iz titana in karbonskih kompozitov, od družbe Danfoss prevzela proizvodni objekt v Črnomlju z namenom nadaljnje širitve svojih proizvodnih aktivnosti. Nova lokacija, na kateri sta že prisotna dobavitelja, družbi Polycom in Secop, predstavlja novo priložnost razvoja dejavnosti družbe Akrapovič, medtem ko ključne poslovne funkcije ostajajo v Ivančni Gorici. Nekdanji Danfossovi prostori so zdaj Akrapovičevi. Kar nekaj vznemirjenja je povzročila novica o Akrapovičevem nakupu poslovnih prostorov v Črnomlju. Ta informacija je bila tudi povod za avgustovsko srečanje župana Dušana Str-nada s prvim možem družbe Akrapovič Igorjem Akrapovičem. Glede na to, da na isti lokaciji že deluje družba Polycom, pomeni nakup nepremičnin v Črnomlju tudi izkoriščanje sinergijskih učinkov na področju dobave komponent avtomobilski industriji. S povečanjem proizvodnih kapacitet ob ohranitvi obstoječe lokacije v Ivančni Gorici in vzpostavitvijo moderne, procesno organizirane proizvodnje v Črnomlju, bo Akrapo-vič zagotavljal dobavo svojih izdelkov na zahtevne in dinamično razvijajoče se svetovne trge. Ob Danfossovi prodaji dejavnosti kompresorjev družbi Aurelius sredi leta 2010, so nepremičnine ostale v lasti Danfossa. Vse odtlej se je Danfoss trudil poiskati novega lastnika, ki bo pozitivno prispeval k dolgoročnemu razvoju lokalnega okolja. Dejstvo je, da je bil nakup obstoječega objekta finančno precej ugodnejša rešitev od gradnje novega objekta na lastnem zemljišču. Podjetje bo postopoma v Črnomelj preneslo proizvodnjo izpušnih cevi, v Ivančni Gorici pa ostaja sedež podjetja, vodstvo, celoten razvoj in visokotehnološka livarna. Po besedah župana Strnada je vodstvo družbe Akrapovič izrazilo zadovoljstvo z napori občine v zadnjih letih, da uredi namembnost zemljišča neposredno ob obstoječih objektih v Ivančni Gorici. S tem bo omogočen nadaljnji razvoj podjetja tudi v Ivančni Gorici. Franc Fritz Murgelj Matej Šteh Pan-Jan tudi v Ljubljani Konec avgusta je trebanjsko podjetje Pan-Jan, ki je v sredini februarja odprlo novi trgovsko-poslovni center v Ivančni Gorici, v Ljubljani odprlo novo sodobno avtopral-nico. Avtopralnica Meksiko se nahaja v neposredni bližini dovoza v urgentni blok Kliničnega centra, v kleti garažne hiše Meksiko. Za svojo novo avtopralnico so izbrali tehnologijo pranja nemškega proizvajalca Christ z več kot 20-letno tradicijo. Christ je razvojno naravnano podjetje, ki je s svojimi inovacijami krojilo razvoj tehnologij in postavljalo mejnike strojnega pranja avtomobilov. Glavne prednosti izbranega sistema so patentirane zglobne tekstilne krtače, nadsredinsko pranje brez sence in učinkovit sistem recikliranja uporabljene vode. Tekstilne krtače so, kot so pokazale raziskave nemškega urada za tehnične preglede TÜV, veliko nežnejše do avtomobilskega laka kot običajne krtače. Primerjali so namreč obrabo po 50-tih pranjih z običajno in tekstilno krtačo pri potopni globini 8 in 16 cm. Obraba laka je bila pri uporabi tekstilnih krtač le neznatna, medtem ko je bila obraba po 50-tih pranjih z običajno krtačo dobro vidna v obliki dolgih in širokih vdolbin na laku. Pri TÜV so ob testu kakovosti pranja z različnimi krtačami še zapisali, da je vidna analiza površine pri obeh pranjih še pokazala, da ima lak po obdelavi z običajno krtačo bolj moten (mat) videz kot pri čiščenju s tekstilnimi krtačami. Investicija podjetja Pan-Jan v moderno avtopralnico, s kapaciteto do 75 avtomobilov na uro, v višini 650.000 € je prinesla zaposlitev štirim osebam. Na začetku bodo opravljali le storitve avtomatskega pranja vozil, osnovno pranje za ceno 6 €, skupaj s pranjem podvozja pa bo stalo 7 €. Kasneje pa bodo spekter storitev razširili še na notranje čiščenje, poliranje in druge sorodne storitve. Avtopralnica bo odprta od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure zvečer, ob nedeljah pa od 12. do 17. ure. Franc Fritz Murgelj Uredništvo časopisa Klasje se je z direktorico podjetja Pan-Jan Anito Prijatelj dogovorilo, da bodo vsem, ki jih bo pot zanesla v njihovo novo avtopralnico v Ljubljano in bodo pri plačilu priložili kupon, objavljen ob tem članku, priznali 20 odstotni popust na ceno izbranega čiščenja. Lahko pa se odločite za večkratni obisk in si tako pridobite možnost osvojitve ene od praktičnih nagrad ali glavne nagrade, ki je 8-dnevno križarjenje po Sredozemlju za 2 osebi. Cvetko Zupančič z Vrha pri Višnji Gori novi predsednik KGZS Novi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je postal Cvetko Zupančič, doma z Vrha pri Višnji Gori. Svet KGZS je namreč Cvetku Zupančiču, ki je tudi državni svetnik in predsednik Kmetijske zadruge Stična, konec junija zaupal vodenje zbornice v naslednjem štiriletnem mandatu. Cvetko Zupančič z Vrha pri Višnji Gori, novi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Foto: Arhiv KGZS) Cvetko Zupančič nam je ob zaupal, da najprej ni računal, da bo kandidat za predsednika KGZS. »Po posvetovanju s člani, izvoljenimi na Kmečki listi, je prevladalo stališče, da je delitev in prepirov v kmetijstvu v Sloveniji preveč in da je treba nekaj spreme- niti. Člane zbornice in kmete zanima le, kako bomo stopili skupaj in nekaj premaknili. Ker je večina menila, da sem sposoben to izvesti, sem pristal na kandidaturo,« je ob imenovanju povedal Zupančič. Dodal je še, da se zaveda, da položaj v kmetijstvu ni lahek. Zato bo njegova prednostna naloga zavzemanje za skupni nastop pri pogajanjih za boljši položaj kmeta v družbi. »Sogovorniki me bodo upoštevali le takrat, ko bodo videli, da imam podporo ljudi, ki jih zastopam. Če tega ne bodo začutili, je moja moč nikakršna,« je poudaril Zupančič. Dodal je še, da predlogi in stališča zbornice ne smejo prihajati le iz ozkih krogov, torej le s strani vodstva, temveč morajo priti iz strokovnih odborov. Zato poziva kmete, da na posameznih območnih enotah KGZS izrazijo zahteve oziroma mnenja glede zborničnega delovanja. Zbornica mora po njegovem te zahteve v čim večji možni meri tudi uresničiti. Glede trenutnega težkega položaja v Sloveniji tako na področju gospodar- stva kot tudi kmetijstva je Zupančič povedal, da se povsod pričakuje velika racionalizacija. Zbornica bo zato skromna v svojem poslovanju in bo tako svojim članom dokazala, da racionalizacijo tudi sami udejanjajo, ne le govorijo o nje. Zupančič je predstavil tudi stališče do zborničnega prispevka. Poudarja, da »zbornični prispevek ni davek, ni dar, temveč je zakonsko določena dajatev, s katerim je treba ravnati racionalno. Člani morajo vedeti, kam ta denar gre, za kaj se porabi in kaj za ta denar dobijo, če želimo imeti bolj zadovoljne člane zbornice,« je še povedal Zupančič. Za prihodnjo številko Klasja pripravljamo daljši pogovor z novim predsednikom KGZS o aktualnih temah na področju kmetijstva in gozdarstva. Če bi želeli, da Cvetko Zupančič odgovori tudi na vaše vprašanje, nam ga prosim pošljite po elektronski pošti na urednistvo@klasje.net. Franc Fritz Murgelj Regijsko tekmovanje oračev v Grosupljem Člani strojnega krožka Kmetovalec so ob strokovni in organizacijski podpori kmetijske svetovalne službe KGZS Zavoda Ljubljana, ter ob sodelovanju