PTrP0PSr, ’8Sp"“ Cena 90 lir Leto XXK. Št. 277 (8679) TRST, nedelja, 25. novembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Izhodišče je! Pred dobrim tednom se je s tiskovno konferenco zaključilo tridnevno zasedanje pripravljalnega in znanstvenega odbora, ki sta izdelala osnovne smernice, sestavila tematiko in organizacijsko strukturo «Mednarodne konference o manjšinah», ki bo v Trstu od 27. do 31. maja prihodnjega leta. Od četrtka 15. pa do sobote 17. novembra so se v hotelu ENALC pri Sesljanu skoraj nepretrgoma razgovarjali znanstveniki vse Evrope in tri-najstčlanski krajevni pripravljalni odbor o osnovni usmeritvi konference. Ugotoviti moramo, da so v pripravljalnem odboru predvsem tržaški predstavniki, čeprav se je pobudi v celoti pridružila goriška pokrajina, ki pa ni imenovala nobenega slovenskega predstavnika. Popoln molk je vladal glede prisotnosti oziroma udeležbe videmske pokrajine. Na tem zboru, ki je kljub omejenosti glede števila in tematike, že imel značaj mednarodnega simpozija o manjšinah, so prišla do izraza vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Prav na tej osnovi so tudi sklenili, da bo osrednja tematika majskega zasedanja tematika narodnostnih manjšin in da bodo socialne ter druge manjšine obravnavane samo vzporedno kot odsev na prvo temo. V razpravi so odigrali zelo važno vlogo slovenski predstavniki, ki zastopajo razne krajevne politične sile v pripravljalnem odboru in ki so v četrtek, 15. novembra, prikazali položaj slovenske narodnostne skupnosti iž različnih zornih kotov. Tako so tudi že po načinu predstavitve (vsak je govoril o določeni tematiki) dokazali enotnost pogledov na osnovna vprašanja zaščite slovenske manjšine. Prvo zasedanje je bilo tedaj posvečeno izključno slovenskim vprašanjem. S tem je bila izpolnjena obveza resolucije pokrajinskega sveta z dne 1. aprila 1971 in je bila tako tematika slovenske manjšine že v samem začetku osnova za konferenco, ki se zaradi tega ne bo mogla vršiti v nekem brezzračnem prostoru, temveč trdno zasidrana v krajevni stvarnosti, v kateri živita dva naroda, ki s težavo ustvarjata in utrjujeta sožitje. Pripravljalni sestanek znanstvenikov in krajevnih predstavnikov je torej potrdil prvotne namene glede značaja konference, ki bo razpravljala o narodnostnih manjšinah. Ta rezultat pa ni bil dosežen zlahka in brez nasprotovanj. Predvsem smo bili priče ostrega — očitno od «zgoraj» navdihnjenega politično obarvanega — napada na osnovne zahteve manjšine, ki terja, da se z njo ravna povsod enako. Z izgovori o preštevanju ali ugotavljanju naj se ne bi zavračale njene upravičene zahteve po zaščiti in podobno. Prav tako je bil odločno zavrnjen drugi poskus, da se konferenca pretvori v abstrakten forum znanstvenikov, zaprtih v slonokoščeni stolp formul in zaprašenih razprav, ko je prišlo do spopada dveh gesel : «konferenca o manjšini» ali «konferenca z manjšino». Ta gordijski vozel je presekal predsednik pokrajine Zanetti, ki je dejal, da bo to konferenca «o manjšinah toda z manjšinami», ki bodo na konferenci sodelovale in ki je tako podčrtal osnovno vlogo manjšin kot subjekta v odnosu do večine. Končno lahko govorimo o nevarnostih druge vrste, ki nimajo tako izražito negativnega ali bolje rečeno, ki niso vedno hote negativne glede o-bravnave nacionalno - manjšinskih vprašanj, ki pa predstavljajo, nič manjšo nevarnost, da konferenco zapeljejo na slepi tfr abstraktnosti. Marsikoga je zapeljalo, da bi se spekter tematike razširil na vse izrinjene in ogrožene skupnosti,! na manjšino kot abstraktni filozofski pojem, na manjšino in ogrožene skupnosti moder- nega svete, v katerem je teh problemov vedno več, ki so nedvomno stvarni in o katerih se mnogo razpravlja, ki pa z narodnostno manjšinskim vprašanjem niso tesno povezani in bi njih obravnava na konferenci pomenila stransko pot. Tega so se zavedli tudi vsi tisti znanstveniki, ki jih vprašanja narodnostnih manjšin neposredno ne zanimajo, se pa živo zanimajo za druga podobna vprašanja, a te tematike niso vnesli v razpravo in jo umaknili z dnevnega reda, da ne bi škodovali interesom narodnostnih manjšin in še zlasti slovenske narodnostne skupnosti. Zelo mnogo je bilo že na tem pripravljalnem sestanku govora o socialnih in gospodarskih vprašanjih manjšine, o gospodarskem in še zlasti urbanistično - prostorskem načrtovanju večjih regij, ko se sega preko meja, kot je primer področja Furlanije - Julijske krajine, Koroške, štajerske in Slovenije in primeri, ki so jih navedli znanstveniki iz raznih evropskih držav. Manjšina se torej ne obravnava več iz zornega kota gole kulturne in jezikovne zaščite, temveč kompleksno kot gospodarski in socialni ter kot važen politični dejavnik, ki mora imeti možnost izražanja svoje volje. Sam potek predkonference torej in zaključna uradno objavljena izjava predsedujočega Zanettija, ki je podčrtal, da so znanstveniki zavrnili «abstraktnost», pomeni, da bo vsebina konference le morala odražati omenjeno resolucijo pokrajinskega svete. To potrjujejo tudi sklepi o ustanovitvi treh komisij, določitev tematike in vodstvenih organov komisij samih. Člani pripravljalnega odbora, znanstveniki in člani komisij se bodo morali v pripravah za konferenco držati teh sklepov. Še zlasti pa bo važen prispevek naših zamejskih slovenskih organizacij, strokovnjakov in vseh odprtih političnih sil, da bodo poskrbele, da bodo naša vprašanja tudi na velikem znanstvenem in političnem zboru prihodnjega maja prisotna v pravilni meri in upoštevana pri sestavljanju zaključkov. BOGO SAMSA Carli v Jugoslaviji BEOGRAD, 24. — Kot gost narodne banke Jugoslavije je prispel danes v Beograd guverner centralne banke Italije dr. Guido Carli v spremstvu generalnega tajnika banke dr. Carla Ciampija. Na tridnevnem obisku se bo dr. Carli razgovarjal z guvernerjem narodne banke Branislavom Čo-lanovičem in funkcionarji zveznega izvršnega sveta. IA USKLADITEV STALIŠČ DRŽAV ČLANIC CCS Energetska kriza v ospredju sestanka Brandt-Pompidou Finančni ministri ZDA, Japonske, Francije, ZRN in VB preučujejo posledice krize na monetarno tržišče PARIZ, 24. — Energetska kriza, ki je bila že povod za toliko razprtij med zahodnimi državami, bo osrednje vprašanje na dnevnem redu na ponedeljkovem sestanku med francoskim predsednikom Pompidoujem in nemškim kanclerjem Brandtom v Parizu. Po mnenju pariških političnih komentatorjev bo srečanje v glavnem posvečeno pripravam za sestanek devetih držav Evropske gospodarske skupnosti, ki bo v kratkem v Kopenhagenu. V tem okviru bo nemški kancler zahteval konkretno solidarnost in enoten nastop držav gospodarske skupnosti, da se omejijo posledice energetske krize. Brandt je že včeraj v tej zvezi odločno poudaril, da bi bila EGS jalova skupnost, če ne bi znala uskladati interesov držav članic in enotno nastopati ter ukrepati spričo pomanjkanja petroleja in drugih energetskih virov. Stališče, ki ga je zavzela Francija do energetskega vprašanja, ne sovpada z nemškim, ker Francija, kot prijateljica arabskih držav, doslej še ni občutila posledic redukcije proizvodnje petroleja. Za skupen nastop članic EGS in za stvarno sodelovanje se je zavzel tudi nizozemski ministrski predsednik Joop Den Uyl. Le-ta je poudaril, da nekatere države verjetno niso razumele, da bistvo vprašanja energetske krize ni bojkot ene ali druge države pač pa zmanjšanje proizvodnje petroleja. V tej zvezi je izrekel prepričanje, da bo ukrep v večji ali manjši meri v kratkem! prizadel vse zahodne države od Japonske do ZDA. Den Yul je nadalje poudaril, da bo energetska kriza verjetno pospešila prizadevanje držav članic EGS za skupen energetski načrt. Nizozemska je doslej država, kjer so posledice arabskega bojkota najhujše. Kriza pa je občutna tudi v skandinavskih državah, ki so uvedle stroge ukrepe za o-mejitev prometa osebnih vozil, pripravljajo pa tudi načrt za omejitev dobave petroleja in petrolejskih derivatov industriji. Danska vlada je v tej zvezi že stopila v stik s sovjetskimi voditelji za nakup sovjetskega petroleja. Kaže, da je Moskva pripravljena prodati petrolej s pogojem, da ga dobavlja izključno danskim petrolejskim družbam, ne pa večnacionalnim družbam, ki delujejo na Danskem. Posledice energetske krize je občutiti na Poljskem, kjer je vlada pripravila stroge ukrepe za zmanjšanje porabe bencina in drugih goriv. Odločitev je presenetila zahodne politične opazovalce, saj so se poljski voditelji že pred nekaj dnevi ponašali, da so le v neznatni, meri odvisni od petroleja, ki ga rafinirajo v zahodnih državah. Ameriški predsednik Nixon pa je v zvezi s pomanjkanjem petroleja napovedal stroge ukrepe, ki naj bi omogočili državi, da prebrede krizo brez prevelikih težav. Energetska kriza je v znatni meri prizadela gospodarstvo zahodnih držav in je povzročila precejšen pretres na mednarodnem monetarnem tržišču. Medtem ko je občutno kriza vplivala na kota-cijo evropskih valut, ki so v zadnjem tednu izgubile na vrednosti, je ameriški dolar zabeležil napredek na vseh tržiščih. To vprašanje je v ospredju tajnega sestanka petih najbogatejših držav na svetu (ZDA, Japonske, Francije. Zah. Nemčije in Velike Britanije), katerih finančni ministri so se sestali danes zvečer na tajnem posvetu v Franciji. Krvavi spopadi v Peniju LIMA, 24. — V perujskem mestecu Cuzco, kakih 1000 km od Lime je prišlo sinoči do krvavih spopadov med študenti in policijo, med katerimi je bila ena oseba mrtva, 33 pa jih je bilo hudo ranjenih. Po uradni verziji, ki jo je posredovala policija, naj bi do neredov prišlo, ko so študentje skušali organizirati sprevod v podporo stavkajočim delavcem. RIM, 24. — V okviru svojega obiska v Italiji je predsednika Gabona Albert Bongo obiskal v Brescii tovarno orožja «Beretta», nakar je odpotoval v Benetke. 30-letnica «Partizanskega dnevnika; v - ..•' lip smm |nl> I m sommi mm med mtim 0 mogiley/m m mè vpm 'mii mmmm ,• m > - * ^ èmm* mt ^ Glava prve številke «Partizanskega dnevnika», ki nosi datum 26. novembra 1943 Na današnji dan pred 30 leti je v kmečki hiši pri Pstinarju v Zakrižu nad Cerknem skupinica partizanskih časnikarjev pripravljala gradivo za prvo številko «Partizanskega dnevnika», ki je izšla naslednjega dne, to je 26. novembra 1943. V tistem času je bil «Partizanski dnevnik» še glasilo Triglavske divizije, natisnjen na skromnem prenosnem ciklostilu z vsemi značilnostmi partizanskega tiska, toda že z naslovom jasno začrtano perspektivo dnevnika kot glasnika osvobodilnega boja primor-skeaa in gorenjskega ljudstva proti okupatorjem. V svojem razvoju je «Partizanski dnevnik» postal nato glasilo IX. korpusa in nazadnje glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko, iz ciklostiranega lista pa je na jesen leta 1944 s postavitvijo tiskarne «Slovenija» na Vojskem postal tiskan dnevnik. Doživljal je vsebinsko in tehnično izpopolnjevanje in se razvil v pravi dnevnik z vsemi značilnostmi tiskanega časopisa, kot da bi šlo za dnevnik, tiskan v povsem normalnih pogojih, ne pa za edinstven pojav dnevnega časopisa, izhajajočega v skritih gozdnih kotanjah, v zakonspiriranih barakah in v jeku neizprosnega krvavega boja, ki je v vsakem trenutku postavljal v življenjsko nevarnost ljudi, ki so ga ustvarjali in ga po kurirskih poteh raznašali tk> vsej Primorski in Gorenjski. V ciklostirani in še bolj v tiskani obliki, bogat z dnevnimi poročili s svetovnih in domačih bojišč, v vsaki besedi, v vsaki izraženi misli prepojen z idejo narodnoosvobodilnega boja in vzporednim nastajanjem nove ljudske oblasti, je bil «Partizanski dnevnik» ne le izredno učinkovit mobiliza-tor za neposredno vključevanje množic v boj, temveč tudi dejavnik neprecenljivega moralnega pomena za naše ljudi. Dejavnik v dvojnem sočasnem pomenu: kot moralna opora ljudem v hudih trenutkih, ko se je ob rastočem zverinstvu okupatorjev zdelo, da je boj brez upa zmage, posebej pa še kot list, ki je bil glasnik boja in oznanjevalec svobode v materinščini, v domačem slovenskem ieziku, ki ga ie fašizem na Primorskem z zn-trtiem vsena slovenskega tiska obsodil na smrt. va je leta zaprt v srca in skrivno zavest naših Hudi spet vzletel iz svobodnih gozdov ■ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIMIIIIII V PALACI CHIGI OB NAVZOČNOSTI PREDSTAVNIKOV VSEH MINISTRSTEV Jutri sestanek za uskladitev ukrepov o omejitvi porabe goriva in elektrike Okrožnice predsedstva vlade krajevnim ustanovam za spremembo delovnih urnikov - Kmalu vrh štirih strank vladne koalicije RIM, 24. — Začela se je pripravljalna faza za uresničenje u-krepov, ki jih je vlada napovedala na četrtkovi seji. Medtem ko so že stopili v veljavo ukrepi o podražitvi bencina in plinskega olja, je pa potrebno konkretno izvesti vse ostale vladne sklepe, za katere pa ni pristojna samo vlada, pač pa tudi posamezna ministrstva, krajevne uprave in nekatere državne ustanove. Prav zaradi zapletenosti vprašanj bo v ponedeljek v palači Chigi pod predsedstvom podtajnika pri predsedstvu vlade Sartija sestanek z udeležbo predstavnikov vseh ministrstev za uskladitev nameravanih ukrepov. Do ponedeljka bodo morala vsa ministrstva pripraviti osnutek odlokov in direktiv, ki jih bodo na seji proučili, da bi se izognil morebitnim pomanjkljivostim ali nejasnostim, ki bi utegnila drugače nastati ob vstopu v veljavo 1. decembra. Koordinacija odlokov in direk- ■ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiimsiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimfimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiii NA SKUPNO POBUDO PROSVETNIH ORGANIZACIJ Velik uspeh prvega večera slovenske pesmi v Krminu V občinskem gledališču je nastopilo sedem pevskih zborov, narodni ansambel in gledališki igralci KRMIN, 24. — Velik uspeh je doživel nocoj v Krminu prvi večer slovenske pesmi, ki ga je priredila tukajšnja slovenska narodnostna skupnosti, ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze. Zveze slovenske katoliške prosvete in Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. V nabito polni dvorani občinskega gledališča je goste pozdravil domačin Ivan Prinčič, ki je poudaril uspehe slovenske narodnostne skupnosti v Krminu in dejal, da tu živijo v prijateljstvu že dolga stoletja Slovenci in Furlani. Za njim sta na kratko spregovorila ,še deželni odbornik odv. Cesare Devetag in krminski župan dr. Silvano lacuz. Nato. je sledil nastop kulturnih skupin. Nastopilo je sedem pevskih zborov, narodno - zabavni ansambel in gledališka igralca Janez! Rohaček in Lidija Kozlovi-čeva. Na koncertu so bili prisotni šte- vilni zastopniki tukajšnjih oblasti, generalni konzul Jugoslavije Boris Trampuž, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race, poslanec Albin škerk, deželni svetovalec dr. Drago Štoka podpredsednik pokrajine Marko Waltritsch, ter delegacija koroških Slovencev, ki se te dni mudi v naši deželi. Sestanek arabskih zunanjih ministrov v Aižiru ALŽIR, 24. — Zunanji ministri vseh arabskih držav, razen Libije in Iraka, so se sestali danes popoldne v Aižiru, da bi izdelali dnevni red mednarodnega srečanja na vrhu, ki se bo začel prav tako v Alžjru v ponedeljek. Prisotni so tudi predstavniki pa- lestinskih organizacij, ki jih vodi Jaser Arafar, ki se je pravkar vrnil iz Moskve. Medtem so nastala prva nesoglasja v arabskem taboru. Kralj Husein je uradno sporočil, da se ne bo udeležil konference in da ga bo zastopal šef kabineta Tal-huni. Kaže, da je kralj Husein zameril organizatorjem, da so povabili Palestince, saj se ima sam za edinega zakonitega predstavnika palestinskega ljudstva, naslov, ki si ga lasti tudi Arafat. Po krvavih dogodkih septembra 1970. ko je Huseinova vojska napadla in ubila na tisoče Palestincev, so odnosi med jordanskim kraljem in Arafatom zelo napeti. Na dnevnem redu mednarodnega vrha bo vsekakor vprašanje petroleja, pogajanja za rešitev krize na Bližnjem vzhodu ter skupno arabsko stališče do mirovne konference, ki naj bi bila prihodnji mesec v Ženevi. tiv bo zadevala med drugim navodila glede predčasnega zaprtja javnih lokalov in trgovin, javnih uradov, prireditev in bencinskih črpalk, glede uvedbe omejitev hitrosti na cestah in avtocestah in prepovedi zasebnega avtomobilskega prometa ob nedeljah in praz-nikiv. V zvezi s tem ukrepom se je danes zvedelo, da sta se tudi sam predsednik vlade Rumor in podtajnik Sarti odrekla uporabi službenih avtomobilov v času, ko bo zasebni promet prepovedan. Podtajnik Sarti pa je na navodilo predsednika Rumorja že poslal okrožnico raznim ministrstvom, državnim avtonomnim upravam in podjetjem, državnemu svetu, računskemu dvoru, CNEL, predsednikom deželnih odborov in vladnim komisarjem ter prefektom za reorganizacijo dela v osrednjih in periferičnih javnih uradih. Okrožnica zadeva neprekinjeni delovni urnik javnih uradov in omejitev nadur, ki jih je treba opraviti najkasneje do 17.30 in največ štirikrat na teden. Okrožnica pa predvideva seveda tudi nekatere izjeme, na primer za železnice, za pošte in carine, poleg tega pa nalaga krajevnim upravam, da izdajo ustrezna navodila za določitev novih delovnih umikov. Istim krajevnim upravam je podtajnik Sarti poslal še dve okrožnici, ki zadevata o-mejevanje potrošnje goriva za ogrevanje uradov in za omejitev potrošnje bencina za avtomobile, ki jo bo treba skrčiti za 25 odstotkov v primerjavi s potrošnjo ki je bila zabeležena oktobra létos. Med drugim je bilo določeno, da temperatura v javnih uradih ne sme presegati 17 do 18 stopinj. Medtem se nadaljujejo reakcije zainteresiranih krogov na ukrepe za omejitev potrošnje petrolejskih proizvodov. Gre pa predvsem za pozive vladi, naj dovoli nekatere izjeme, predvsem glede prepovedi prometa ob nedeljah in praznikih. Zanimiva pa je izjava predsednika poslanske skupine K D Piccolija, ki je dejal, da bi bil sedaj ugodni trenutek za preučitev vprašanja umikov zapiranja redakcij dnevnikov. Sedaj se namreč redakcije zaključujejo skoraj že v jutranjih urah, kar se pa ne dogaja v drugih evropskih državah in je tudi škodljivo za življenje časnikarjev. V tej zvezi bi bilo treba tudi pooblastiti povišanje cene dnevnikov. Na koncu naj še zabeležimo, da bo prihodnji teden medministrski sestanek za proučitev gospodar-stega in finančnega položaja. Pod predsedstvom Rumorja se bodo sestali trije finančni ministri Colombo, La Malfa in Giolitti ter minister Tanassi kot vodja delegacije PSDI v vladi. Proti koncu istega tedna ali na začetku naslednjega pa bo na vrsti «vrh» med štirimi strankami levega centra. Novi urniki TV dnevnika RIM, 24. — Po vladnem sklepu o predčasnem zaključku televizijskih oddaj so danes na sestanku vodilnih funkcionarjev RAI - TV določili nove urnike TV dnevnika. Na nacionalnem programu bo ostal nespremenjen samo urnik jutranjega «telegiornale» ob 13.30, naslednje izdaje pa bodo ob 17. uri (namesto 17.30), ob 20. uri (namesto 20.30) in ob 22.30 (namesto ob 23. uri). Na drugem programu pa bo od 2. decembra dalje «telegiornale» ob 20.30. Na omenjenem sestanku so raz- pravljali tudi o reorganizaciji o-stalih televizijskih oddaj, ki se bodo morale zaključiti, kot je znano, ob 22.45. O tem bodo razpravljali še v ponedeljek, že sedaj pa so osvojili osnovni kriterij, da ne bodo skrčili števila ur oddajanja. Sklenili so tudi, da se bodo tudi radijski programi zaključili ob 22.45, po tem času pa bodo oddajali samo rubriko «Notturno dallTtalia». Rumor obišče Veliko Britanijo RIM, 24. — Britanski premier Heath je povabil italijanskega ministrskega predsednika Rumorja na delovni obisk v Veliko Britanijo 8. in 9. decembra. Rumor bo gost premiera Heatha v njegovi rezidenci v Chequersih blizu Londona. V DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE Koncertu so prisostvovali številni ugledni predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja - Zboru so izročili plaketo mesta Ljubljdne' (Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 24. — V polno zasedeni dvorani Slovenske filharmonije je sinoči nastopil Tržaški partizanski zbor. Izvajanje šestnajstih borbenih in ljudskih pesmi je ljubljansko občinstvo sprejelo z gorkim ploskanjem. Nastop je privabil tudi veliko število uglednih osebnosti slovenskega političnega javnega in kulturnega življenja. Med drugimi so bili navzoči predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher, predsednik Združenja zvez borcev Slovenije Janko Rudolf, Lidija Šentjurčeva, generalni polkovnik Franc Poglajen, France Hočevar, Branko Babič, Joža Vilfan, Boris Ziherl, Rado Simoniti in drugi. Tržaški partizanski zbor je prispel v Ljubljano v popoldanskih u-rah. Delegacijo zbora je sprejel na magistratu predsednik ljub- ljanske mestne skupščine inž. Jože Kovič, ki je v kratkem nagovoru pozdravil naše partizanske pevce ter jim izročil plaketo mesta Ljubljane. Za sprejem se mu je zahvalil predsednik Niko Škamperle, sledila je kratka zakuska, na kateri so bili navzoči tudi podpredsednik mestne skupščine Sergej Vošnjak. predsednik Zveze združenja borcev Janko Rudolf ter generalni polkovnik Franc Poglajen. Delegacija zbora je poneslà venec k Sv. Urhu in počastila spomin tam mučenih in ubitih borcev in aktivistov NOB. Partizanska pesem, ki je globoko zakoreninjena v srcih slovenskega primorskega ljudstva, je žela pod taktirko dirigenta Oskarja Kjudra polno odobravanje zahtevnega . občinstva slovenskega glavnega mesta. VLADIMIR KENDA Vse to je sicer res že znano, mnogokrat v teh povojnih letih zapisano in osvetljeno kot nekaj edinstvenega v zasužnjeni Evropi. Toda obnavljanje spominov na «Partizanski dnevnik» ob raznih obletnicah ne bo nikoli odveč, ne le zaradi upravičenega ponosa, ki nas mora navdajati ob zgodovinskem dejstvu, da smo prav mi na Primorskem bili sposobni takšnega podviga, temveč še bolj in v prvi vrsti zato, ker mora ta zgodovinska resnica postati zavestna lastnina vašega časa in današnjega mladenn rodu. Kaiti pomen preteklosti in velikih dosežkov v življenju vašega in vseh narodov je prav v tem, koliko nnm lahko kot izkušnja ali kot zgled služijo v času, ki ga živimo. Ko danes govorimo o važnosti razvijanja tradicij NOB, ne govorimo tega samo zato, da bi oživljali spomine na e-pohalni čas naše nedavne preteklosti. Da, tudi za to gre, toda v prvi vrsti gre za nadaljnje razvijanje tradicij NOB v smislu duha narodnoosvobodilnega boja, v smislu zgledovanja v našgm času po svetlih zgledih predanosti in žrtvovanja za stvar svobode, pa še za zglede poguma, drznosti, požrtvovalnosti, tovarištva in enotnosti, kar vse nam ni danes nič manj potrebno kot takrat, ne glede na to, da se morajo danes vse te lastnosti odražati na drugačnih toriščih našega življenja in boja. Ko smo v maju