DPM Kalček iz Ivančne Gorice v soboto, 28. julija 2012, že sedemnajsto leto zapored pripravili prireditev. Letošnja tema je bila ponovno oranje in osnovna obdelava tal in zato se je na prireditvenem prostoru zbralo kar lepo število okoliških kmetovalcev s svojimi delovnimi stroji - traktorji s plugi, ki so jih ob pomoči Jožeta Habjana in Antona Markoviča (DPM Kalček) nastavili in pripravili za pravilno oranje. O pomembnosti pravilne nastavitve plugov pred oranjem in tehnične podrobnosti je prisotne seznanil Jože Benec, ki že dolga leta z veseljem sodeluje na tekmovanjih oračev kot sodnik in vodja tekmovanj, sicer pa je direktor KGZ Zavoda Ljubljana. Da je pravilno oranje lahko tudi tekmovalna disciplina, je bilo vsem prisotnim jasno, ko so si ogledali orače pri oranju na, za njih, določenih parcelah. Letos se je za tekmovanje prijavilo 11 sodelujočih, orali so v dveh tekmovalnih kategorijah, in sicer s plugi krajniki in obračalnimi plugi. V kategoriji plugov krajnikov je prvo mesto zasedel Kavšek Franc, že veteran v tekmovanjih iz Ivančne Gorice, Šarc Rok iz Radomelj je bil drugi, tretje mesto pa je zasedel Kralj Matjaž iz Ivančne Gorice. Kategorija obračalnih plugov pa je prinesla naslednje zmagovalce: prvo mesto Anton Markovič, Ivančna Gorica; drugi France Omahen tudi iz Ivančne Gorice, tretje mesto pa je pripadlo Karlu Glavanu iz Žužemberka. Da je bil dan popoln, se je v spretno- Zmagovalne stopničke za najboljše - plugi krajniki in obračalni plugi stni vožnji pomerilo osem tekmovalcev, med njimi tudi dva najmlajša člana sekcije Mladih v SK Kmetovalec Grega in Blaž Jaketič. Seveda so tudi tekmovalci spretnostne vožnje prejeli pokale in priznanja, in sicer: Štefan Kastelic za prvo mesto in najboljši čas, Klemen Šteh za drugo mesto -oba Ivančna Gorica, tretje mesto pa je pripadlo Alešu Pečjaku iz Grosu- pljega. Razen tekmovalnega dela in nastavitve plugov so si obiskovalci lahko ogledali še najnovejše stroje v zastopstvih KTC Novo mesto in Euro Globtrade, ter domačega prodajalca dvoriščne mehanizacije, podjetja Lin-Fis d. o. o. Darka Zupanc-Puš Foto: Metka Ceglar 20 let turizma pri Okornovih na Pristavi V iskanju novih poslovnih izzivov se je pred dvajsetimi leti porodila zamisel Marti in Francu Okorn, da na svoji domačiji na Pristavi nad Stično uredita izletniški turizem. Preuredila sta družinsko hišo in kmalu so se pojavili prvi gostje. Z veseljem sta jih postregla z domačimi tradicionalnimi dobrotami in doma narejenimi suhimi mesninami, za katere sta kmalu začela prejemati priznanja. Usoda je sredi dela iztrgala gospodarja Franca, Marta pa je s hčerkama odločno nadaljevala zastavljeno delo. Na Okornovi domačiji se radi ustavljajo pohodniki, kolesarji, konjeniki in motorizirani gostje, saj kmetija leži na dobro dostopnem kraju s čudovitimi razgledi. S kmetije se razprostira prelep pogled po velikem delu dolenjskih gričev, pogled pa seže tja do Notranjske in Snežnika. Velikokrat se pri njih oglasijo tudi domačini, saj dobijo občutek, kot da so vsi člani velike družine. Gostje lahko izbirajo med domačimi salamami in klobasami ali pa se okrepčajo s slastnim kmečkim kosilom. Marta in njena družina poskrbita za še tako zahtevnega gosta, da se počuti prijetno in domače. Prijetno domače pa smo se počutili vsi, ki smo se zbrali na Pristavi nad Stično, v nedeljo, 26. avgusta, ko je kmetija Okorn praznovala svoj dvajseti rojstni dan. Tako kot znajo Okornova dekleta, so tudi tokrat za obiskovalce pripravile mesne in sladke dobrote, pa tudi žeje niso trpeli. Ob jubileju želimo Izletniškemu turizmu Okorn še veliko zadovoljnih gostov in priznanj za njihovo uspešno delo. Irena Brodnjak Okusi poletja na tržnici v Ivančni Gorici V soboto, 1. septembra, je na tržnici v Ivančni Gorici potekal že šesti letošnji tematski dan pod naslovom »Okusi poletja«. Tudi to sobotno dopoldne je kljub slabemu vremenu, ki je oznanjalo, da prihaja jesen, kar lepo število kupcev in obiskovalcev prisostvovalo zanimivemu programu in ponudbi. Predstavili so se številni ponudniki lokalno pridelane hrane ter obrtniki iz Ivančne Gorice in okolice. Obiskovalci so lahko poskušali in kupovali zelenjavne solate, osvežilne napitke, dobrote iz malin in drnulj, s čokolado prelite »Sadove raja«, tradicionalne jedi in osvežilne sladice, med in medene izdelke, mlečne izdelke, suhomesnate izdelke, sadove vinske trte. Prvič na tržnici je bila na voljo tudi degustacija in pokušanje tajske hrane, ki jo pridelujeta ponudnika iz naše občine. Naslednji tematski dan z naslovom »Sadovi jeseni« je predviden 7. oktobra, sicer pa tržnica posluje vsako soboto od 7. do 12. ure. Vabljeni! Matej Šteh Tokrat na tržnici tudi trener rokometne ekipe SVIŠ Gorazd Potočnik, ki skupaj z ženo na domu v Šentvidu prideluje tudi tradicionalno tajsko hrano Tržnica v Ivančni Gorici le korak za lokalnimi tržnicami v Švici Vroč avgustovski konec tedna, od 10. do 13. 8., so se v okviru projekta Lokalni produkti - Swiss Contribution, predstavniki Centra za razvoj Litija, Jarine, Občine Ivančna Gorica ter ponudnikov lokalnih produktov odpravili na tridnevno ekskurzijo v švicarski kanton Granbünden, ki se nahaja v neposredni bližini mesta Zürich. Glavni namen ogleda dobre prakse je bil obisk letnega sejma na prelazu Klausen ter predstavitev delovanja društva »alpinavera« iz Chura. Projektni partnerji »alpinavera« iz Švice so udeležence ogleda dobre prakse v uvodu popeljali na ogled lokalne tržnice v mestu Chur. Zaradi prioritetne ponudbe mleka in mlečnih izdelkov ter mesnih izdelkov v nemško govorečem kantonu Graubünden je bila v Churu s strani občine pred 20-timi leti dana pobuda za ustanovitev lokalne tržnice. Tržnica je aktivna od maja do oktobra, samo ob sobotah. V ozko mestno središče je možno postaviti 28 stojnic, čakalna vrsta ponudnikov pa se z leti veča (trenutno 40), vendar ne razmišljajo o dveh tržnih dnevih. Na stojnicah se ponuja zelenjava, sadje, med, sadike rastlin in zelišč, mlečni, mesni in pekovski izdelki pa se ponujajo na stojnicah v sklopu že obstoječih bližnjih trgovin. Večina ponudbe na tržnici je ekološke (90 %), kar je tudi značilnost ekološkega kmetijstva tega kantona. V nadaljevanju so si udeleženci ogledali trgovino, ki je vključena v Regionalno trgovsko verigo »Globus« z dolgoletno tradicijo, ki seže v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Na podlagi analiz, da se potreba po zagotovitvi lokalno pridelane hrane in visoko kvalitetnih izdelkih veča, so se v »Globusu« obrnili na »alpinave-ro« z namenom sodelovanja v obliki distribucije lokalnih izdelkov. »Alpinavera« drži visok nivo kvalitete, saj pod svojo znamko sprejme le izdelek, katerega sestavin je pridelanih iz kantonov Graubünden, Uri, Glaris in katera 2/3 dodane vrednosti pri proizvodnji izdelka ostane v omenjenih kantonih (added value). Za pridobitev znamke »alpinavera« pri surovini (npr. mleko), mora biti le-ta 100 % pridelan na območju omenjenih kantonov. Alpinavera« v večji meri posreduje izdelke in ne toliko surovine. Na ta način dvigujejo ceno lokalnim produktom. Kljub temu, da so lokalni proizvodi dražji od uvoženih, Švicarji kupujejo