leta 1945 prevzeli nasledstvo «Partizanskega dnevnika», smo si to zapisali v svoj program. Bodri nas zavest, da smo mu v vseh povojnih obdobiih, ko nam in naši narodnostni skupnosti mnogokrat ni bilo lahko skušali ostati zvesti po svoiih najboljših močeh, predvsem pa * zavestnim, iskrenim hotenjem. Tudi zn danes in za bodočnost je to hotenje naša obveza, ki nam jo nnlaaa dediščina slavnega predhodnike JOŽE KOREN Jutri bo v palači Chigi sestanek med predstavniki vseh ministrstev za uskladitev ukrepov, ki jih bo treba izvesti za uresničevanje vladnih sklepov za omejitev potrošnje petrolejskih proizvodov in električne energije. Predsedstvo vlade pa je že dalo navodila krajevnim upravam in avtonomnim ustanovam za spremembo urnikov javnih u-radov ter za omejitev ogrevanja in porabe bencina za avtomobile. Vprašanje energetske krize in usklajevanja stališč držav članic EGS bo v ospredju pogovorov med Brandtom in Pompidoujem, ki se bosta sestala v ponedeljek v Parizu. Prav tako v Franciji pa so se snoči sestali finančni «ninictri .ZDA, Japonske, Francija ZRN in VB, da bi preučili posledice, ki. jih je energetska kriza imela na mednarodno monetarno tržišče. V Krminu je bil sinoči prvi večer slovenske pesmi, za katerega so dale pobudo zamejska slovenske prosvetne organizacija. V polni dvorani gledališča je nastopilo 7 zborov, narodno-zabav-ni ansambel in gledališka igralca iz Ljubljane in Trsta. Med občinstvom so bili tudi številni predstavniki krajevnega in zamejskega političnega, javnega in )protni vašim načrtom. Moralne ipore ne iščite pri neznanih in lepoklicanih. Nervozni boste. METLIKA ZASLUZI v v DA JO OBIŠČEMO Kadar naš človek reče, da odhaja v Slovenijo, misli po navadi na Ljubljano, na njeno okolico, kvečjemu še na Gorenjsko. Če ga pot vodi v Maribor, bo že rekel, da gre na Štajersko, nadalje bo rekel, da gre na Dolenjsko. In resnici na ljubo odhaja veliko naših ljudi v Ljubljano in na Gorenjsko, manj na Štajersko in Dolenjsko, le redek, skrajno redek pa «se drzne» celo v Belo krajino. In vendar je tudi Bela krajina lepa, privlačna, v sedanjem času tudi mikavna, ker more nuditi turistu ali naključnemu gostu marsikaj, česar drugod ne najdemo več. Bela krajina je menda še edina slovenska dežela, ki je ohranila še nekaj pristnega starega, nekaj živega folklornega bogastva, ki ga drugod zaman iščemo. Bela krajina je tudi ohranila še nei;aj svoje «kmečkosti» v najbolj plemenitem smislu. Pa ne le v svoji zunanjosti, na svojih starih domovih, pač pa tudi v vsakdanjem življenju, celo v svoji kuhinji. Kdor se bo le malo potrudil, bo v gostiščih še naletel na pristno belokranjsko povitico ,na belokranjski nadev, v času kolin na krvno pogačo, da ne govorimo o špehovki. Pa tudi dobre domače kapljice je na tem koncu Slovenije veliko. Kar se tega tiče, je izbira velika. Toda tudi sicer je Bela krajina zanimiva. Na primer Metlika s svojo okolico Metlika, ki slavi danes svoj občinski praznik, je razmeroma majhno naselje, saj menda ne doseže niti 2000 prebivalcev. Leži ob Kolpi, ki je hkrati nacionalna meja med Slovenci in Hrvati, oziroma med Slovenijo in Hrvaško. Iz Ljubljane do Metlike je točno 100 km po cesti. Sicer pa lahko pridemo tja tudi z vlakom. V Metliki je tudi več objektov, ki zaslužijo, da jih obiščemo. Pred-vsem je vreden obiska metliški grad nad Obrhom. Tu je zanimiv dobro vzdrževan in bogat muzej, ki obsega več zbirk, na primer etnografsko zbirko, zbirko, ki prikazuje narodnoosvobodilno borbo, pred gradom pa je park s spomenikom padlemu partizanu. Obiska je vredna tudi krajevna župna cerkev ki je stara nekaj nad 200 let in 'ima bogat baročni oltai, na stropu pa freske. Starejša od župne cerkve pa je cerkev sv. Martina, ki izhaja iz 15. stoletja m je eno najstarejših svetišč v Beli krajini. Tu so tudi lapidarij, stara pošta, ki je poslovala vse do začetka prve svetovne vojne, ko ji je vlogo prevzela železnica. Bela krajina je bilo eno tistih področij v Sloveniji, ki je po razpadu italijanske vojske, v septembru 1943, ostalo ves čas, vse do osvoboditve več ali manj osvobojeno. Zato ni nič čudnega, če se to odraža tudi v raznih obeležjih v sami Metliki, kot na primer v obeležju na Domu partizana, kjer je bil spomladi 1944. leta ustanovni občni zbor društva slovenskih časnikarjev. Na šoli v Metliki imamo obeležje, ki spominja, da je bila tu partizanska šola štabnih oficirjev. Pa ne samo Metlika, tudi razni kraji metliške okolice so vredni obiska. Na primer Tri fare pri Ro-salnicah kaka dva kilometra sever-novzhodno od Metlike. Gre za tri cerkve iz 14. in 15. stoletja. Tu se bomo srečali z gotiko, barokom ter z grobnimi kamni, ki so vzidani v zidu cerkev. Obiska je vredno Bo-žakovo, ki je kake tri kilometre dalje severovzhodno od Metlike. Drašiči pa so šest kilometrov vzhodno od Metlike in so značilni po svojih vinogradih, lesenih bajtah in slamnatih strehah. Bojanja je sedem kilometrov od Metlike in je bila prva vas, ki so jo italijanski fašisti zažgali že v zgodnjem 1942. letu. Posebne pozornosti so vredni Gorjanci, v Jeleniču pa je pred šolo steber, ki spominja na odhod slavne 14. divizije, ki je odtod odkorakala na Štajersko in sicer preko Hrvaške. Na dolgo pot je odšla divizija, ki so jo sestavljale tri brigade s skupno nekaj nad tisoč borci z vso opremo in celo svojim topništvom, da bi prišla na pomoč bolj šibkim štajerskim partizanskim formacijam. Poučen je obisk Hrasta nad Suhorjem, kjer obeležje spominja na vas. ki so jo fašisti zažgali soomladi 1942. Skozi Metliko pa pridemo po 30 km do Karlovca, odkoder vodi avtocesta do Zagreba. Še in še je tu naselij, krajev, objektov, in še marsičesa, kar zasluži pozornosti, tako da lahko mirne duše rečemo, da tudi Metlika, skupno z vso Belo krajino zasluži tiste pozornosti ali vsaj del tiste pozornosti, ki jo naš človek posveča Gorenjski in drugim krajem Slovenije. beti BETI — belokranjska trikotažna industrija, Metlika izdeluje žensko perilo, pulije, trenirke, spalne srajce, diolen loft in acryl za obleke. V izdelkih BETI se boste vsak dan prijetno in sveže počutili. PAZITE NA NAŠ ZAŠČITNI ZNAK! TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE METLIKA Prebivalcem občine Metlika in poslovnim sodelavcem ter prijateljem na Primorskem čestitamo za praznik občine Metlika in Dan republike. HOTEL «BELA KRAJINA» METLIKA z ostalimi gostinskimi obrati, pozdravlja ob občinskem prazniku vse svoje goste, še posebej pa prebivalce pobratene občine RONCHI DEI LEGIONARI Priporočamo se za obisk in Vam zagotavljamo solidno postrežbo 11.00 12.00 12.30 12.55 13.30 14.00 16.15 16.30 17.30 17.45 18.00 19.20 20.30 21.00 22.20 23.20 15.00 18.40 19.20 21.00 21.20 22.20 NEDEUA, 25. NOVEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Maša Ob 12. uri Mrtvaški prt Komični filmi NORE GLAVE in ALKIMIJA Canzonissima 73 DNEVNIK Kmetijska oddaja Napoved programa za prihodnji teden Program za mladino Disneyland: RDEČI PES DNEVNIK Rezultati in kronike nogometnega prvenstva CANZONISSIMA 73 Danes se zaključi drugi ciklus te prireditve. Seveda morajo prej nastopiti še najbolj znani italijanski popevkarji. Danes pridejo na vrsto Claudio Villa, Gigliola Cinquefcti, Al Bano, Giovanna, Peppino di Capri, Ombretta Colli, Jimmy Fontana in Landò Fiorini. Claudio Villa je tisti tekmec letošnje Canzonissime, ki je dobil največ glasov, nad 350.000. Sicer pa prisluhnimo, kaj nam bo še povedala Maria Rosaria Omaggio, ki bo napovedala današnji popoldanski spored Registriran polčas nogometne tekme in Športne vesti DNEVNIK ELEONORA Izvirna televizijska nadaljevanka, ki jo je pripravil Tullio Pinelli. V glavnih vlogah pa igrajo Giulietta Masina, ki igra Eleonoro, Giulio Brogi, ki igra Andrea, Rolando Lupi bo Carlo Fontana, Franco Volpi bo Enrico, Paride Calonghi bo Antonio, Manlio Guardabassi bo Guido, Vittorio Sanipoli bo Paolo, itd. Režijo nadaljevanke je prevzel Silverio Blasi, glasbeno spremljavo pa pripravil Bruno Nicolai ŠPORTNA NEDELJA Kronike in komentarji o glavnih športnih dogodkih DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL Neposreden prenos športnih dogodkov Registriran polčas nogometne tekme IL PACCO Avtorja Tonino Guerra in Lucilie Laks. V glavnih vlogah: Penelopa — Adriana Asti, Bernardo Bernardini — Glauco Mauri, Giuseppe — Angelo Alessio. Delo je režiral Paolo Nuzzi DNEVNIK PESNIK IN KMET Oziroma srečanje med dvema osebama, ki bi se ne smela srečati. Sodelujejo Cochi in Renato, nadalje Clericetti in Peregrini, pa tudi Jannacd. To je tretje srečanje, pri katerem bodo poleg že omenjenih sodelovali še Liana Orfei, Otello Profazio, Lucio Dalla in drugi Italijanske zgodbe FINESTRA Napisal Massimo Bontempelli, scenarij napisal Carlo Quar-tucci. V glavnih vlogah: Starko bo uprizorila Evi Maltagliati, Starca Virgilio Gottardi, sodelovali pa bodo še Bruno Alessandro, Sabina De Guida in Claudio Remondi. Režijo je prevzel Carlo Quartucd. PONEDELJEK, 26. NOVEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30, 11.30 ŠOLA 12.30 Poljudna znanost Alvinizem 13.00 OB 13. URI 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Tečaj nemškega jezika 15.00 - 17.00 ŠOLA 17.00 Program za najmlajše ALBUM S POTOVANJA 17.30 DNEVNIK 17.45 Program za mladino Podobe iz sveta 18.15 Velika baviera 18.45 Knjižna oddaja 19.15 Poljudna znanost Tisoč milj 19.45 ŠPORTNE VESTI Ital. kronike, Danes v parlamentu in vremenska slika 20.30 DNEVNIK 21.00 LEGITTIMA DIFESA Film v režiji H. G. Clouzota, v glavnih vlogah Louis Jouve, Suzy Delair, Bernard Blier, Simone Renant, Charles Dullin, Pierre Larquei. Film «Legittima difesa» je bil napravljen takoj po končani drugi svetovni vojni leta 1947. Režiral ga je Clouzot, avtor filma «Vite vendute» in podobnim Film je H. G. Clouzot napravil po detektivskem romanu belgijskega pisatelja S. A. Steemana, scenarij pa sta napisala on sam in Jean Ferry. Toda scenarij ne spremlja le to, kar je napisal Steeman, pač pa je Steemanova le osnovna ideja. Filmski kritik Pietro Bianchi meni, da je film «Legittima difesa» najboljše Clouzo-tovo filmsko delo, v katerem je režiser «zadel prav vse: okolje, sodno polidjo, ki je izpeljana do podrobnosti, umetnike, ki so svojo nalogo najboljše izpeljali», itd. Protagonistka zgodbe je Jenny, varietejska pevka, ki hoče na vsak način doseči velike rezultate in ki je hkrati zaljubljena v Mauriceja, preprostega in skromnega človeka, ki je vanjo močno zaljubljen, hkrati pa tudi zelo ljubosumen. Da bi čimbolj pospešila svojo kariero, sprejme Suzy vabilo Brignona, ki jo povabi na večerjo in ki ji je bil obljubil, da ji bo utrl pot v filmski svet. Toda za to zv>e zaljubljeni in Pubosumni Maurice, ki se koj odpravi tja, kjer se imata sestati, da bi se maščeval. Ko pa pride tja, najde Brignona že mrtvega. To pove svoji dobri prijateljici Dori, ki ji je že Jenny zaupala, da je morala udariti Brignona s steklenico po glavi, da bi se ubranila pred njegovo nasilnostjo. Jenny je vsa prestašena zaradi dejstva, da je umorila človeka. Policija, predvsem stari inšpektor, pa meni, da je morilec Maurice, ki da je storil to v navalu ljubosumnosti. In zato ruši njegov alibi in ga obtožuje umora. Toda policija nima prav. kajti preiskava dokaže, da Brignona nista umorila ne on ne Jenny 22.50 Filmske premiere 23.00 DNEVNIK - Danes v parlamentu, Vremenska slika in Šport DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.20 TV razprave 22.20 Simfonični TV koncert Na sporedu je Haydnova Simfonija štev. 100. Izvajal jo bo orkester «Alessandro Scarlatti» pod vodstvom dirigenta Herberta Alberta TRST A 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Godalni kvartet; 11.15 Mladinski oder; 12.15 Nabožna oddaja; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Zvočni zapisi; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Solisti; 16.00 Glasba in šport; 17.00 Dva pisatelja, dve gledanji na svet; 17.45 Nedeljski koncert; 18.30 Mojstri jazza; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.45 Zabavna glasba. TRST 9.00 Deželna kronika; 9.10 Orkester Vukelich; 11.35 Ljudski motivi; 14.00 Na športnih igriščih; 19.30 Deželna kronika. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 8.45 Nesmrtne melodije; 10.30 Dogodki in odmevi; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 16.00 Na sprehodu z...; 17.00 Sosedni kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Iz Jugotonovega juke boxa; 19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Športna nedelja; 21.15 O-peretna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 10.55 Nedeljski ansambel; 11.10 Ponovno v Neaplju; 12.00 Popularne melodije; 14.00 Ekološka oddaja; 15.10 Hit Parade: 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Popoldne z Mino; 17.25 Glasbeni va- riete; 18.15 Nedeljski koncert; 20.25 Ponovno na sporedu; 21.15 Knjižna oddaja; 21.45 Koncert; 22.15 Radijska nadaljevanka. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13,30, 19.30, Poročila; 7.40 Pevci in ansambli; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Vesela in komična oddaja; 12.00 športna prognoza; 13.00 Kvizi; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 16.30 športna nedelja; 18.00 «Canzonissima 73»; 19.15 Orkestri; 20.10 Operni svet; 21.00 Operetna glasba; 21.40 Velika operna gledališča; 22.10 Plošče in skeči. III. PROGRAM 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Bostonski simf. orkester; 11.30 Skladbe za orgle; 12.20 Plesna in baletna glasba; 14.00 Folklorna glasba; 14.30 Od Mozarta do Hin-demitha; 15.30 J. Diaz; «Topografia di un diseredato»; 16.55 Praški madrigalisti; 18.00 Literarna oddaja; 18.30 Jazz; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 21.30 L. Magrini: «La storia di Troilo e Cressida»; 22.30 Glasba izven programa. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Prvi aplavz; 16.30 Veliki zabavni orkestri; 17.05 Nedeljska reportaža; 18.00 Radijska igra - R. Vailland: Kličem Jenny Merveille; 18.45 Majhni ansambli; 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 2.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno - J. Stritar: Pesmi; 23.15 Jazz za vse. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Glas in orkester; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Deželna kronika; 15.10 Kulturni pregled; 16.20 Domači avtorji; 19.30 Kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Strani iz albuma; 10.10 Otroški kotiček; 1.45 Dva ansambla; 12.00 Glasba po željah ; 14.30 Športni ponedeljek; 15.40 Otroški kotiček; 16.00 Na sprehodu z...; 17.00 Sto vročih kilovatov; 17.45 Športni pregled; 18.00 Izložba hitov; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenes RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.30 Pisana glasba; 22.35 «Collegium musicum» iz Pariza. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 13.20 Hit Parade; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Program za mladino: 16.00 Sončnica; 17.05 Pisan glasbeni spored: 17.55 Nadaljevanka «Trije mušketirji»; 18.40 Program za mladino; 19 10 Sindikalnoekonomska panorama; 20.00 Ponovno na sporedu z O. Vanoni; 21.15 Tedenski literarni pregled; 21.45 Serenade. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Orkester Casadei in Katina Ranieri; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka «Trije mušketirji»; 10.05 Nove ital pesmi; 12.40 Glas-beno-govorni spored; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Klasik leta: Niccolò Machiavelli; 15.40 Glas-beno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.10 Opravljivci; 21.00 Plošče; 23.40 Jazz. Ut PR». GRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Barok v glasbi; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Dva tria; 15.25 Izbrane operne skladbe; 16.00 Od Tartinija do Paganini ja; 17.20 Praški madrigalisti; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.15 Strani iz albuma; 20.30 Simf. koncert. SLOVt NIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja: 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Pisana paleta; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami na poti; 12.10 Majhni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori pojo; 15.40 Elegija in balada; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti: 18.15 Lahka glasba slov. avtorjev; 18.45 Interna 469: 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Kvintet bratov Avsenik; 19.25 Pet minut za EP; 20.00 Nov posnetek Verdijevega «fHhella»; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno . F. Rudolf: Pesmi: 23.15 Popevke. JUG. TELEVIZIJA OD 25. NOVEMBRA DO 1. DECEMBRA 1973 NEDELJA, 25. novembra 8.55 J. Hašek: Prigode dobrega vojaka Švejka; 9.55 Otroška matineja: Otroci naše šole in Enciklopedija živali; 10.50 Naši rojaki; 11.25 Kmetijska oddaja; 12.15 Poročila; 12.20 TV kažipot: 14.35 Prvi aplavz: Posnetek radijske oddaje: 15.30 Mehiška folklora; 16.00 Gala UNICEF - drugi del; 17.00 Za konec tedna; 17.20 Moda za vas: 17.30 Poročila; 17.45 Vlak brez voznega reda, jug. film; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.40 Zabavna oddaja; To so bile nevšečnosti; 21.40 Nova imena; 22.00 Športni pregled; 22.30 Poročila; 22.35 Rokomet: Jugoslavija - Romunija. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Risan film; 20.15 Informativna oddaja; 20.30 Nesmrtne melodije - celovečerni film; 22.00 Zabavno - glasbena oddaja. PONEDELJEK, 26. novembra 9.10 Odprta univerza; 9.40, 11.00. 14.50 in 16.10 TV šola; 10.30 in 15.40 Angleščina; 10.45 in 15.55 Nemščina; 17.50, Gregčeva prva naloga, lutkovna serija; 18.10 Ob zornik: 18.25 Enciklopedija živali; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik: 20.30 P. Calderon: «Življenje k* sen», celj- sko gledališče; 22.10 Kulturne diagonale; 23.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Zabavno - glasbena oddaja; 21.20 Ustavna tribuna; 21.50 Blaznež na motornih kolesih, film. TOREK, 27. novembra 9.35, 11.00, 14.45 in 15.55 Šola: 10.40 in 15.35 Ruščina; 16.10 Nov most čez Dravo pri D. Miholjcu; 17.45 Forstnerič: «Kruh»; 18.00 Risanka; 18.10 Obzornik; 18.25 Mid- . die of the Road; 19.00 šolska TV: Nova matematika; 19.20 Voda iz puščave, barvna oddaja; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Kam na oddih?; 20.40 Mi med seboj: Postojna: 21.40 T. Fallada: «Sam med volkovi»; 22.25 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Franka; 20.15 Poročila; 20.30 Možje proti, celovečerni film; 22.00 Vietnam, dokumentarec. SREDA, 28. novembra 9.45 in 11.00 Šola: 14.55 Nogometna tekma: Crvena zvezda -Hajduk; 17.45 Otroci naše šole; 18.00 Risanka; 18.10 Obzornik; 18.25 Na sedmi stezi; 18.45 Marksizem, tretja oddaja: 19.10 Mozaik; 19.15 Kaj hočemo, ob ustav nih razpravah; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Slavnostna prireditev ob obletnici AVNOJ, prenos iz Jajca; 22.35 Glasbeni nokturno; 22.55 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročita; 20.30 Boks, polfinale. ČETRTEK, 29. novembra 8.35 Dobro jutri tovariši; 9.05 Mladinska oddaja; 9.50 Slavnostna seja ob obletnici drugega AVNOJ; 11.30 Otroška matineja: Pozdrav republiki; 12.25 Poročila; 15.05 Na Loškem gradu; 15.50 Nesebična ljubezen, film; 17.05 Iz roda v rod; 17.35 To je bila pesem svetlega in vročega jedra; 18.15 Kdor poje, ne misli slabo; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.50 Rojstvo spomenika, dokumentarna oddaja; 21.40 Nevarna srečanja. TV nadaljevanka; 22.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 16.3S>Nogometna tekma: Crvena zvezda - Hajduk; 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Edini izhod, celovečerni film; 22.00 Bolnišnica Franja, dokumentarec. PETEK, 30. novembra 9.15 Pisani svet; 10.00 Festival revolucionarne pesmi; 11.00 Roj- stvo nove Jugoslavije, dokumen tarna oddaja; 11.30 Otroška matineja; 11.55 Srečo nosimo v mladih rokah; 12.10 Pepe s trobento 12.25 Poročila: 16.00 Jelovški spomeniki NOB; 16.35 L. Suhadolčan: Norčije v gledališču; 17.30 Boks: 19 00 Pred odkritjen spomenika v Gonarsu; 20.00 Dnevnik; 20.40 Cyrano de Bergerac; 22.25 Poročila; 22.30 Umetnost in človek. KOPRSKA BARVNA TV 16.30 Boks; finalno srečanje; 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Vojna in mir; 21.20 Tisti, ki velja več. film; 22.00 Stare melodije: Latinska Amerika. SOBOTA, 1. decembra 16.05 Daktari, film; 16.55 Nogomet: Borac - Hajduk: 17.45 Obzornik: 18.50 Risanka; 19 05 Moda za vas; 19.15 Gledališče v hiši; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 3 x7; 21.30 Propagandna oddaja; 21.35 Pravnuki; 22.00 Colditz; 22.50 Poročila; 22.55 TV kažipot. KOPRSKA BARVNA TV 16.55 Nogomet: Borac - Hajduk: 19.40 Ottavia in ostali; 20.15 Poročila; 20.30 Velike bitke v dru gi svetovni vojni; 21.40 Vojni po svetb fibn. rimorsici dnevi SPORT SPORT SPORT 25. novembra 1973 SMUČANJE TREBA SE BO PRILAGODITI Nedeljska omejitev prometa vpliva tudi na tečaje SPDT Kljub nastalim težavam bo SPDT skušalo čim manj spremeniti in okrniti spored svojih tečajev Po petkovih ukrepih državnih organov, ki so popolnoma spremenili lice prazničnih običajev in programov prebivalcev italijanske države, se je morala vsaka organizacija prilagoditi novemu sistemu življenja. Slovensko planinsko društvo, ki že 5. leto prireja smučarski tečaj v Kanalski dolini, je tudi letos zabeležilo rekordno število tečajnikov (okrog 170). Priprava se je namreč pričela že v zgodnji jeseni s krosi, predsmučarsko telovadbo (ki je posebno lepo uspela v okolici, predvsem na Proseku — vaditelj Peter Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 25. NOVEMBRA 1973 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 na Kontovelu Kontovel — Sagrado 11.00 v Dolini Bor — CGI Milje * * * NARAŠČAJNIKI 9.30 na Kontovelu Kontovel — Bor NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primorje — Breg * * * 14.30 v Trstu, stadion «1. maj» Stock — Juventina * * * 14.30 v Fossalonu Fossalon — Zarja * * * 9.45 v Trstu, Ul. Flavia Inter SS — Vesna 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Padričah Primorec — Libertas Barkovlje * * * 16.15 v Trstu, Ul. Flavia Virtus — Olimpija * * * m <> ►,>( 9.45 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Sampvito MLADINCI 12.45 na Proseku Primorje — Esperia * * * 11.15 v Nabrežini Aurisina — Gaja NARAŠČAJNIKI . 