domače. Zelo zanimiv je bil obisk prodajalne »Scarnuz Grischun« v kateri se združujejo manjši proizvajalci. Osem žena poleg osnovne dejavnosti, ki je kmetovanje, izdelujejo še izdelke z dodano vrednostjo. Svoje izdelke (sirupe, testenine, čaje, marmelade, »nusstorten«...) dostavljajo na eno zbirno mesto, od tam pa se izdelke prodaja naprej. Zbirno mesto je preprosta trgovinica v starinskem slogu, ki deluje že 20 let. Zadnji dan ekskurzije so udeleženci obiskali tržnico na prelazu Klausen (nadmorska višina 1900 m) med kantonoma Graubünden in Uri. Avtor ideje o sejmu na visokogorskem prelazu je »alpinavera«. V izhodiščnem letu 2007 sta bila organizirana le dva sejma na dveh prelazih, kasneje pa so koncept sejma razširili na štiri lokacije znotraj štirih terminov. Ponudnikov na sejmu je lahko največ 28. Prioritetni kriteriji za sprejem ponudbe na sejem so: stalnost in zanesljivost ponudnikov, pestrost ponudbe ter povpraševanje po ponudbi določenega izdelka. V primeru, da sta prisotna npr. že dva ponudnika sirov, za vstop novega vedno vprašajo za »dovoljenje« že prisotna ponudnika. Udeleženci strokovne ekskurzije so ugotovili, da se tržnica v Ivančni Gorici razvija v pravo smer, saj se daje prednost lokalnim ponudnikom, ki dosegajo sprejemljiv nivo kvalitete. Prav tako je zelo pomemben faktor uspešne tržnice sodelovanje med ponudniki samimi, vzdrževanje pozitivne klime, raznovrstnost ponudbe na stojnici, vizualna podoba stojnice ter prijaznost ponudnika. Dejstvo je, da kupci kupujejo z očmi. Dvajsetletna tradicija lokalne tržnice v Churu je lepa vzpodbuda za nadaljevanje začrtane poti v Ivančni Gorici. Želimo si, da bi tako kot v Churu postal obisk sobotne tržnice samoumeven tudi v Ivančni Gorici. Mojca Hauptman, koordinatorka lokalne tržnice v Ivančni Gorici smx d. a. Cistercijans^a opatija Stična Stična 17 SI ■ 1295 Ivančna gorica SLOVENIJA 'Proizvodnja čajev, jabolčnega l^isa in drugih zdravilnih pripravkov po izvirnih recepturafi p. Simona J4liča. Vrtnarstvo, storitve, trgovina na drobno in debelo. SAMOSTANSKA VRTNARIJA 5. 9. 2012 odpira vrata jesenskemu cvetju Poletne zasaditve cvetličnih posod in gredic se bodo poslovile in večina od nas jih bo zamenjala z jesenskimi lepoticami in jesenskim cvetjem. Prav jesenske zasaditve pogosto pritegnejo naše poglede. Pestra izbira jesenskih barv v vseh mogočih odtenkih nas ne pusti ravnodušne, da si tega ne bi privoščili v okolici svojega doma. • MAČEHE velikocvetne, mini, dišeče, parkovne, • ENDURIO plazeča MAČEHA , že dobro poznana novost preteklih let • MAČEHA za v obešanke (krasno prezimi) • TRAJNICE in TRAVE • SOBNE RASTLINE • RESJE, HEBE, KRIZANTEME ... Cvetje boste kombinirali in dopolnjevali s: • spomladanskimi čebulicami • dekorativnim lubjem keramičnimi, plastičnimi in glinenimi posodami dekorativnim peskom Delovni čas in ponudbo najdete na naši spletni strani www.sitik.si, ali nam pišete po el. pošti: vrtnarija.sitik@siol.net Paprika, več kot le hrana PAPRIKA (Capsicum annuum L.) izvira iz Amerike. Naravna rastišča se razprostirajo od Mehike do Bolivije in Brazilije. Semena paprika so bila odkrita v izkopaninah človeških domovanj na območju sedanje Mehike in Peruja, katerih starost ocenjujejo na 8.000 do 9.000 let. V Evropo so papriko prinesli portugalski pomorščaki v 15. stoletju našega štetja, nato pa se je hitro razširila v severno Afriko, Indijo, južno Azijo in na Kitajsko. Plodove sladke in ostre paprike sušimo, zamrzujemo ali drugače predelamo, predvsem pa so zdravilni sveži plodovi. Pekoč okus daje ostri papriki alkaloid kapsicin, ki ga zaznamo celo, če ga razredčimo v razmerju 1: 1.000.000; vsebuje ga predvsem povrhnjica plodnice, zato je notranji del, kjer je seme, najbolj pekoč. Ta alkaloid vpliva na širjenje kapilar. V papriki so odkrili tudi vitamin P ki ugodno deluje pa prožnost krvnih žil in je posebno učinkovit ob pristnosti večjih količin vitamina C, kar velja tudi za rutin, ki je v rdeči papriki in vpliva na čvrstost kapilar. V papriki je 4 do 6 krat več vitamina C kot v limoni in pomaranči. V papriki je veliko provitamina A, tako da s 3 do 4 g mlete paprike lahko pokrijemo dnevne potrebe, vsebuje tudi vitamine iz skupine B, predvsem BI in B2. Papriko priporočajo pri pomanjkanju vitaminov, pri neješčnosti, pri revmatičnih obolenjih, pri pospeševanju menstruacije, pri ledvičnih boleznih, uporabna je tudi za zdravljenje alkoholne odvisnosti. Ker paprika vsebuje veliko vitaminov, jo priporočajo kot sredstvo za preprečevanje prehladov, paradontoze in zboljšanje vida. Paprika pospešuje rast las, zato jo uporabljamo skupaj s hmeljem za masiranje lasišča. V različnih mazilih proti revmatizmu so tudi snovi, ki jih vsebuje paprika. Npr. v Rusiji priporočajo za zdravljenje revmatizma alkoholni obkladek iz paprike in sončnice. Pri zelo slabi prekrvavitvi izredno koristi obloga, narejena iz paprike, namočene v žganju. Paprike pa ne smejo uživati tisti bolniki, ki imajo težave z želodcem, zlasti preveč želodčne kisline, in ki so nagnjeni k razdraženosti ledvic, jeter in trebušne slinavke. Čezmerno uživanje paprike, predvsem ostre, namreč povzroča preveč želodčne kisline in zaprtje, lahko tudi hujše okvare želodca. Plodovi paprike vsebujejo povprečno 89,6 odstotkov vode, 1,5 odstotka beljakovin, 0,9 odstotka maščob, 6,6 odstotka ogljikovih hidratov (od 2,8 do 5,6 odstotka sladkorja in od 1,3 do 1,5 odstotka balastnih snovi), 0,2 odstotka organskih kislin (jabolčna in citronska) in do 1,5 odstotka alkaloidov kapsaicinoidov. Kapsicin, ki je značilen alkaloid rodu Capsicum, je v semenu in v vzdolžnih delih placente. Količina kapsaicina je v obratnem sorazmerju z velikostjo plodu. Odgovor na to, zakaj imajo nekatere vrste paprike pekoč okus, nam daje kemična sestava kapsaicina, ki je podobna piperinu, sestavini črnega popra. Zaradi visoke hranilne in biološke vrednosti papriko uvrščamo med pomembnejše zelenjadnice. Uporabljamo jo lahko svežo, v solati, kot priku-ho, kot začimbo (zmleta paprika) ali celo kot nadomestek za poper (ostra paprika). V madžarskih receptih papriko vedno kombinirajo s čebulo, pogosto pa tudi s česnom, kumino in majaronom. S sušeno in mleto ostro ali sladko papriko začinjamo mesne jedi, lahko tudi solate, prikuhe. Paprike babure so primerne predvsem za polnjenje in solate; podolgovate pa so izredno dobre, če jih spečemo na primerno vroči plošči ali žaru. Največ vitaminov in ostalih snovi pa ima surova paprika, ki jo jemo v solati skupaj s paradižnikom. Pripravila: Damjana Ostanek, dipl. ing. hortikulture - Kmetija Ostanek VABLJENI NA »NAJ PRIDELEK 2012« Turistično društvo Grča Lučarjev Kal tudi letos pripravlja v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Stična tradicionalno 11. občinsko tekmovanje za naj pridelke občine Ivančna Gorica v nedeljo, 7. oktobra, na Lučarjevem Kalu, s pričetkom ob 13. uri. Vsi vrtičkarji in pridelovalci rekordnih poljskih pridelkov vabljeni, da med svojimi pridelki najdete tiste največje, najdaljše ali najtežje, skratka tiste, za katere menite, da so rekordnih dimenzij. Vaše naj pridelke bomo zbirali v vrtnem centru Kmetijske zadruge Stična