12.00 v Dolini Breg — Fortitudo * * * 8.30 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Libertas ODBOJKA DEČKI 10.30 v Rocolu S. Giacomo — Kontovel KOLESARSTVO MEMORIAL «M. FILEJ» 10.00 v Gorici Dirka na kronometer PLANINSTVO IZLET SPDT 9.45 odhod iz Trsta, železniška postaja Izlet na Grmado Starc), v Križu (V. Husu) in na Opčinah (Anamarija Švagelj), z jesenskimi sprehodi (5 zaporednih nedelj), kjer je bilo vedno obilo udeležencev (od 30 do 55). Na umetnem smučišču v Nabrežini je bilo kar 13 treningov za slalomiste in 1 trening za tekače. Letos se je prvič vpisalo tudi prav zadovoljivo število tečajnikov iz Doline, Boljunca in Boršta. Programi, porazdelitve po avtobusih in tečajih so pripravljeni, vendar po novih ukrepih (glede zasebnih in javnih prevozov, ki še niso dokončni, kar se avtobusov privatnih prevoznih podjetij tiče) bo treba celotno situacijo pregledati povsem znova. Vsekakor lahko že vnaprej povemo sledeče: 1. Prevozi: če ne bodo vozili avtobusi (kot doslej) bo društvo rezerviralo železniški vagon, v nasprotnem primeru bo stanje ostalo nespremenjeno, kot vsako sezono. V obeh primerih pa bodo imeli absolutno prednost tečajniki, ki so se prijavili za kombinacijo «PREVOZ-TEČAJ-FISI». Mesta, ki bi utegnila ostati na razpolago v vlaku ali avtobusu, bodo na razpolago najprej spremljevalcem omenjenih tečajnikov o-stala mesta pa začetnikom in nato drugim tečajnikom, strogo upoštevajoč vrstni red vpisa, oziroma plačila (datuma poštne položnice). Seznami razporedov v vlaku ali po avtobusih bodo objavljeni do 9. decembra. 2. Tečajnikom, ki zaradi omenjenih razlogov ne bodo obiskovali tečaja, bo povrnjen denar ob koncu sezone (do začetka marca) po poštni položnici, ki jo bo prejel na dom in lahko vnovčil na poštnem uradu svojega okraja. SPDT si bo pridržalo stroške za poštnino. Ti pa se morajo nemudoma izbrisati s tem, da to javijo v Ul. Ceppa 9, tel. 31-119, v uradu ZSŠDI. Vsekakor bo društvo objavilo jasnejša navodila v teku tedna, zato vabi člane in zainteresirane, da sledijo dnevnemu tisku. V vsakem primeru je vpisovanje za letošnji tečaj nepreklicno zaključeno. Ne glede na snežne razmere, se v vsakem primeru začetek tečaja prenese na 9. december 1973. s m DESETO SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Nogometna zveza Zah. Nemčije pričakuje od SP velik dobiček Računajo, da bodo zaslužili približno 40 milijonov mark Pokal Rimet je bil dokončno od- chnu. Politiki Zahodne Nemčije so | slov leta 1954. Ta plošča, ki je bila dan pred tremi leti v Mehiki, a svetovna nogometna prvenstva se nadaljujejo. Ni bilo mogoče misliti, da bi se ta revija svetovnega profesionalnega nogometa ukinila, saj so danes povezani s tem športom veliki finančni interesi. Navijači, često razočarani nad dolgočasnim domačim prvenstvenim nogometom, se vedno bolj navdušujejo za mednarodne prireditve in sledijo svoje ljubljene po celem svetu. Te strasti se zavedajo organizatorji svetovnega nogometnega prvenstva — v tem primeru zahodnonemška nogometna zveza — in skušajo zaradi tega izvleči iz te prireditve znaten dobiček. Bolje rečeno, prireditelji so prepričani, da so že dosegli svoj cilj še predno je bila prodana prva vstopnica. Nemška zvezna vlada, razne dežele in osem mest so do danes dali na razpolago okroglo vsoto 240 milijonov DM (ali približno 60 milijard lir) za novo gradnjo dveh stadionov (v Gelsenkirchnu in Dortmundu) in za razširitev ostalih šest (v Diisseldorfu, Frankfurtu, Hannovru, Berlinu, Stuttgartu in Hamburgu). Edini stadion, ki ni bil popravljen je znani olimpijski stadion v Miin- immiiMiiiiimiiiiimimiiimmiiimiMiiiiiimiiiiiiiuiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii PRIMO«SKI_ NOGOMETAŠI * V SLOVENSKIH LIGAH Medel zaključek jesenskega dela lige Zmagal je samo Tabor-Koper, Izola in Tolmin poraženi Primorska predstavnika v slovenski ligi sta končala prvenstvo kot sta ga začela, namreč s porazom obeh. Koprčani niso bili zreli za podvig, oziroma zmago nad trboveljskim Rudarjem. Za zmago so potrebni goli, ki pa so bili v nedeljo za koprski napad nedosegljivi. Poleg Morata, Arizanoviča in Lebana je manjkal še najboljši strelec Dobrin, tako da ni čudno, če so v nedeljo gledalci le malokrat videli nevarnost pred vrati Rudarja, posebno v prvem polčasu. Ob takem poteku igre in nasprotniku, kot je Rudar, je bil prvi poraz na domačem igrišču v Kppfu neizbežen. Odločilni gol’je padel že pred odmo-rom iz gneče pred vrati Pišlarja. Seveda pa izgubiti s prvakom ni sramota, škoda je le, da so si pokvarili uvrstitev. Čeprav" so se v glavnem cel jesenski del gibali v zgornji polovici lestvice, torej nad sedmim mestom (od 4. do 6. mesta), bodo prezimili šele na osmem mestu. Res je pa, da jih od drugega mesta ločijo le pičle tri točke. Potem ko se je Izola v drugi polovici prvenstva popravila, ga je v zadnjem kolu še enkrat «polomila». Izolčani so doživeli najhujši poraz od lanskega novembra, ko so z enakim rezultatom (0:4) izgubili v Kopru. V njihovi ekipi je vedno problem dajati gole, ne pa se jih braniti (pred to tekmo so prejeli v poprečju nekaj več kot gol na tekmo, ne glede na poprečje pa kvečjemu tri na srečanje), tako da je katastrofa v Izoli neprijetno odjeknila. Igralci Slavije so si tako krepko izplačali za prejšnje poraze in Izolo potisnili z devetega na enajsto mesto za cel zimski premor. Rudar prvak Jesenski prvak je torej Rudar, ki bi bil prvak tudi v primeru poraza v Kopru. Lendavska Nafta ni zdržala pritiska, ko je postala v zadnjih kolih nenadoma kandidat za prvaka in je doma nepričakovano podlegla Slovanu, z enakim rezultatom kot Koper Rudarju. Kljub temu so Len-davčani že z osvojitvijo tretjega mesta veliko dosegli. Podobno velja za tretjeuvrščenega Kladivarja iz Celja, katero postaja spet slovenska nogometna trdnjava, četrta je Ljubljana in peti Železničar. Ta kluba sta bila pred začetkom prvenstva poleg Rudarja največja favorita, I vendar sta slabo začela in se šele pozneje ujela. Na šestem in sedmem mestu najdemo Slavijo in Slovana, ki sta le za določen čas zablestela, ko sta tudi bila na prvih dveh mestih. Med Koprom in Izolo sta letos precej slabša Ilirija (v prejšnjem prvenstvu tretja) in že lani slab Kovinar. Drugi novinec v ligi Šmartno je na skromnem dvanajstem metsu, čeprav je solidno igralo in se bolje znašlo v slovenski ligi kot druge ekipe, ki prihajajo iz vzhodne conske lige. Na zadnjih mestih sta predstavnika južnega konca Dravskega polja, Aluminij iz Kidričevega in lani ena boljših ekiif ptujska Drava. Spomladi bo z najlepšimi možnostmi starta! >-Rudar, ki si je kljub močni oslabitvi oziroma pomladitvi' moštva po 'fžpadu iz druge lige pri-' boril lepo prednost treh točk v sicer ne preveč močni konkurenci slovenske lige. škoda le, da Trboveljčani ob morebitnem napredovanju v drugo zvezno ligo (kot tudi ostala moštva) nimajo večjih perspektiv ob sedanjem sistemu tekmovanja. Remi Primorja Z dvema zaostalima srečanjima zahodne conske lige je zaostal tudi derbi med Taborom in Tolminom, ki je prišel na vrsto teden dni po koncu prvenstva. Žal derbi ni navdušil, saj je na njem prikazan nogomet že zahajal kot sam jesenski del, da bo spomladi s svojimi čari zbudil in vzdramil gledalce k novim doživetjem. Sežanci so bili boljši in so v 36. minuti tudi povedli. Pahor je izvedel solo akcijo in jo zaključil z golom. Ko je v 70. minuti Mimica dosegel drugi zadetek za Tabor je bila tekma že odločena, čeprav je srednji napadalec Tolmina Leban še utegnil znižati poraz devet minut pred koncem. V Ajdovščino je po treh tednih spet dopotoval Tržič, ki ga je tudi tokrat pri vhodu v mesto «pozdravila» burja, ki pa je bila milejša kot prvič. Primorje je po uspehih nad Tolminom in v Dekanih tokrat izpustilo točko iz rok, saj se je tekma končala brez golov. Tržičani, ki so kot kaže imeli v Mirnu samo slab dan, so uspešno odbili vse napade domačih napadalcev, ki so tudi po nepotrebnem zapravili veliko priložnosti. Rezultata zaostalih tekem nista spremenila razvrstitve ekip na lestvici, tako da je Tabor ostal na osmem, Primorje na devetem in Tolmin na desetem mestu. Razvrstitev pa bo zanesljivo spremenila registracija tekme Usnjar — Tabor, za katero sta možni dve rešitvi glede na neusklajena poročila sodnika oziroma delegata. Če bo obveljala prva rešitev (3:0 b.b. za Tabor), bodo Sežanci prehiteli sed-mouvrščeni Tržič, če se pa bodo odločili za drugo rešitev (rezultat ob prekinitvi, 1:0 za domače), se bo Usnjar znebil zadnjega mesta in skočil na deseto. B. P. SANTIAGO, 24. - Potem ko je odpadla 'iekma med Čilom in Sovjetsko zvezo za nastop v finalu svetovnega nogometnega prvenstva, je brazilski Santos brez Peleja), premagal čilsko državno reprezentanco s 5:4. Brazilci so že vodili s 4:0, ko so se pustili ujeti od domačinov. z olajšanjem sprejeli novico o teh «skromnih» stroških, saj se živo spomnijo stroškov olimpijskih iger, ki so vratolomno rasli iz dneva v dan — še do danes na primer ni zaključen dokončni obračun stroškov za plastično prevleko miinchen-skega stadiona. Stroški za novogradnje in adaptacije so bili sorazmerno nizki, ker je sprejel prireditveni odbor le tiste načrte, ki so odgovarjali sodobnim zahtevam športa, a ni hotel preskusiti novih načinov gradnje ali priznati nad-poprečnega razkošja. DOHODKI ORGANIZATORJEV Svetovne televizijske mreže bodo za neposredne ali posredne prenose plačale približno 18 milijonov DM; nadaljnjih 30 milijonov bi moralo priteči v blagajne s prodajo vstopnic. Ta predvidevanja so verjetno upravičena, saj je zanimanje za finalni del prvenstva izredno veliko: baje je neki navdušeni in strastni navijač iz Frankfurta prinesel svojo posteljo pred vrata nekega potovalnega urada, ki je napovedal prodajo vstopnic, kar dva dni pred napovedanim rokom. Nadaljnjih 12 milijonov DM bi morale prinesti razne postranske trgovske pobude. Tudi Zvezna nemška republika je namreč sledila zgledu Velike Britanije in Mehike. Ustvarjena je bila posebna značka: dva stilizirana nogometaša (Miiller in Beckenbauer), ki sta takoj dobila ime «Tip in Tap». Nalepke, razglednice in razna druga drobnarija je preplavila Nemčijo in sosednje države: prireditelji so prepričani tudi, da bo vsak tujec odnesel večjo ali manjšo značko, katero že danes lahko vidimo vsak dan na televizijskih ekranih. Neka založba si je zagotovila ekskluzivno pravico izdati uradno knjigo o prvenstvu v imenu nogometne zveze. Za to je morala odšteti pol milijona mark. Nemška osrednja banka se je pa uprla izdajanju posebnih kovancev za 10 in 5 mark. Tudi zagotovilo, da bodo ti kovanci po vsej verjetnosti romali v «nogavice» numizmatikov in ne bodo nikoli prišli v obtok, ni prepričalo zveznih finančnikov, ki zadnje čase izredno skrbijo, da ne bi povečali inflacijskega pritiska na nemško marko. Izvrstno pa gredo v promet zlate in srebrne kolajne, ki so v izložbah vseh nemških zlatarn. Dobiček tega podviga bi moral presegati 8 milijonov mark. Poleg tega imamo sedaj v prometu še posebno ploščo: «Nogomet je moje življenje». Kdo so pevci? Najboljši sedanji nemški nogometaši. Istočasno je izšla pri konkurenčni hiši druga plošča, na kateri stari mojstri nogometa, s Fritzem Walterjem na čelu, pripovedujejo in pojejo kako so osvojili svetovni na- izdana brez dovoljenja nogometne zveze, je dvignila precej prahu, saj so stari mojstri celo želeli, da bi jih sprejel sam kancler Brandt. Nogometna zveza je preprečila ta sprejem: bala se je namreč, da ne bi šla potem njena plošča več v promet. Zamere in prepirov ni bilo ne konca ne kraja. Taka množična prireditev je tudi prilika za učinkovito reklamo. Podjetja se potegujejo za vsak prosti centimeter ob igriščih, čeprav so tarife izredno visoke. Za napis za vrati, ki bo viden na vseh tekmah, morajo naročniki odšteti 1 milijon in 280 tisoč DM; za napis, ki bo postavljen vzdolž igrišča, bo treba pa odšteti kar milijon 700 tisoč mark. KAJ PA STROŠKI? Nemška nogometna zveza bo morala odšteti svetovni nogometni zvezi kar 4 milijone mark: v zameno bo dobila samo novi, 36 cm visoki pokal. Globoko bo morala poseči v žep za kritje zavarovalne premije. Prireditveni odbor se je namreč zavaroval proti vsem možnim nezgodam: od zloma noge enega ali drugega zvezdnika, do nevarnosti zmanjšanja dohodkov, ker eno ali drugo moštvo ne bi moglo nastopiti v finalnem tekmovanju iz kakršnegakoli razloga. (Nezgoda z izraelskim moštvom v Miinchnu še danes straši prireditelje velikih športnih manifestacij). Po vseh teh odbitkih bi moral znašati čisti dobiček prireditve približno 40 milijonov DM. Od tega bo odpadla ena tretjina (3 milijarde) na nemško nogometno zvezo, a drugi dve tretjini bodo porazdelili med nastopajočimi moštvi po ključu, ki je odvisen od odigranih tekem in zasedenega mesta. IZVEN ŠPORTNI DOBIČEK Vse te številke pa so le skromen delež celotnega predvidenega prometa. Največje dohodke si namreč obetajo proizvajalci in prodajalci barvnih televizorjev.. Olimpijske i-gre so bile generalka, a deseto svetovno nogometno prvenstvo bo, po mnenju strokovnjakov, čisto gotovo ključna prireditev, ki bo krepko pripomogla k razmahu tega najsodobnejšega, množičnega občila. Italija, razen obmejnih krajev, ki ujamejo programe tujih TV - oddajnikov, pa bo ponovno odrezana od tega dobička, saj nerazčiščeni tehnični pogoji odsvetujejo, vsaj trenutno, nabavo barvnih televizorjev. O. iC. DRUGE ŠPORTNE VESTI NA OSMI STRANI V 12. KOLU PRIMORSKE NOGOMETNE LIGE Enajsterica Rene sama v vodstvu Odločilno srečanje za naslov jesen, skega prvaka bo 29. t. m. v Renčah REZULTATI Cesta — Piran 0:3 Vodice — Transport 1:2 Bilje — Renče 1:1 Vipava — Komen 2:0 Brda —- Branik 1:6 Pivka — Hrvatini 1:3 Proleter je bil prost. Cesta nadaljuje z visokimi porazi. Piran je bil zanjo premočan nasprotnik. Vodice so po nekaj dobrih igrah naletele na boljšega nasprotnika, ki je zasluženo odnesel točki iz Šempasa. Poglavje zase je bil dolgo pričakovani derbi med Biljami in Renčami, katerega si je ogledalo okrog dva tisoč gledalcev. V prvem delu je bila igra enakovredna in brez zadetkov. Na začetku drugega dela so Bilje povedle z golom, ki so ga Renčani pravzaprav dosegli sami, po svoji grobi napaki. Od tedaj dalje so Renčani popolnoma prevladali in to se jim je deset minut pred koncem tudi obrestovalo, ko je Zelinšček izenačil in priboril Renčanom dragoceno točko. S to točko so Renčani sami v vodstvu, s točko prednosti pred postojnskim Proleterjem. Z malo več sreče pa bi Renčani na tekmi z Biljami lahko pobrali ves izkupiček. Vipava je v tekmi, kjer sta se srečala dva slaba nasprotnika, uspela zmagati. Branik je v Novi Gorici proti Brdom dosegel svojo najvišjo zmago. Hrvatini so v gosteh ponovno zmagali. S to zmago so se prebili na tretje mesto, čeprav so odigrali že vse tekme. Proleter je bil prost. Odločilna tekma za naslov jesenskega prvaka bo 29. novembra v Renčah med Renčami in Proleterjem. S to tekmo bo tudi končan jesenski del prvenstva. ZAČASNA LESTVICA JE SLEDEČA: Renče 17, Proleter in Hrvatini 16, Bilje 15, Branik 13, Transport in Piran 12, Pivka 10, Vodice 8, Brda 7, Komen, Vipava in Cesta 4. Igor Varl ROKOMET V PRIMORSKI LIGI Novogoriška Iskra _ prva jo jesenskem^ delu prvenstva •b*-' UK» f*} *TVT, ‘k Prijetno presenečenje v letošnjem tekmovanju v primorski rokometni ligi je vsekakor prvo mesto rokometašev Iskre iz N. Gorice pred največjim favoritom Izolo, ki je bila še pred dvema letoma na dru- .......................................................mimi.m........I........................................................................................... SPORT NA ZNAMKAH FRANCIJA (1.) Skoro vse francoske znamke imajo dve skupni značilnosti in sicer tisk ter umetniško priredbo. Zaradi tega se nam večkrat zdijo enolične in nezanimive, pa čeprav so risbe na tehnični in umetniški višini. Francoska poštna uprava se je spomnila z znamkami mnogih športnih dogodkov, skoraj vse serije imajo pa le po eno znamko. Izjema so le nekatere olimpijske serije. Leta 1953, to je ob priliki olimpijskih iger v Helsinkih, je izšlo šest znamk: plavanje (20 fr.), tek (25 fr.), sabljanje (30 fr.), kanuji (40 fr.), veslanje (50 fr.) ter konjski šport (75 fr.). To je najobširnej-ša športna serija, kar jih je do danes tiskala Francija. Leta 1960 je bil na vrsti Rim: stadion in portret velikega francoskega športnika Jeana Bounina. Za igre v Tokiu je izšla leta 1964 samo ena znamka (50 c. - judo), za olimpijske igre v Mehiki pa je na znamki za 90 c. prikazana predaja pri štafeti. Leta 1972 so bile zimske igre v Sapporu. Znamka za 90 c. je zelo zanimiva: v stilizirani in poenostavljeni snežinki je prikazan smučar med spustom, v vogalu iste znamke pa aerodinamični vlak, obrisi nebotičnikov in zasnežena pokrajina. Istega leta je izšla še znamka za 1 fr. (tek čez ovire) v čast luni BRETOKl 5 Francozi so na znamkah plastično prikazali tiste športne panoge, ki so pri njih med najbolj priljubljenimi: košarka, pelota in bretonska rokoborba olimpijskih iger v Miinchnu. V Chamonixu so bila na sporedu razna smučarska prvenstva. Prvo je bilo leta 1937 (izšla je znamka za 1,50 fr. - smučarski skoki), drugo pa leta 1962 (znamka za 30 c. - smuk, znamka za 50 c. - slalom). To prvenstvo bo ostalo v zgodovini športa zaradi diplomatskega incidenta: Francija namreč ni dala vstopnega vizuma športnikom iz Nemške demokratične republike. Zaradi tega je FISI odvzelo prireditvi naslov svetovnega prvenstva in so smučarji tekmovali le na «mednarodnem tekmovanju». Ker smo že pri smvičanju, bi omenili še svetovno prvenstvo v smučanju na vodi, ki je bilo leta 1963 v Vichiju. Na znamki za 30 c. je prikazan tekmovalec, ko drsi pri slalomu med plovci. Poštarji si skušajo v Franciji s prodajo znamk ustvariti posebne fonde za gradnjo svojih domov. Leta 1937 je bila v ta namen izdana priložnostna serija treh znamk. Na znamki za 40 + 10 c. so prikazane razne športne panoge, vendar je pa znamka brez vsake umetniške vrednosti. Leta 1953 so proslavljali 50-letnico najstarejše svetovne kolesarske e-tapne dirke «Tour de France». Francija je tedaj tiskala posebno znamko za 12 fr.: na levi strani je prikazan tekmovalec v zastareli športni opremi, na desni pa kolesar tedanje dobe. Vsak lahko takoj ugotovi razliko in primerjavo z današnjo opremo in oskrbo kolesarja. Ob koncu leta 1972 je izšla še ena znamka o kolesarstvu, in sicer ob priliki svetovnega kolesarskega prvenstva. Leta 1956 je izšla serija štirih znamk v okviru propagande za šport: košarka na prostem (30 fr.), pelota (40 fr.), rughi, ki je v Franciji zelo znan in tehnično na zelo visoki ravni (50 fr.) ter alpinizem (75 fr.). gem mestu v republiški rokometni ligi. Po letu 1962-53, ko so gonški rokometaši zadnjikrat nastopali v višji ligi, se ponovno ponuja priložnost. Do leta 1969-70 so nastopali rokometaši pod imenom železničar. Tedaj pa je patronat nad klubom prevzela tovarna Iskra iz Nove Gorice. Od tedaj je tudi delo pestrejše in strokovnejše. Omenimo naj še, da je predsednik kluba ing. Bušen A-leksander, tajnik pa Konjedic Bruno. Trener ekipe in hkrati najboljši igralec je Bažato Dušan. Ostali i-gralci so še Soban Dominik, Černe Zlatko, Boštjančič Zoran, Rojc Franjo, Trampuž Aleksander, Mrevlje Davorin, Peršolja Robert, Skomina Miloš, štakul Marjan, Ploberšek Stojan, Vivič Dušan, Klaut Darko. Oglejmo si še lestvico, ki bo veljala do pričetka spomladanskega dela prvenstva: Iskra 15, Izola in Vipava 13, Do-blavlje 9, Veterani 8, Kozina 6, Topol 4, Mlinotest 2, Koper 1. Igor Varl Danes na Rojcah Pro Gorizia-Thicne Po zasluženem remiju v Pordenonu bo danes popoldne Pro Gorizia igrala na lastnih tleh proti e-kipi Thiene. Tekma bi morala biti precej lahka za Goričane, saj so gostje na zadnjih mestih lestvice in bi ne smeli predstavljati nevarnosti za domačine. Goriški navijači z zanimanjem pričakujejo tekmo, predvsem zaradi govoric, ki so nastale okoli i-gralca Momessa. Med tednom se je namreč goriški srednji napadalec pritožil, da se boji nastopati pred domačim občinstvom, ker ga to preveč kritizira, če zgreši žogo. V zadnjih dveh tekmah, posebno v Pordenonu, pa je Momesso pokazal, da je bil najboljši goriški napadalec na igrišču. Prepričani smo, da bodo danes popoldne «be-lomodri» navijači bodrili napadalca Pro Gorizie, ki polagoma prehaja v dobro formo. P. R. ■<» ' »«sr 3 > !*. Prejšnji mesec je Primorski dnevnik objavil članek o slovenskem nogometnem sodniku Karlu Gergole-tu iz Doberdoba. Te dni pa je nogometna sodniška zveza priznala Gergoletu sposobnost za sojenje v višjih italijanskih nogometnih ligah. Zato bo sedaj uporabljal piščalko v kolu, ki se bori za vstop v D ligo (girone d’eccellenza) in po potrebi tudi za bolj zahtevnejša nogometna srečanja. ‘T- -* SPECTATOR: MAFIJA | VČERAl in DANES Toda v onem času, ko se je bilo vse prej omenjeno zgodilo, je bil že v jezi sklenil, da jo bo ubil. še bolj zato, ker so bili tudi nekateri njegovi adjutanti v «rodbini» besni na Anno in so jo smatrali za izdajalko. Genovese pa se je medtem vendar premislil in je celo zagrozil s smrtjo vsakomur, ki bi se je le dotaknil. No, da pa bi vendar dobil sam in «rodbina» nekakšno zadoščenje, je dal ubiti njenega brata Petra Petilia. Razen njega je dal ubiti tudi Stephana Franzija, katerega je osvetlili z vseh strani in da bi čim več zvedeli o njem sa-vestno kontrolirali Anne. Franzija so ubili v nekem baru, ki sem ga jaz takrat vodil v Bronxu, 19. junija 1953 je po polnoči prišel Franzi, potem pa dva killerja, ki sta ga zadavila v kuhinji mojega lokala, potem pa sta ga odnesla in stlačila v Franzijev avtomobil. Policija ga je našla mrtvega naslednjega dne zjutraj v neki ulici na čisto drugem koncu mesta. Bil Je zadavljen, mimogrede pa so ga še 19-krat zabodli z nožem.» To so, seveda, samo nekatere epizode iz kariere Vita Geno-veseja, «šeia šefov» gangstrske organizacije Cosa nostra. Medtem ko je Joe Valachi pripovedoval neštete podrobnosti iz gangsterskega podzemlja, da bi pred senatno komisijo Ilustriral, kako deluje in kaj predstavlja gangsterska organizacija Cosa nostra, so si novinarji prizadevali, da bi Valachija osvetlili z vseh strani in da bi čim več zvedeli o njemu sar mem in njegovem življenju. Zato so poiskali njegovo ženo Mildred Keino. Kaj je zvedel od nje, je zapisal ne Ki reporter lista «New York Mirror». Mildred Reina je zdaj stara 59 let. Padla je s položaja žene nekega gangsterja, o katerem mnogo pišejo vsi ameriški in številni listi po ostalem svetu, toda niti malo ji ni žal tega. Veliko bolj zadovoljna je zdaj tako, čeprav za življenje služi kot delavka v neki pralnici perila v New Yorku. Reporterju je izjavila, da Joea Valachija ni nikoli ljubila, toda zakon je moral biti sklenjen, ker je bil tako zaukazal Vito Genovese, šef šefov. To je ukazal zato, da bi se končno povezali dve gangsterski «rodbini» New Yorka, ki sta se pred tridesetimi leti vzajemno iztrebljali. «Poročila sem se s tem človekom,» je dejala Mildred, «zato, ker sem bila prisiljena. Moja