v Ivančni Gorici do sobote, 6. oktobra, do II. ure. Lastniki zmagovalnih naj pridelkov bodo prejeli priznanja in praktične nagrade. Zbiranje rabljenih oblačil, obutve in hišnega tekstila V Zbirnem centru v Špaji dolini lahko od avgusta 2012 oddate rabljena oblačila, obutev in hišni tekstil (v nadaljevanju tekstil). ZAKAJ ZBIRAMO: Na odlagališču v Špaji dolini svojo pot konča mnogo oblačil, obutve in hišnega tekstila. Če bi ta tekstil zbrali na primeren način, bi bilo večina še uporabnega. Večina zbranega tekstila je namenjeno ponovni uporabi v Afriki in Aziji, manjši delež pa se reciklira. Tekstilni izdelki, ki niso primerni za nadaljnjo uporabo, se predelajo v toplotno izolacijske materiale, krpe in druge alternativne produkte. Ločeno zbiranje, ponovna uporaba in predelava oblačil in tekstila imajo številne prednosti: • ohranjanje naravnih virov; • manj odpadkov na odlagališčih; • zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov; • nova delovna mesta. KAJ ZBIRAMO: • vsa otroška, ženska in moška oblačil; • igrače iz tekstila; • hišni tekstil: posteljnina, rjuhe, zavese (iz naravnih vlaken) • obutev v paru (obutev, ki nima para, se ne zbira); • torbe in torbice, kravate, pasove in drugi modni dodatki. NE ZBIRAMO umazanih in strganih oblačil in obutve, krp, odej, preprog ... KAKO ZBIRAMO: Tekstil zbiramo v PVC vrečah, teže 15 do 20 kg (da se tekstil med transportom ne umaže in zaradi nadaljnjega dela z njim). Oddan tekstil mora biti čist! Samo čist tekstil je uporaben, pranje bi namreč povzročilo prevelike dodatne stroške. Če se pojavijo dodatna vprašanja, lahko pokličite v ZC Špaja dolina na tel. št.: 01/78 88 943. Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev -jesen 2012 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Ivančna Gorica, da bo v jesenskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: DATUM NASELJE ZBIRNO MESTO ČAS ZBIRANJA sobota 06. 10. 2012 Temenica Parkirišče pri trgovini 8.00 - 8.30 sobota 06. 10. 2012 Dob Na avtobusni postaji 9.00 - 9.30 sobota 06. 10. 2012 Šentvid pri Stični Parkirišče pri trgovini Tuš 10.00 - 11.00 sobota 06. 10. 2012 Stična Parkirišče pri samostanu 11.30 - 12.30 sobota 06. 10. 2012 Ivančna Gorica Parkirišče pri Zdravstvenem domu 13.00 - 14.00 sobota 06. 10. 2012 Višnja Gora Parkirišče pri Cestnem podjetju 14.30 - 15.30 sobota 06. 10. 2012 Muljava Parkirišče pred Kulturnim domom 16.00 - 17.00 ponedeljek 08. 10. 2012 Ambrus Parkirišče pred družbenim domom 14.00 - 15.00 ponedeljek 08. 10. 2012 Zagradec Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 15.30 - 16.30 ponedeljek 08. 10. 2012 Krka Parkirišče pri Gostišču Krka 17.00 - 18.00 Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi, embalaža onesnažena z nevarnimi snovmi in podobno. Javno komunalno podjetje Grosuplje Podpis pogodbe za izgradnjo čistilne naprave v Špaji dolini Javno komunalno podjetje Grosuplje d. o. o. in izbrani izvajalec po javnem razpisu, podjetje RO-TREAT ABWASSERREINIGUNG GMBH iz Avstrije, sta konec avgusta podpisala pogodbo za dobavo in vgradnjo montažne naprave za čiščenje izcednih vod iz odlagališča Špaja dolina s tehnologijo dvostopenjske reverzne osmoze. Gre za odločilno, a ne edino investicijo pri postopkih za pridobitev oko-ljevarstvenega dovoljenja za odlagališče nenevarnih odpadkov v CERO Špaja dolina. Pogodbena vrednost del in opreme znaša 370.800,00 EUR. Investicijo financirajo Občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobre-polje, po lastniških deležih. Montaža in končni prevzem opreme morata biti izvedena najkasneje v 35 dneh po podpisu pogodbe. Predvideno je tudi enoletno poskusno obratovanje. Poleg predvidene čistilne naprave pa je letos predvideno tudi nadkritje kompostarne ter tehtalnega prostora, gradnja tlačnega voda za onesnaženo vodo iz čistilne naprave na telo deponije in izgradnja ničelne vrtine za opazovanje stanja podzemnih voda. Čiščenje izcednih vod po postopku dvojne reverzne osmoze je mednarodno uveljavljena tehnologija in predstavlja v Republiki Sloveniji najbolj uveljavljen način učinkovitega čiščenja odlagališčnih vod. Izcedna voda, ki se zbira v zunanjem bazenu, se bo s pomočjo plavajoče črpalke črpala v zbirno posodo v kontejnerju, v katerem se bo z dodatkom kisline zniževal pH izcedne vode iz pH 8 na pH 6,5. S tem bo preprečeno nalaganje različnih oborin, predvsem hidrokarbonatov, na membrane in s tem prehitra zamašitev le teh. Po znižanju pH vrednosti se bo izcedno vodo vodilo preko peščenega filtra, na katerem se bodo s postopkom grobe filtracije iz izcedne vode odstranili vsi večji delci. Za njim se bo izcedna voda vodila preko svečnega filtra s pomočjo katerega se iz vode odstranijo fini delci. Sledi prva stopnja reverzne osmoze, kjer se mehansko očiščena izcedna voda s pomočjo visokotlačnih črpalk vodi na module, v katerih so montirane polprepustne membranske blazinice. Sistem tvori tako imenovane odprte kanale, v katerih se koncentrira surova raztopina. Posamezni kanali so medsebojno povezani pre- V sklopu akcije »Odpadke ločujem, okolje varujem« nagrajujemo Odpadna električna in elektronska oprema, odpadne sijalke ter odpadne baterije in akumulatorji sodijo med okolju nevarne in škodljive odpadke. Javno komunalno podjetje Grosuplje jih zbira, družba Zeos pa poskrbi za pravilno obdelavo teh odpadkov. Zato pozivamo vse prebivalce občin Dobrepo-lje, Grosuplje in Ivančna Gorica k zbiranju odpadne električne in elektronske opreme, odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ter sijalk in oddaji v zbirnem centru v Špaji dolini. Vsi občani občin Dobrepolje, Grosuplja in Ivančne Gorice, ki bodo med 15. 9. 2012 in 15. 10. 2012 v Zbirni center Špaja dolina pripeljali odpadno električno in elektronsko opremo, odpadne baterije in akumulatorje ali odpadne sijalke in ob predaji izpolnili kuponček, sodelujejo v nagradni igri. Javno komunalno podjetje Grosuplje in družba ZEOS bosta izmed izpolnjenih kupončkov 20. 10. 2012, na Dnevu odprtih vrat CERO Špaja dolina, izžrebala 3 nagrajence, ki bodo prejeli: 1. nagrada: hladilnik 2. nagrada: vodeni ogled po Radenskem polju in kosilo za dve osebi 3. nagrada: vodeni ogled po Radenskem polju in kosilo za eno osebo 4. Žreb nagrajencev bo potekal v CERO Špaja dolina 20. 10. 2012 ob 11:00. Vsak lahko sodeluje z več kuponi in osvoji le 1 nagrado. Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo vsi mali gospodinjski aparati, tv in monitorji, računalniki, miške, tipkovnice, telefoni, predvajalniki glasbe, veliki gospodinjski aparati, hladilniki, skrinje, elektronske igrače, elektronske tehtnice, igrače na baterije, sušilniki za lase, brivniki, varčne sijalke ... V akciji zbiramo tudi nevarne odpadke - baterije in akumulatorje ter sijalke. Delovni čas zbirnega centra Špaja dolina: Ponedeljek - petek 7:00 - 19:00, sobota 8.00-15.00 v času od 15.3. do 14.11. Ponedeljek - petek 7:00 - 16:00, sobota 8.00-13.00 v času od 15.11. do 14.3. Kontakt: cero@jkpg.si; T: (01) 7888 943; 051 327 899 Akcija poteka v okviru slovenske osveščevalne kampanje za ravnanje z OEEO in osveščevalne akcije JKP Grosuplje o ravnanju z odpadki. Z€ OS REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTR5TV0 ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE ko razporejenih odprtin tako, da se voda preliva preko membranskih blazinic radialno od notranje k zunanji in od zunanje k notranji strani. Izcedna voda pod velikim vstopnim pritiskom do 75 barov teče preko aktivne površine (membrane), pri čemer čista voda z manjšimi molekulami prehaja preko membran, večje molekule in nečistoče pa ostajajo na nefiltratni strani. Za izboljšanje kakovosti vode bo za prvo stopnjo reverzne osmoze potekala še druga stopnja, kjer se bo izcedna voda še enkrat prefiltrirala skozi membrane. Prefiltrirana in očiščena voda se zbira v zbirni posodi, od katere se nato vodi na ponikalno polje. Koncentrat, to je neočiščeno vodo, ki ostane na membranah, se bodo s pomočjo cevovoda vodili nazaj na telo odlagališča. Delež očiščene vode bo znašal minimalno 75 %. Tomaž Rigler, direktor JKP Grosuplje d. o. o. Na Kitnem Vrhu želi pšenico s srpi V začetku julija je Turistično društvo Zagradec skupaj z vaščani Kitnega Vrha pripravilo že tradicionalno 12. občinsko tekmovanje v žetvi pšenice s srpom. Kljub hudi vročini so se tekmovalci trudili in pokazali številnim obiskovalcem, da še niso pozabili, kako se je želo v starih časih. Sedemnajst tekmovalcev, deset žensk in sedem moških se je zbralo na Kitnem Vrhu, kjer se je tekmovanje začelo z žrebom parcelnih številk na Andrejkatovi njivi. Vsak od udeležencev je moral na parceli veliki dvanajst kvadratnih metrov, čim hitreje požeti pšenico, jo povezati v snope, ki so morali biti čim bolj poravnani in trdni ter poskrbeti za čistost tekmovalne parcele. Vse to je kot je že v navadi pregledovala in ocenjevala komisija v sestavi: direktorica Kmetijske zadruge Stična, Milene Vrhovec, Ludvik Pajk, Stane Kralj, časomerilec pa je bil Luka Blatnik. Po končani žetvi je vse prisotne predsednik TD Zagradec Slavko Blatnik povabil pred Andrejaktovo domačijo, kjer so Kitnci za obiskovalce poskrbeli s hrano in pijačo, bogatim sreče-lovom in dobrim razpoloženjem ob zvokih ansambla Divja kri. Rezultati žetve v ženski in moški kategoriji: ŽENSKE: 1. mesto: Ivanka Urbančič, Kitni Vrh 2. mesto: Majda Murn, Korita 3. mesto: Angela Trlep, Orlaka MOŠKI: 1. mesto: Jože Černivec, Kitni Vrh 2. mesto: Alojzij Lekan, Marinča vas 3. mesto: Štefan Ozimek, Replje Kot vsako leto, se je izbiralo tudi naj žanjca in naj žanjico. Ta naziv prejme tisti, ki doseže najmanjše števi- lo negativnih točk, pri čemer se ne upošteva čas žetve ter kako s svojim videzom prikaže pravo tradicionalno podobo žanjca. Nagrade sta se veselila Nuša Mohorčič s Kitnega Vrha in Jože Zajc z Malega Korinja, ki je to priznanje dobil že drugo leto zapored. Med občinstvom je bilo opaziti tudi podžupana Tomaža Smoleta, ki pa ni poprijel za srp, je pa poskrbel, da so nagrade in priznanja šla v prave in zaslužene roke žanjcev in žanjic. Gašper Stopar Tudi letos spominska slovesnost na Pristavi V nedeljo, 15. julija, se je odvijal že 5. Spominski pohod na Pristavo. Lepo število pohodnikov je, na I2 kilometrski poti, obiskalo spominska obeležja v KS Stična in KS Metnaj in se poklonili vsem padlim slovenskim rodoljubom, ki so v tistih težkih obdobjih 2. svetovne vojne in krčevitega boja za obstanek slovenskega naroda, na oltar domovine dali svoja življenja. Pohod je bil zaključen na cilju na Pristavi s polaganjem venca na spominsko obeležje padlim aktivistom in z udeležbo na spominski slovesnosti pri Partizanskem domu. Na spominski slovesnosti smo se spomnili dogodkov, ki so zaznamovali ta košček naše domovine v dveh obdobjih naše novejše zgodovine in, ki naj nas spominjajo in opominjajo na čase velike narodove preizkušnje in odločitve, ki so uresničile tisočletne sanje slovenskega naroda o samostojni in lastni državi. Izjemno bogat kulturni program, ki ga je povezovala ga. Nuša Volkar, so izvedli ŽPZ Harmonija, MePZ DU Šentvid pri Stični, harmonikar Luka Žitnik, recitatorki Adela Petan in Tatjana Zadel, mladi violinistki Ana in Ajda Blaževič - Arko in orgličar Tone Zaletel. Pozdrav vsem prisotnim je izrekel predsednik KO zveze borcev za vrednote NOB Stična, slavnostna govornika sta bila podžupan občine Ivančna Gorica g. Tomaž Smole in predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje g. Boris Peterka. S to prireditvijo smo poleg spomina izrazili tudi naše veliko domoljubje, spoštovanje in poklon naši in edini domovini ter zavedanje, da je naša skupna želja in naloga dati vse od sebe na vseh nivojih, za še lepšo Slovenijo, za vse njene državljane, skupaj enotni in brez delitev, ki nam niso nikoli prinesle nič dobrega! Slovenski pesnik Oton Zupančič je o domovini zapisal velike besede: Domovina je ena nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt. Svobodi udani za borbo smo zbrani, in kaj je življenje in kaj je smrt? Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt. Ljubimo in spoštujmo priborjeno, nadgradimo sedanjost za lepšo prihodnost Slovenije, naše edine domovine! V prijetnem vzdušju, v sproščenem pogovoru in ob veselih vižah harmonikarja tov. Kosa je čas našega druženja prehitro minil. Kljub grozeči in neobetavni vremenski napovedi, je vremo vzdržalo in bilo na naši strani. Zvečerilo se je, ko smo ob siju zadnjih sončnih žarkov in nastajajoči zarji za gorami zadovoljni odhajali proti domu, napolnjeni z radostjo v srcu in s prisego, da je vredno kaj skupaj postoriti, se poenotiti in družno napraviti skupne korake v boljši jutri, za naše zanamce in naslednje rodove. In na koncu velika zahvala vsem, številnim sponzorjem in donatorjem, posameznikom in podjetjem ter vsem nastopajočim, Občini Ivančna Gorica, OZVVS Grosuplje in ZKD Ivančna Gorica, ki so s podporo in s prispevki tako finančnimi kot z materialnimi omogočili letošnjo uspelo in dobro obiskano prireditev na Pristavi. Hvala za pomoč in udeležbo tudi vsem borcem NOB, veteranom vojne za Slovenijo in Združenju policijskih veteranov, kot tudi vsem praporščakom ter krajevnim organizacijam ZB za vrednote NOB. Zahvalo tudi številnim krajanom in občanom, društvom, med njimi motoristom društva Fire Group in LD Ivančna gorica ter gostom iz sosednjih občin, ki so s svojo udeležbo izrazili in potrdili pravilno naravnanost prireditve in za njihovo obljubo, da zagotovo pridejo tudi prihodnje leto s svojimi prijatelji in znanci na ta izjemno lep kraj v še večjem številu. In navsezadnje še iskrena zahvala vsem zaslužnim članom KO ZB Stična, ki so z neverjetno zagnanostjo, v tako kratkem času vložili toliko prostega časa v organizacijo za uspešno izvedbo prireditve! Nasvidenje v prihodnjem letu na Pristavi 2013! KO ZB za ohranjanje vrednot NOB Stična Miro Volkar Anin sejem v Višnji Gori Konec julija v Višnji Gori tradicionalno poteka Anin sejem, tedaj namreč godu-je zavetnica mestne cerkve, sv. Ana. Od petka do nedelje se je pod okriljem tamkajšnjega turističnega društva, ki se je povezalo tudi z drugimi krajevnimi društvi - gasilskim, kulturnim in planinskim - zvrstilo več kulturnih prireditev, uvod v praznovanje pa je bila petkova razstava umetnin družine Šušteršič. Oče Dušan je