družina je bila zelo številna, bilo nas je devetero bratov in sestra. Genovese je hotel, moj oče pa mi zaukazal, naj se poročim v Valachijem.» Gaetano Reina, oče njegove žene, je bil eden izmed pomembnih eksponentov «rodbine», ki jo je vodil Maranzano, omenjena «rodbina» pa se je dolgo borila z «rodbino» Geno-veseja okrog kontrole nad nekimi kriminalnimi posli. Reina je dal hčer Genovesejevemu gangsterju Valachiju, da bi dokazal, kako sl Iskreno želi pomiritve z Genovesejem. Pa vendar so kasneje Reino ubili, ko je prihajal iz nekega stanovanja v Bronxu. Joe Valachi je skrbel, da sta žena In družina dobro živeli. Toda kot zdaj pripoveduje Mildred, se je vedno zanimal za številne druge ženske, nenehno jih je menjal, njo pa je zanemarjal. «Pred petimi leti,» pripoveduje Mildred, «se je znova izgubil z neko izmed takšnih deklet, to pa je bil konec najinega zakona. Prizadevam si, da hi pozabila to otožno obdobje svojega življenja.» Na vprašanje, naj pove, koliko je gangster v tistem času, dokler je bil v zakonu z njo, «zaslužil», Mildred Reina tega ni hotela povedati. Valachi pa je nasprotno pred senatno komisijo priznal, da je med vojno zaslužil 150.000 dolarjev na črni borzi, ker so bili v tistem času v ZDA racionirani nekateri artikli, zlasti bencin. Kasneje se je ukvarjal z oderu-štvom, to je, dajal je denar naposodo z zelo visokimi obrestmi, kot gangster pa je zlahka dobival nazaj tako posojeno vsoto kot tudi visoke obresti. Toda to zagotovo ni vse. čeprav je trdil, da so šefi «manjšin» prepovedali ukvarjati se s tihotapljenjem mamil, se je vendar s tem ukvarjal. Valachi je končno tudi prispel semkaj, kjer je zdaj, prav v zvezi s tihotapstvom mamil. Leta 1958 so ga imeli agenti tajne policije FBI pod kontrolo in so ga nenehno spremljali. Dolge je spretno deloval s heroinom, ki je prihajal z Bližnjega vzhoda. Končno so ga leta 1959 aretirali. Toda dokazov ni bilo, pa so ga izpustili iz preiskovalnega zapora. Morda tudi zato, da bi ga še naprej zasledovali in ga nekega dne zasačili pri dejanju samem in tako odkrili celotno mrežo, ali vsaj tisto, s katero je sodeloval v New Yorku. Tedaj se je z Valachijem pripetilo nekaj nenavadnega. Vito Genovese in ostali «na vrhu» so ga nagovorili, naj se dà spet aretirati pri nekem manjšem dejanju in ho zato kaznovan s petimi leti ječe. To bo za nadaljevanje tihotapstva zelo koristno, ker bo policija izgubila sled. Valachi se je strinjal, toda iztaknil jo je. Kaznovali so ga s 15 leti. Začutil je, da so ga šeli žrtvovali in da sonca vrsto let ne bo videl. Nato je storil prvo izdajstvo organizacije: razkril je, kar mu je bilo znanega o tihotapstvu mamil. Cosa nostra ga je obsodila na smrt. V ječi v Atlanti se je znašel skupaj v celici z Vitom Ge-novesejem, ki je tudi sam prispel tja zaradi mamil, vendar ne po isti liniji. Zdaj je Valachi senatorjem povedal prizor v celici med Gemovesejem in njim. V tej jetnišnici je bil tudi gangster Vito Agueci, toda v drugi celici. V isti celici z Genovesejem in Valachijem je bil tudi neki Ralph Wagner. Valachi je bil že opazil, da ga Agueci gleda po strani in smatra za izdajalca. Toda verjel je, da Genovese ni proti njemu in da ga bo ščitil. Valachi je pripovedoval: «Ne vem natančno, katerega dne je bilo to. Luči so se u-gasnile, Vito Genovese pa mi je rekel, da bi hotel z menoj govoriti. Dejal je, da Ralph lahko prisostvuje. Ta je bil z nama v celici, vendar ni bil eden izmed naših. Vito je dejal, da je Ralph dober sodnik, pa lahko oceni, na čigavi strani je resnica. Nato je Genovese začel govoriti o jabolkah in rekel, da imamo takšna jabolka, ki so na zunaj lepa, znotraj pa gnila. Nato me je zagrabil za roko in me poljubil v obraz.» «Ali je to kak vaš obred?» je vprašal predsednik senatne komisije McClellan. «Ne, to je bil poljub suma,» je odgovoril Valachi. «Toda Ralph, ki je temu prisostvoval, se je zdrznil in rekel: Hm, to je poljub smrti. Toda jaz sem Genoveseju povrnil s svojim poljubom na obraz. To je bilo moje znamenje njemu, da sem doumel, kaj meni. Ko sem naslednjega dne odšel v kopalnico pod tuš, mi je neki prijatelj rekel: Kakšna krogla masti! Ta beseda greaseball pomeni, da je nekdo izmed nas rojen v Italiji. Agueci je bil rojen v Italiji. Prijatelj mi je s tem hotel povedati, da me je Agueci denunciral Genoveseju. Naslednjega dne me je Agueci začel med sprehodom izzivati in me označil za vohuna. Pomislil sem, da hoče prepir. Vem, kako gre s temi stvarmi. Nekdo te v gneči zabode in nihče ni kaznovan. Zato sem prosil ječarja, naj me premesti v drugo celico. Čutil sem, da me bo eden ali drugi ubil. Bal sem se iti celo do jedilnice. Končno se je pripetilo ono med sprehodom. Udaril sem tistega Johnyja Sauppo. Pograbil sem neko cev in ga udaril, da bi me ne ubil.» (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 25. novembra 1973 Za SFRJ TekoCI račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel izdaja in tiska ZTT - Trst SPORT SPORT SPORI KOŠARKA V PROMOCIJSKI LIGI! Kontovel letos precej ojačen Zanj bodo nastopali tudi brata Zavadlal, P. Starc in R. Kralj Danes se bo začelo košarkarsko promocijsko prvenstvo, na katerem bo poleg Bora nastopila tudi druga slovenska ekipa, Kontovel. Prvo tekmo bodo Kontovelci odigrali na Kontovelu ob 11. uri proti Sagradu. Čeprav se lani ekipa ni preveč dobro odrezala v prvenstvu 1. divizije, lahko letos vodstvo gleda na prvenstvo z večjim optimizmom. Moštvo se je namreč okrepilo s štirimi igralci (Adrijan in Danijel Zavadlal, Peter, Starc, Rajmund Kralj), katere je Bor odstopil za eno leto. Poleg navedenih igralcev bodo branili domače barve tudi nekateri mladinci, katerim bo prvenstvo služilo za pridobitev novih izkušenj. Ekipo bodo sestavljali naslednji igralci: Adrijan Zavadlal — rojen 1948 — visok 180 cm — playmaker. Gotovo eden izmed najbolj izkušenih igralcev. Nastopal je že v D ligi in za visokošolsko reprezentanco. Odlikuje se s točnim metom na koš in s hitrimi protinapadi. Danijel Zavadlal — rojen 1953 — visok 186 cm — krilo. Tudi on je že nastopal v D ligi. Zelo je borben na odbitih žogah. Peter Starc — 1942 — 192 cm — krilo. Zelo koristen igralec, nasto pai je že v D ligi. Nedvomno bo najnevarnejši igralec pri Kontovelu, skupaj z Adrijanom Zavadlalom. I-ma izredno točen met od daleč in dobro lovi odbite žoge. Rajmund Kralj — 1945 — 202 cm — center. Najvišji igralec, z njegovim prihodom se je ekipa močno ojačila za lovljenje odbitih žog. Stojan Kofol — 1948 — 181 cm -branilec. Izkušen igralec in trener ekipe. Gotovo v ekipi ne bo igral podrejene vloge. Henrik Lisjak — 1956 — 187 cm —krilo. To je mlad igralec, ki se ukvarja s košarko komaj eno leto. Tehnično je še pomanjkljiv. Igor Lukša — 1958 — 182 cm — branilec. Do sedaj je igral v mladinskih prvenstvih, sedaj bo nabiral izkušnje s starejšimi igralci. Boris Daneu — 1949 — 193 cm — center. Škoda, da je prekasno začel igrati košarko, sicer bi lahko bil obetajoč igralec. Robert Kante — 1950 — 195 cm — center. Zelo je dober na odbitih žogah. Telesno je zelo pripravljen. Drago Bukavec — 1958 — 175 cm — branilec. Mlad igralec, ki nabira izkušnje. Darjo Persi — 1958 — 174 cm — krilo. Peter Štoka — 1958 — 177 cm — krUo- I. S. nji sekundi premagala moštvo Nebraske z 82:80. CIUDAD MEXICO, 24. — Po prvem dnevu mednarodnega teniškega srečanja za Davisov pokal vodi na severnoameriškem področju Mehika proti Kanadi z 2:0. Prof. Franku Drasiču je njegova soproga Zoja povila ljubko hčerkico. ŠZ Bor čestita ob tem srečnem dogodku svojemu trenerju, mali Jani pa želi v življenju zdravje in srečo. . f Odbojkarski derbi v prvenstvu deklic med Borom in Bregom v Dolini ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii V MINIBASKETU DVAKRATNO SREČANJE SERVOLANA-KONTOVEL V obeh tekmah so naši igralci podlegli Ekipi Kontovela in Sorvolane sta na Kontovelu odigrali dve prijateljski srečanji v minibasketu: Servoiana — (18:8) Kontovel 27:10 SER VOLANA: Sterle 6, Emili 2, Marussi, Dallariva, Bianco 4, Primoli S., Alberti P., Primoli M., Arno 8, Ferutti 1, Alberti F. 6. KONTOVEL: Starc A. 2, Milič 4, Čuk 2, Nabergoj 2, Metelko, Daneu, Starc M., Košuta, Starc P., Micheli, Rupel. Prosti meti: Servoiana 1:8, Kontovel 0:4. Sodnika: Nabergoj Ivo in Ban. Prvo tekmo so igrali letniki 1964 in mlajši. Bolje pripravljeni igralci Servola-ne so imeli lahko nalogo proti še neizkušenim (za večino izmed njih je bila to prva tekma), a borbenim Kontovelcem. Servoiana — Kontovel (21:14) Zadnji preskus Bora Servoiana — Bor 120:73 BOR: Barazzutti 16, Koren 13, Klobas 27, Kralj 7, Pertot 2, Vatovec, Kapič 8, Košuta. Prosti meti j: 18. V zadnji trening tekmi pred današnjim začetkom promocijskega prvenstva so borovci igrali proti Ser-volani, ki bo prav tako danes star-tala v četrti halijanski ligi. Ne glede na končni izid so borovci odigrali doslej svojo najboljšo tekmo. V prvi uri hitre igre so bili naši košarkarji enakovreden nasprotnik Ser-volani. Izid je bil namreč takrat 60:60. Borovci so branih s presm-gom po vsem igrišču, kar jim je seveda odvzelo sapo. Nato pa začeli popuščati in Servoiana je izkušenimi igralci, kot so Simsig, Dazzaro, Schillani, polnila Borov koš v hitrih protinapadih. V Borovih vrstah so bili najboljši Koren, Klobas in Barazzutti. Servoiana se je izkazala kot homogeno moštvo, ki ima več izkušenih igralcev. Ti so že nastopili v višjih ligah (Simsig, Sancin, Bocchini, Dazzara, Schillani in drugi) in zato ima dobre možnosti za zadovoljivo uvrstitev v D ligi- b. L 41:32 lijanska reprezentanca, 16. decembra letos ne bodo opravili rednega kola 1. italijanske košarkarske lige. NOGOMET STUTTGART, 24. — V meddržavnem prijateljskem nogometnem srečanju je Zah. Nemčija pred 70 tisoč gledalci premagala Španijo z 2 proti 1. # * * MONZA, 24. — V anticipirani tekmi italijanske nogometne C lige (skupina A) sta Monza in Mantova izenačili 0:0. PO SKLEPU FIGC Prvenstvene tekme še naprej ob nedeljah Italijanska nogometna zveza je odločila, da bodo tekme nogometnega prvenstva A lige še naprej igrali ob nedeljah, kljub zadnjim prometnim omejitvam ob prazničnih dneh, do katerih je prišlo zaradi pomanjkanja goriva. Kolikor pa bi se na tribunah zbralo v naslednjih 4 ali 5 kolih premalo občinstva, bodo ob koncu leta sprejeli drugačne u-krepe, po katerih naj bi tekme igrali ob sobotah. Ta ukrep bo veljal tudi za prvenstvo B in C lige. RIM, 24. — Italijanska košarkarska zveza je poverila vse svoje področne odbore, naj na svojih področjih, zaradi zadnjih prometnih omejitev, anticipirajo tekme vseh prvenstev, ki so na sporedu ob nedeljah, na delavnik. TRŽAŠKI DNEVNIK V PRVI DEŽELNI KOMISIJI Zadnji posegi v razpravi o proračunu za leto 1974 Lonza (PSDI), Pittoni (PSI), Colli (KPI) in Biasutti (KD) CIUDAD MEXICO, 24. — Sovjetska državna nogometna reprezentanca je premagala mehiško prvoligaško ekipo Torneo s 3:0. iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMuiiiiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE SERVOLANA: Tritta, Zerial 2, Chissich, Plet 13. Mosetti 11, Co-ciani 4, Rossi 8, Carlin, Emili, Doz 3. KONTOVEL: Micheli, Bukavec 13, Ban 16, Bernobi 1, Sedmak, Metelko, Kosor, Šulič, Daneu 2, Ukmar, Milič. Prosti meti: Servoiana 3:12, Kon to vel 4:12. Sodnika: Starc Ivo in Regent. Drugo tekmo so igrali letniki 1962 in 1963. Tekma je bila