že dolga leta povezan s fotografiranjem, tokrat je razstavil fotografije, ki so nastale v zadnjih letih, ko se je še posebej posvetil kompoziciji. Mama Cvetka je razstavila pletenine, ki kažejo na njen izjemen občutek za modo - copati, šali, kape ipd., ki so ne le lepi, ampak tudi uporabni. Hčerki Maja in Saša sta razstavljali slike, prva ustvarja na steklo, druga na platno. Ta večer sta program povezovali Katja Tomažin in Janja Virant, Žiga Jevnikar je poskrbel za glasbeni del, igralka Lojzka Avajanos pa za literarnega. Sobotni večer je bil glasbeni, oblikovale so ga ljudske pevke v pokrajinskih nošah TD Suha krajina, folklorna skupina sv. Mihaela iz Grosupljega in ljudski godci Vinski bratje iz Prek-murja, ki so godli dolgo v noč, gasilci PGD Višnja Gora pa so poskrbeli, da nihče od tistih, ki so prišli v mestno jedro, ni bil žejen in lačen. Nedelja je bila rezervirana za sejem, tedaj so višnjansko mestno jedro napolnile stojnice z unikatnimi izdelki in domačimi dobrotami, na ogled so bili starodobniki, domači planinci so pripravili srečelov, člani TD Ivančna Gorica so pokazali, kako so pred stoletjem dolenjski kulčarji hodili po tujih tržnicah, največ v Trst, obiskovalci pa so lahko prisluhnili tudi krajšemu kulturnemu programu pred cerkvijo, ki ga je vodil predsednik občinske turistične zveze Ivančna Gorica Pavel Groznik. Nastopila sta harmonikarja Jure Omahen in Martin Erjavec, tam je bil bobnar Nace Vozel, Liparjeva mama iz Dednega Dola se je izkazala z deklamacijo, pevka Ema iz TD Ivančna Gorica pa je obudila ljudsko petje. Ker se je ta dan od višnjanske župnije poslavljal župnik Boštjan Modic, ki odhaja v Stari trg pri Ložu, je bil program nekoliko posvečen njegovemu odhodu, tako so njega in Groznika po Mestnem trgu vozili v kulah in staro-dobnikih. Prireditev v okviru letošnjega Aninega sejma so se med drugim udeležili: ivanški župan Dušan Strnad, podpredsednik TZS Vlado Kostevc, trebanjski podžupan Silvester Prpar in drugi predstavniki lokalnih društev in organizacij. Za TD Višnja Gora, Janja Ambrožič Glas harmonike se je razlegal po sobraški dolini Sobračani smo že meseca maja, ob otvoritvi turistično-informacijske točke obljubljali, da bo prej kot v enem mesecu v našem kraju spet veselo. Gasilci so 23. junija organizirali tekmovanje v igranju diatonične harmonike. Deveto leto zapored so se tekmovalci, razdeljeni v starostne kategorije, pomerili med seboj. Vse popoldne so se po sobraški dolini razlegali zvoki polk in valčkov, kar pa je bil uvod v veselico, ki se je začela zvečer. Odločitev strokovne komisije o razglasitvi najboljšega je bila težka in odločale so malenkosti. Ponovno smo Sobračani dokazali, da ob največjih izzivih premoremo veliko poguma, odrekanja in povezanosti. Na prireditvi smo s ponosom predstavili našo info točko, ki je bila za priložnost kolesarskega maratona ob državnem prazniku, tudi na novo asfaltirana. Zahvaljujemo se Občini Ivančna Gorica, ki nam je prisluhnila in nas podprla pri naših prizadevanjih. Tanja Fajdiga Višnja Gora se je poslovila od župnika Boštjana Modica V nedeljo, 29. julija, se je v župnijski cerkvi svetega Tilna v Višnji Gori od župnije poslovil dosedanji župnik Boštjan Modic. Po 11 letih vodenja višnjanske župnije je odšel na novo delovno mesto v Stari trg pri Ložu. Čas njegovega župnikovanja v Višnji Gori je bil zaznamovan s številnimi odmevnimi kulturnimi in gospodarskimi projekti, ki jih je vodil. Poslovilna sveta maša, ki jo je maševal župnik Boštjan Modic, je bila še kako slovesna. Ganljivi govori, solze v očeh in svečano petje Višnjanskih pevskih zborov, so med župljani obudili lepe spomine na skupno enajstletno versko življenje in druženje z župnikom. Pred koncem maše je najprej krajan Marko Vozelj s kitaro zapel svojo avtorsko pesem Moje mesto, ki je posvečena Višnji Gori. Sledil je nagovor župana in tudi farana višnjanske župnije Dušana Strnada, ki mu je v zahvalo za vse dobro, kar, je storil tudi za občane naše občine in za dobro sodelovanje z Občino, izročil darilo in spominski kovanec Prijetno domače. Z besedo so se župniku zahvalili še predsednik krajevne skupnosti Luka Šeme, krajan in častni občan občine Štefan Horvat, predstavnika tamkajšnjega gasilskega društva s predsednikom Jožetom Grosom na čelu, predsednik Turističnega društva Polževo Miloš Šušteršič, v imenu žu-pljanov je spregovoril Pavel Groznik, zahvalila se mu je mladinska skupina, ministranti, Višnjanski fantje in mešani pevski zbor, ki mu je v zahvalo zapel njegovo najljubšo pesem, Verdijevo Nabucco. Ob koncu se je župnik Modic rokoval z vsemi prisotnimi in jim izročil spominsko podobico. Na hrbtni stra- ni podobice je bilo zapisano: »Hvala Bogu in vam, dragi farani župnije sv. Tilna v Višnji Gori, da sem smel biti nekaj časa za vas in med vami Jezusov duhovnik.« Vidno ganjen se je svojim faranom zahvalil za vso podporo in prijaznost ter jim obljubil, da se še kdaj vrne v deželo polža. Po končanem bogoslužju je pred cerkvijo potekalo druženje in pogostitev. In še nekaj besed o g. Boštjanu Mo-dicu Mnogim je bil kot sin in mnogim kot oče. Predvsem pa bo njegova skromnost in izjemna delavnost večini žu-pljanov ostala močno zapisana v njihovih srcih. Pod njegovim vodstvom in idejno zasnovo se je nekdanji hlev predelal v kulturno dvorano. Kot arhitekt, režiser, scenograf in kostumo-graf je na oder postavil tudi številne dramske igre, posebej velja omeniti žive jaslice in Kristusov pasijon, ogromno truda pa je vložil v delo z mladimi. Njegovo prizadevno delo je opazila tudi Občina Ivančna Gorica. Letos je ob občinskem prazniku prejel Plaketo Antona Tomšiča, za pomemben prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v Višnji Gori in občini ter za večletno uspešno in požrtvovalno delovanje v župniji Višnja Gora. Gašper Stopar Višnjanski konjarji po poti turističnih info točk Na vročo poletno soboto 25. avgusta so se na enodnevni konjeniški pohod po občini odpravili člani Društva prijateljev konj Višnja Gora. Na poti so obiskali štiri tu-ristično-informativne točke, ki jih je občina Ivančna Gorica v minulem letu postavila v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in našimi turističnimi društvi. Na pot so se podali iz Polja pri Višnji Gori, ki je ena od najmanjših vasic v občini, saj v njej trenutno ne prebiva več kot dvajset krajanov. Startu sta se pridružila tudi novi višnjanski župnik Janez Mihelčič in župan Dušan Strnad. Približno petdeset konjarjev se je zbralo pri kmetiji Erjavec v Polju, kjer so jih tamkajšnji krajani postregli z domačimi žganci in hrenovkami. Uvodoma je pohod predstavil predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Pavel Groznik, tudi sam aktiven član društva višnjanskih prijateljev konj. Pozdravne nagovore so imeli še predsednik društva Peter Zajc, župan Dušan Strnad in predsednik KS Višnja Gora Luka Šeme. Da pa je njihov pohod potekal srečno in zdravo, je z blagoslovom poskrbel novi višnjanski župnik Janez Mihelčič. Na pot so krenili po gozdu mimo Zgornje Drage do Ivančne Gorice, kjer so pozdravili tamkajšnje obiskovalce in ponudnike na tržnici, nato pa so nadaljevali do Stične