v začetku zelo izenačena. Potem pa je začela prevladovati Sarvolana zaradi svoje boljše skupne igre. Bukavec in Ban sta se potrudila, da bi obdržala poraz v častnih mejah, kar jima je tudi uspelo. I. S. ODBOJKA V PRVENSTVENIH TEKMAH Zopet poraz Bora in Krasa V ženski odbojkarski B ligi je sinoči Vignoni v Trstu premagal šesterko Bora s 3:1. V moški C ligi pa je v Ceseni domači Tisselli odpravil Kras s 3 proti 0. TRST, 24. — V 1. italijanski moški odbojkarski ligi je Are Linea danes na domačem igrišču premagala Baby Brummel s 3:0 (15:8, 16:14, 15:5). PRIPRAVE ZA SVEČANO PROSLAVO DNEVA REPUBLIKE NA PRIMORSKEM ,V koprskem muzeju razstava ob 25-letnici ustanovitve krožka «Antonio Gramsci» V petek je prva komisija deželnega sveta nadaljevala razpravo o proračunu Furlanije - Julijske krajine za poslovno leto 1974 in o obračunu za leto 1972. V začetku seje je komisija z večino glasov zavrnila zahtevo deželne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, naj bi se člani komisije sestali s predstavniki sindikalnih organizacij, da bi lahko slišali njihovo mnenje v zvezi z deželnim proračunom. Zahtevo so podprli samo komunistični člani komisije, predstavniki liberalne stranke pa so se vzdržali glasovanja. V razpravo o obeh dokumentih so na petkovi seji posegli svetovalci Lonza (PSDI), Pittoni (PSI), Colli (KPI) in Biasutti (KD). Socialdemokrat Lonza je dejal, da bo obširneje spregovoril o proračunu v okviru deželnega sveta, vsekakor pa je pristal na ustrezni dokument, Socialist Pittoni je uvodoma poudaril, da bo morala biti osnovna karakteristika tretje mandatne dobe stalen dialog z opozicijama in da se mora ta dialog voditi predvsem na ravni posvetovalnih komisij. To velja tudi za razpravo v zvezi s proračunom za poslovno leto 1974, in sicer toliko bolj, ker se slednja vodi v času, ko je dokument še «odprt» in ko so torej možne še določene spremembe. Proračun je v skladu s smernicami, ki jih je PSI zagovarjala ored volitvami in med sestavo novega deželnega odbora in skuša v bistvu ovrednotiti politiko načrtovanja — je še dejal Pittoni — ter sprejema v določeni meri tudi zahteve sindikalnih organizacij. Čeprav ni mogoče trditi, da bi proračun povsem ustrezal političnim zahtevkom, je vendar iz njegovih postavk razbrati, da se je deželno vodstvo odločilo za krepkejše poseganje zlasti na področja stanovanjske gradnje, šolstva in prometa . Svetovalec Colli (KPI) je nasprotno dejal, da deželni obračun ne upošteva gospodarskega zastoja v državi in v deželi. Zato bo skupina KPI vložila že na ravni komisije vrsto popravkov, ki se bodo nanašali zlasti na poglavja o gorskem gospodarstvu, krajevnih u-pravah, prometu, tržaški luki in slovenski manjšini. Biasutti (KD) je v svojem posegu naglasil, da je leva sredina danes edina vladna formula, ki lahko pripelje državo in deželo na pot gospodarskega in socialnega razvoja. LA PAZ, 24. — Sovjetska nogometna reprezentanca se bo cembra srečala z bolivijskim n10" štvom The Strongest na turneji po Južni Ameriki. LINCOLN, 24. — Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je na svoji turneji po ZDA osvojila tretjo zmago.. Tokrat je prav v zad .............................. OBVESTILA SPDT obvešča, da bo jutri, v STsmfiAiS'KE opreme za Prosek - Kontovel v baru Ma-do 19.30. * * * SPDT vabi danes, 25. nov. na 5. JESENSKI SPREHOD na Grmado. Zbirališče ob 9.45 na železniški postaji v Trstu, od koder bo odhod z vlakom do Vižo-velj (prihod ob 10.30). Od tam v Cerovlje itd. ^ # # SPDT obvešča, da smučarskega treninga na plastiki prihodnji teden ne bo. KOŠARKA RIM, 24. — Zaradi mednarodne ga turnirja v Casteau v Belgiji, katerega se bo udeležila tudi ita- Po vseh primorskih občinah se pripravljajo na svečane proslave Dneva republike in 30-letnice drugega zasedanja AVNOJ, na katerem so tudi potrdili sklep o združitvi Primorske, Istre in otokov z matično domovino. Že danes popoldne so priredili v Postojni kviz-tekmovanje na temo «Mladina in tradicije NOB». Sodelovali so člani ZMS in pripadniki JLA iz številnih primorskih občin. Od ponedeljka dalje pripravljajo po vseh občinah slavnostne akademije in sprejeme, prav tako pa bodo proslave po vseh šolah in v podjetjih. Ponekod bodo v počastitev Dneva republike odprli tudi razne objekte. Tako bodo v Šmarjah proslavili začetek del na izgradnji višinskega vodovoda, v Studenem pa bodo odprli asfaltirano vaško cesto, za katero so domačini prispevali precej denarja in okrog 3800 prostovoljnih delovnih ur. # * # V Portorožu se je končalo tridnevno posvetovanje o pomenu upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela. Posvetovanja se je udeležilo okrog 200 strokovnjakov, med njimi tudi vrsta predavateljev iz slovenskih univerzitetnih in drugih visokih šol. Obravnavali so tako teoretične kot praktične aspekte organiziranja in upravljanja v temeljnih organizacijah. • » * V koprskem muzeju so odprli razstavo v počastitev 25-letnice ustanovitve koprskega italijanskega kulturnega krožka «Anttìnio Gramsci». sveže pražena kava — prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave Cremeaffè praži kavo vsak dan • in jo sproti vsak dan dostavlja Cremeaffè Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel 820.747 PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 dni je bil med življenjem in smrtjo, vendar so mu zdravniki rešili življenje. Kdo in kako je malega Marca pretepel in ranil in kdo ga je trdno zavezal za roke in noge, je vprašanje, na katero bo morala odgovoriti sodna oblast. Do sedaj pa o starših ni bilo ne duha ne sluha. ATA: RAZDELJEVALCI STROŠKOV AG fur Warmemessung Zurich 8032 CQREVANJA v solastniških stanovanjih plačevanje stroškov ogrevanja na podlagi izkoriščene toplote in osebne porabe (kot za vodo in elektriko). Prednaročila za: SOLASTNIKE — ADMINISTRATORJE — GRADBENIKE — INŠTALATERJE Zahtevajte jih za vaše zgradbe in radiatorje. Prihranek na gorivu do 30% že v zimi '73-'74 Informacije in predračuni: Trst, Ul. S. Francesco, 14 Telefon: 768305 y////////////////////////////m^^^ JAT-ove ZRAČNE POTI PREK LETALIŠČA LJUBLJANA OD 1. NOVEMBRA 1973 DO 1. APRILA 1974 Fotografije prikazujejo bogato dejavnost te organizacije italijanske narodnostne skupnosti v Korpu, ki se zdaj imenuje Skupnosti Italijanov. Organizacija ima številne sekcije, ki so razvile bogato izobraževalno, kulturno in športno dejavnost. Sodelovali so na številnih prireditvah doma in v Italiji, zlasti živahno dejavnost pa so razvili zdaj ob ustavnih razpravah, ko se pripravlja izvajanje ustavnih določil v občinskih in v obalnem statutu. Razstavo je odprla članica upravnega odbora skupnosti Italijanov Elia Crollini, ki je poudarila po eni strani prizadevanje za ohranitev stikov z matičnim jezikom in kulturo, po drugi strani pa tesno in vsestransko sodelovanje in vključevanje v tu kajšnje družbeno-politično in kulturno življenje. # • • Problem izgradnje turističnega kompleksa Bernardin se je spet nekoliko zapletel zaradi nerešenega finansiranja infrastruktur. Treba je namreč zbrati sredstva za zgraditev nove ceste med Portorožem in Plinom. Na zadnji seji piranske občinske skupščine so odborniki ponovno postavili to vprašanje, vendar niso dobili ustreznega odgovora. Predlog je namreč: da bi sredstva, ki so namenjena za gradnjo prve eta-.pe obalne ceste, začasno posodili za gradnjo portoroške ceste. S tem predlogom pa se vsi ne strinjajo, kajti tudi obalna cesta je izredno nujna naloga, ki jo že dolgo časa odlagajo. Odgovor bodo morali poiskati v kratkem predstavniki vseh treh obalnih občinskih skupščin. Investitor Bernardina postavlja namreč pogoj, da se uredi vprašanje infrastruktur, .preden bi začeli z gradnjo turističnega kompleksa. Roki so zelo kratki in se bo treba odločiti v nekaj dneh. OCE IN MATI STA IZGINILA Pretepeni Marco se je avgusta letos skoro utopil Stanje malega Marca Marina, ki so ga prejšnji večer sprejeli v otroški bolnišnici «Burlo Garofolo», se rahlo izboljšuje. Vsekakor udarci in rane, ki jih je komaj 21 mesecev star otrok utrpel, niso zaskrbljujoči in v nekaj dneh bo popolnoma ozdravel. V bolnišnico ga je namreč prepeljal oče Dante Marin, ki je takoj zatem izginil. Otroka je imel z Loredano Gollob por. Maffei, ki že več let živi ločeno od moža. V zakonu sta imela dva otroka, ki pa so ju po nalogu sodne oblasti že pred leti dali v oskrbo samostanskim sestram, ker ni mati dovolj skrbela zanju. Avgusta letos je mali Marco že bil v bolnišnici, ker je med odsotnostjo matere, ki je baje bila z Marinom v bližnji gostilni, padel 1 v pralno kad in skoro utonil. Več DAN LETALO št.leta tip let. Razr. DAN LETALO št. leta tip let. Razr. LJUBLJANA—BEOGRAD BEOGRAD—LJUBLJANA 1234567 06.25 07.20 JU721 DC—9 FY 1234567 19.20 2020 JU720 DC—9 FY 12467 14.30 15.25 JU353 DC—9 FY 12467 08 20 09.20 JU352 DC—9 FY 1357 13.05 14.00 JU323 DC—9 FY 1357 11 15 12.15 JU322 DO—9 FY 25 1635 17.30 JU727 DC—9 FY 25 09.30 10.25 JU726 DC—9 FY UUBUANA—DUBROVNIK DUBROVNIK—LJUBLJANA 7 16.25 17.30 JU852 DC—9 FY 7 09.20 1025 JU853 DC—9 FY LJUBLJANA—SARAJEVO SARAJEVO—LJUBLJANA 35 14.45 15.40 JU355 DC—9 FY 35 08 40 09 30 JU354 DC—9 FY UUBUANA—SPLIT SPLIT- -UUBLJANA 2 14.45 15.35 JU850 DC—9 FY 2 0825 09.15 JU851 DC—9 FY UUBUANA—AMSTERDAM AMSTERDAM—UUBLJANA 2 09.50 1135 JU224 DC—9 FY 2 12.20 14.00 JU225 DC—9 FY LJUBLJANA—FRANKFURT FRANKFURT—UUBLJANA 12467 09 55 Tl .10 311352 DC—9 FY 12467 12.40 13.55 JU353 DC—9 FY 35 10.00 11.15 «JU354 DC—9 FY 35 1250 14.05 JU355 DC—9 FY LJUBLJANA—LONDON LONDON—LJUBLJANA 257 1100 12.05 JU212 DC—9 FY 257 1250 15-50 JU213 DC—9 FY LJUBLJANA—ZURICH ZURICH—LJUBLJANA 1357 12.45 13.50 JU322 DC—9 FY 1357 11.30 1235 JU323 DC—9 FY 1 ponedeljek, 2 torek, 3 «red», 4 četrtek, J petek, 6 sobot», 7 nedelj» F prvi raired X ekonomski razred RED LETENJA čas prihoda in odhoda letal ni zagotovljen in je le približen. Brez predhodnega obvestila je red letenja lahko spremenjen. čeprav Je storjeno vse, da bi bil ohranjen predvideni red letenja, JAT ne more prevzeti odgovornosti za zamudo, izgubljene zveze in odpovedi poletov. Potnike prosimo, da to sprejmejo z razumevanjem. Avtobusne zveze med Ljubljano in letališčem Brnik so vsako uro. Odhodi iz Ljubljane, Miklošičeva 34, so od 5.25 dalje, odhodi z letališča proti Ljubljani od 6.30 dalje ter proti Kranju od 7. ure dalje. JAT poslovalnica Ljubljana, Miklošičeva cesta 34, telefoni: 314-340, 314-341 V//////////////////^ Koprski gospodarstveniki so na posebnem sestanku razpravljali o izgradnji koprskega prometnega terminala. Nagel razvoj gospodarstva v mestu in v okolici povzroča vedno večje težave v prometu, zato so sklenili koncentrirati ves promet v koprski industrijski coni, kjer bi zgradili avtobusno in potniško železniško postajo, poštni, telefonski in telegrafski center, poslopja za a-gencijske službe, parkirišča za kamione in še vrsto drugih objektov. Pri izdelavi programa bodo s svo-Industrijska cona 1 jimi pripombami sodelovala vsa za-• Tel 29.210 interesirana podjetja, medtem ko bo Investbiro v Kopru pripravil lo- DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10-Telefoni 793.735 - 750.575 kacijsko dokumentacijo^ L. Omladič 1^3 Mercator T O Z D m ‘v** Veleblagovnica MERCATOR v Idriji IDRIJA Čestita k dnevu republike, 29. novembru vsem občanom in kupcem, ter priporoča obisk trgovin v Idriji