in Metnaja. Daljši postanek za počitek je bil organiziran na Debečem pri kmetiji Rogelj, kjer je bilo poskrbljeno tudi za malico. Za zaključek so obhodili še Obolno ter nadaljevali vse do Leskovca nad Višnjo Goro, kjer je ob 18. uri potekal zaključek konje- niškega pohoda. Udeleženci so tako obiskali štiri turistično-informacijske točke, na katerih so žigosali tudi kontrolne kartone. Namen konjeniške ture je bilo ravno spoznavanje lepot naših krajev in promoviranje krožne poti od točke do točke. Tisti, ki so bili prvič na tej poti, so bili prijetno presenečeni nad lepoto pokrajine, urejenimi domovi in naselji, gosto- ljubnostjo in prijaznostjo, še posebej so pohvalili prijaznost v Metnaju. Po besedah konjarjev bo društvo prihodnje leto ponovilo pohod z obiskom naslednjih štirih turistično-informacij-skih točk, kar je vsekakor spodbuda, da podoben izlet pripravijo tudi ostala društva v občini. Gašper Stopar Praznik v Dobu, 1. julij 2012 Priznamo ali pa tudi ne, ampak žegnanje je naš krajevni praznik. Seveda je to krajevni praznik in to toliko velik, kot se za to potrudimo. Za nas v Dobu je žegnanje vsakokrat velik dogodek. Potrudimo se, da prazniku dodamo vsak nekaj svojega. In prav letos se je zares veliko ljudi trudilo, da bi dodali svoj delež k še bolj veličastnemu praznovanju. V nedeljo, le nekaj dni po godu sv. Petra, ki je naš zavetnik, smo imeli sv. mašo, ki jo je daroval domači župnik Jože Grebenc. Pri maši je sodeloval in bogatil bogoslužje in se tako prvič prestavil domači Moški pevski zbor Dob, kot so se fantje in možje poimenovali. Zbor je dejansko nastajal že leta, kajti med domačini je tlela želja, da bi na žegnanju zapeli domači pevci. Močna želja se je tako začela uresničevati kmalu po novem letu. Tako so pevci imeli prve vaje sprva bolj po redko, v juniju pa tudi do trikrat tedensko. Z njimi se je trudil, jih usmerjal in spodbujal Matej Volk. Svečano in kvalitetno so se pripravili za svoj prvi nastop. Mogočno so prepevali v cerkvi in bogatili bogoslužje, zapeli še ob blagoslovu navčka, potem pa so se, v senci »Mežnarjeve hruške«, predstavili še z nekaj pesmimi. Po končani maši smo zunaj pred zvonikom pripravili še kratko akademijo z blagoslovom leta 1757 ulitega in sedaj na novo obnovljenega in elektrificirane-ga navčka. Navček je bil ulit v času vladanje cesarice Marije Terezije in je danes star 255 let. Okrašen je z motivi sv. Petera, sv. Florjana, sv. Pavla in Žalostne matere božje. Ulit je bil v livarni Zachariasa Reida v Ljubljani. Ta je bil priznan zvonar, žal pa se je ohranilo zelo malo njegovih zvonov. V Sloveniji manj kot 10. Po besedah velikega poznavalca zvonov Jožeta Mehleta je to najstarejši zvon v širši okolici, ki še zvoni. Že s tega pogleda je naš navček prava posebnost in dejansko je pravi čudež, da se je tudi pri nas ohranil do današnjih dni. Da se je ohranil, imajo zasluge tudi pogumne domačinke, ki so navček proti koncu prve svetovne vojne skrile v potok, potem, ko je že ležal na tleh, pripravljen za transport v orožarno. Po končanem blagoslovu obnovljenega navčka smo seveda vsi, ki smo želeli in zmogli, lahko sodelovali pri dviganju oziroma vračanju navčka v njegovo bivališče, v zvonik. Ob ubranem prepevanju moškega zbora je sledila le še pogostitev vseh prisotnih in naš krajevni praznik oziroma žegnanje v naši soseski je bilo tako prav veličastno zaključeno. Silvo Škrabec Nogomet je nadvse pomemben tudi v KS Dob V soboto, 25. avgusta, ko je bil zadnji dan peklenske vročine, smo odigrali 6. medvaški turnir v nogometu za prehodni pokal KS Dob. Turnir se je odvijal, kot že vsa leta na igrišču v Hrastovem Dolu v soorganizaciji PGD Dob in PGD Hrastov Dol ter s finančno podporo KS Dob, ki vsako leto prispeva za prepoznavne majice igralcev posameznih ekip. Letos je bilo ekip kar sedem. Kot stare znanke so se pomerile ekipe z Lučar-jevega Kala, Hrastovega Dola, Doba, Podboršta, Boga vas-Breg in »novinke« prvič na turnirju Rdeči Kal in Škofije. V velikem finalu sta se pomerili ekipi z Lučarjevega Kala in Hrastovega Dola. Slednji so se pokazali kot najboljši igralci večera, zato bo prehodni pokal eno leto domoval v Hrastovem Dolu. Silvo Škrabec Srebrnomašnik bod' pozdravljen! 25 let duhovništva policijskega vikarja Janeza Novaka iz Velikih Pec Tudi letos je ob godu zavetnice Marije Snežne v Velikih Pecah potekalo tradicionalno žegnanje, kateremu pa se je tokrat pridružilo tudi slovesno praznovanje srebrnomašnega jubileja, domačina Janka Novaka. Srebrna maša v podružnični cerkvi Marije Snežne je bil pravzaprav spomin na žegna-nje pred 25 leti, ko je maševal domači novoma-šnik. In kakor je nova maša pred 25 leti povezala vas in župnijo, je bilo nekaj podobnega čutiti tudi ob srebrnem jubileju. Srebrnomašnik Janko Novak je mašo daroval kot zahvalo za prehojeno duhovniško pot. Bil je kaplan v Kranju in Starem trgu pri Ložu, župnik na Trebelnem, od leta 2006 pa je zaposlen kot policijski vikar, odgovoren za duhovno oskrbo v slovenski policiji. Mašo je daroval za pokojne sovaščane, ki so umrli v zadnjih 25 letih, med njimi tudi za pokojna starša. Ob koncu slovesne svete maše so mu sovaščani izrekli čestitke in dobre želje za nadaljevanje njegovega poslanstva. Praznični dan pa se je nato nadaljeval ob domači jedači in pijači, kjer ni manjkalo spominov, pesmi in hvaležnosti. Matej Šteh Tudi v Ambrusu imeli blagoslov konj! Na vročo julijsko nedeljo, ko se v Ka-mnem Vrhu nad Ambrusom praznuje žegnanje in v stari cerkvici godujeta apostola Peter in Pavel, smo se letos prvič zbrali tudi konjerejci in ljubitelji konj. V naši dolini nas je kar nekaj konjenikov, ki smo do sedaj po blagoslov odhajali v sosednje župnije. Letos pa se nam je uresničila dolgoletna želja, da bi imeli blagoslov konj tudi v naši župniji. Po kratkem sestanku z nekaj člani in po dogovoru z gospodom župnikom Urošem Švarcem, ki nas je podprl in z nami sodeloval, smo se odločili, da prvi blagoslov naredimo na podružnični, majhni, a zelo zgodovinsko znani cerkvici, ki stoji na idiličnem hribu nad Kamnim Vrhom. Ob 10. uri, ko je sonce že z vso svojo močjo pripekalo, smo se zbrali pred ambruško cerkvijo in se povzpeli po čudoviti in neokrnjeni naravi proti kamenskem hribu. Tam nas je pričakala množica vernikov, ki so z zanimanjem opazovali konjenico. Bilo nas je 26 jezdecev in 3 vprege. Prišli so tudi s sosednjih župnij: Šmihel, Krka, Hinje, Struge. Tako velika udeležba nam je bila v veselje. Po župnikovih poučnih besedah in blagoslovu kruha in soli je sledil še težko pričakovan blagoslov konj in konjenikov. Pridne in skrbne gospodinje Kamne-ga Vrha so poskrbele, da smo se vsi prisotni posladkali z dobrim in slastnim pecivom, njihovi možje pa so poskrbeli za dobro in mrzlo pijačo, ki nam je še kako prav prišla. Ambrušani se radi pohvalimo, da smo dobri gostitelji in nobenega ne spustimo domov lačnega ali žejnega. Tako smo se spustili v dolino in odpravili na »Branetov ranč«, kjer smo najprej poskrbeli za svoje konjičke, potem pa seveda še za sebe. Ob hrani, dobri kapljici, lepi pesmi in dobri družbi smo kramljali pozno v noč. Rekli smo marsikatero »konjsko« in se odločili, da naslednje leto ponovimo, »če Bog da«, kot radi pravimo v Ambrusu. Več lepih trenutkov tega dogodka je ujetih na fotografijah, ki si jih lahko ogledate na internetni strani www. kd-ambrus.si, pod rubriko Galerije / Kamni Vrh - blagoslov konj. Andreja Blatnik Jurij Tratar - naš olimpijec hov pri nadaljnjem študiju, ki si ga je izbral. Seveda, to je njegovo področje, v katerega ga je že od malih nog vpeljal oče Roman. Ne znam dovolj doživeto zapisati, kako smo sosedje na Viru z nestrpnostjo v poznih večernih urah pričakali našega »olimpijca«.To je Jurij Tratar, ki je zastopal slovensko ekipo na 43. mednarodni fizikalni olimpijadi v Estoniji, ki je potekala od 15. 7.-24. 7. 2012. Nastopilo je 378 tekmovalcev iz 82 držav. Poleg Jurija so barve naše Slovenije zastopali še Matevž Ma-rinčič (SŠ Josipa Jurčiča), Jan Šuntajs (Gimnazija Bežigrad), Miha Žgulič (2. gimnazija Maribor) in Domen Ipavec (Gimnazija Bežigrad), slednji je dosegel bronasto medaljo, Jurij in Miha pa sta prejela pohvalo, kar je izjemen dosežek. Čestitamo! Jurija poznamo kot iskrenega, nasmejanega, skromnega, trdega in dobrega delavca pri hišnih opravilih, ki so v veliko oporo mami Mimi. Poznamo ga kot vzornega dijaka in zelo uspešnega maturanta. V prostem času si poišče trenutke za igranje na harmoniko, aktiven je pri stiški godbi, planinari, igra rokomet in še kaj. Le od kod toliko časa, energije, znanja in volje? Da, prav zato smo se najbližji sosedje zbrali ob njegovi vrnitvi iz Estonije in mu izkazali spoštovanje, izrekli čestitke in zaželeli veliko uspe- Zapisala Marina Koščak Večer na Valični vasi »Jo bom še kdaj videl zeleneti, našo velikanko? Bom še kdaj sedel pod njo? Bom še kdaj obiral njeno cvetje in njen čaj sladil z medom drobnih, sivih delavk iz slamnatega panja?« Vrisk mu je zamrl v grlu. Iz ust se mu je le nemo pokadila topla sapa v mrzlo noč. Potem Bremen. Ladja je zatulila v temo. Fortunat se je še enkrat ozrl na stari kontinent. Nato pa je glavo in oči obrnil proti novi celini, kamor ga je vodila pot. (Miran Sattler in Franc Stele - Stare slovenske lipe, 1973) Dež je neusmiljeno pral nebo in tla na Valični vasi tistega večera v na začetku septembra, ko naj bi uprizorili Večer na vasi. Ves dan smo ždeli za meteorološkimi progno-stičnimi kartami in radarskimi slikami ter se ozirali v nebo, tako kot zadnjih nekaj mesecev, ko smo zaradi suše tako prosili za vsaj nekaj dežja. Odločitev, ki smo jo sprejeli v zadnjem trenutku, da uprizoritev Večera na vasi izpeljemo kljub dežju, nam je odlegla. Vedeli smo, da je za odpoved prepozno, zato smo storili vse, da bi tistih nekaj gledalcev, kolikor bi se jih okorajžilo in odšlo zdoma pod dežnikom v neprijazen večer, le našlo streho nad glavo. Gasil- v „, , „ ci pgd Zagradec lučni Fortunat (Primož Plut) in Pepca (Tjasa Menard). mojstri Cankarjevega doma, domačini brez izjem in še mnogi so razumeli našo odločitev, jo podprli in storili vse in še več, kar je bilo v njihovi moči. Kar verjeti nismo mogli svojim očem, ko je prišel čas za začetek predstave, obiskovalci, stari in mladi iz sosednjih vasi, pa so prihajali veseli in v velikem pričakovanju. Polno pisanih dežnikov in ožarjene dežne kapljice pod reflektorji so nudili svojevrsten in romantičen prizor. Valična vas leta 1900 je vse od prve lipe, to je od začetka vasi, nudila obiskovalcem pogled na stara kmečka opravila, ki jih mladi skoraj ne poznajo, na kmečka orodja in pripomočke, ki so bila v ta namen skrbno restavrirana, na gostilno Pr' Gašperju, v začetku vasi, ki je v resnici bila pred stotimi leti. Vse do središča vasi, do častitljive starke, šesto let stare lipe, kjer je bilo osrednje dogajanje Večera na vasi. Za predlogo prireditve so krajani vzeli zgodbo iz knjige Stare slovenske lipe ki opisuje vso tragiko odhoda domačinov v obljubljeno deželo Ameriko, ki naj bi nudila zaslužek, s katerim je mož, oče, mogel preživeti vso družino lačnih in golih ter nasploh siromašnih otrok. Prav nobene garancije ni imel, da se bo kdaj vrnil domov, veliko jih je umrlo na poti, veliko jih je ostalo v jamah rudnikov širom po Ameriki, veliko njih ni zaslužilo niti toliko, da bi se lahko kdaj vrnili domov. Pripoved o neki ljubezni med Fortunatom in Pepco, ki sta se poslavljala, so z izbranimi pesmimi spremljali pevci mešanega, moškega in otroškega pevskega zbora Zagradec. Ljubezen in slovo pa je opisala v svoji poeziji tudi domačinka. Po tem kulturnem programu pa smo našli veliko časa za druženje, za pogovor, za sklepanje novih poznanstev, vsi pa smo si bili edini, da bomo storili vse, da spoznamo vse kraje in ljudi v sosednjih vaseh naše krajevne skupnosti, da se povezujemo in pomagamo. Mladim moramo pokazati boljšo pot v medsebojne odnose, kakršno smo do nedavnega hodili sami. Velika in iskrena hvala vsem, ki ste nas podprli, da smo lahko izpeljali Večer na Valični vasi in na snidenje prihodnje leto v eni izmed vasi v krajevni skupnosti. (Večer na Valični vasi se je zgodil 1. Kimavca v letu Gospodovem 2012) Peter Teichmeister G^NLSI SdietTde Ojvl /Jai/ Geni si d.o.a. PE Vodotučine 18, IvanSna Gorica fax: 05 919 45 77 info@geni.si, www.geri.si POPUSTI do 40% na IZBRANE programe igrač. 8 01/780 79 22 V naši novi prodajalni v TC Mercator v Ivančni Gorici, Vodotučine 13, vam nudimo vse, kar potrebujete za šolo, pisarno, hobi, risanje, darilo,... • IGRAČE • PISARNIŠKI MATERIAL • ŠOLSKE POTREBŠČINE • DARILA »iiiiii i \ Srečanje veteranov vojne za Slovenijo v Šentvidu Tudi letos je, tako kot že nekaj let do sedaj, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje zadnjo soboto v avgustu organiziralo srečanje vseh veteranov Ljubljanske pokrajine. Uradni del srečanja je potekal na letališču v Šentvidu pri Stični, kjer je bil zbor članov ter slovesen zaključek srečanja. Kljub hudi vročini se je že opoldan na letališču zbralo kar precejšnje število članov združenja, njihovih družinskih članov in prijateljev. Najprej so se podali na ogled samostana v Stični nato pa še na pohod na bližnje Gradišče nad Stično, od koder so po idilični dolenjski pokrajini skozi Velike in Male Češnjice nadaljevali pot do izhodiščne točke na letališču v Šentvidu pri Stični. Uradni del druženja se je zaključil s svečanim postrojem praporov, ki so jih nosili praporščaki vseh Območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo Ljubljanske pokrajine in Policijskega veteranskega združenja Sever ter svečanim pozdravnim nagovorom. Predsednik Območnega združenja ZVVS Grosuplje Boris Peterka je predal priznanja zaslužnim članom združenja ter v zaključnem nagovoru izrazil željo, da se mačehovski odnos države do tistih, ki so pri- spevali neprecenljiv delež k osamosvojitvi Slovenije, ne bi nadaljeval ali celo stopnjeval. Po koncu slovesnosti se je večina udeležencev srečanja zadržala na prireditvenem prostoru, 14. TEK PO LAVRICEVI POTI 23. september 2012 ob 10.30 uri START IN CILJ na Gradišču nad Šentvidom in Stično (519m) KATEGORIJE: 11 moških in 5 ženskih kategorij, otroški teki in krožna pot za manj pripravljene rekreativce. Informacije: Planinsko društvo Šentvid pri Stični (041 454 097). A e r, i m i A MI a. \ 1 A i M