• KONGRESNI DOKUMENTI ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
V JAVNI RAZPRAVI
Republiški svet ZS Slovenije je dal v javno razpravo dva bistvena kongresna dokumenta, o katerih bo do 15. septembra tekla obravnava po vseh osnovnih or ganizacijah, organih in organizacijah sindikala. l.e-te bodo osnutek resolu-cije in spremembe ter dopolnitve slaluta zveze sindikalov kritično obravnavale in ju dopolnile s svojimi predlogi glede na aktualne družbenuekonomske do-nose v zdruzenem delu in v svojih življenjskih okoljih, tako da bo imel kongres zveze sindikatov, ki bo od 11. do 13. oklobra, celovito dru/beno in ekonomsko osnovo ter smernice za delo v naprej.
Osnutek resolucije prinaša na-slednje naloge in vlogo sindikata v boju za socialistično samoupravlja-nje in za uresničevanje ciljev gospo-darske stahilizacije: skrb 7.a gospo-darno in izvozno usmerjeno proi-zvodnjo; skrb slehernega delavca za bodočnost tozda, v katerem združuje delo; dobro izkoriščanje znanja in sodobne lehnologije ter smotrna po-raba surovin in tehnologije; skrb za produktivno zaposlovanje in uskla-jeno planiranje. za karSe mora okre-piti tudi odgovornost za uresničeva-nje planskih ciljev, pa tudi za rezul-tate naložb.
Rast osebnih dohodkov naj bo takšna, da ne bo odvisna le od rasti življenjskih stroškov, marveč in predvsem od vloženega dela delav-cev, dobrega gospodarjenja z druž-benimi sredstvi in učinkovitosti nu-ložb. Osebni dohodek vsakega de-
SKUPNA IN SPLOŠNA
PORABA V DOGOVORJENE OKVIRE
Delavci rnoramo s svojim aktivnim dclovanjem prispevuti tudi k ternu. da se dosežki znanosti m izobraževa-nja nujna podlaga za izboljšanje de-lovnihrazmer inobvludovanjetežkifi t^hnoloških delovnih procesov. De-lavci moramo biti sproti seznanjeni tudi z dosežki inovacij. z rezultati učinkov lastnega znanja in skupnih tehnoloških rešitev
Nadaljevanje na 3. strani
lavca naj lorej odraža dvig produk-tivnosti dela X redno ustvarjenem dohodku.
ZA SKUPNE, SlRŠE INTERESE
Sindikati se bomo morali v bodoče odločneje zavzemati za spoštovanje skupnih in širških družbenih intere-sov in ne le ozkih interesov posamez-nih tozdov. Pri tem bomo morali zao-striti odnos do tistih posameznikov in ozdov, ki kršijo samoupravne spora-zume in družbene dogovore. Prav zaradi te naloge je potrebno delavce vključiti v vse faze odločanja in sa-moupravnega povezovanja.
Sindikati bomo morali ocenjevati up^avičenost porabe poooblastil družbenopolitičnih skupnosti, ko bodo sprejemale začasne ukrepe go-spodarskega urejanja-in financiranje družbenih dejavnosti. S svojimi sta-lišči morajo delavci v sindikatih vpli-vati ne le na blikovanje stališč za us-klajevanje predlogov samoupravnih sporazumov SIS, marveč zahtevati in obravnavatf povratne informacije delavcev o uresničevanju usklajenih stališč.
Sindikat bo moral naprej še odlo-čenje prevzemati odgovornosl za uresničevanje planskih ciljev v vseh delovnih okoljih, okrepiti vlogo pri odpravljanju skupirisko lastniškega vedenja in manipuliranja z delavci ter pri odpravljanju pojavov, ki so tudi v naši občini očitni in se kažejo v zapiranjih v tozde tudi. kadar gre za sredstva razširjene reprodukcije in uresničevanje dolgoročnih ciljev po-slovanja delovne organizacije.
Sindikat kot najširša delavska fronta mora slehtrnemu delavcu osvetliti nujnost vključevanja v mednarodno delitev dela, ki je pogoj za pravilen in kakovosten družbeni razvoj. Zalo naj osnovne organiza-cije ZS in konference v delovnih or-ganizacijah bolj kol doslej zahtevajo odgovornost poslovodnih organov za načrtovanje ekonomskib odnosov s tujino in naj tudi stainc spremljajo pravilnosl načrtovanja in izvajanja.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pomembne razvojne naloge nas čakajo na energetskem področju, graditvi infrastrukture in stanovanj. Prav tu so možnosti manjše od želja, zato lahko samo po samoupravni poti in z jasnimi programi v samoupravni stanovanjski skupnosti poglabljamo demokratičnc odnose.
Zagotavljanje vpliva na odločanje o obsegu sredstev za skupno in splošno porabo s strani delavcev je še odločno premajhno. Še vedno je od-loeilen vpliv strokovnih služb SIS, delegati pa odločajo formalno in do-stikrat ne obvladujejo niti sprotnih informacij. Zato bomo v osnovnih organizacijah ZS vztrajali pri krepi-tvi odnosov svobodne menjave dela in natančno ovrednotenje progra-mov. Sisi morajo pri obravnavah upoštevati gospodarjenja v združe-ncm delu predložiti celotne pro-grame in jih ovrednotiti skupno in posamično. Občinski sveti ZS mo-rajo odločno zavrniti programe sisov, ki bi dovoljeni program širili in bi za delavce predstavljali dodatne obvez-nosti.
PROEVODNEMU DELU PRAVO VREDNOST
Pri delitvi osebnih dohodkov mo-¦ ramo preseči vse uravnilovske tež-nje, zaostriti politično in strokovno odgovornost na tem področju in na-grajevati po doseženih rezultatiji. Se vedno je na vseh področjih dela vloženih premalo naporov za večje vrenotenje proizvodnega dela in ustvarjalnosti. Ko bomo uspeli zado-voljivo opraviti to nalogo, bo maksi-malno izkoriščanje delovnega časa samo po sebi umevno. Ob uveljav-Ijanju teh načel bo zmanjševanje stroškov pri gospodarjenju z družbe-nimi sredstvi pomemben element vrenotenja rezultatov delavčevega dela.
Samoupravna organiziranost ih potrebe delavcev se morajo prilagaT jati skupnemu interesu. Sindikati se
moramo bojevati za krepitev vloge delovne organizacije, za skupno ustvarjanje in povečevanje dohodka in odgovornosti za uresničevanje skupnih dogovorjenih poslovnih in razvojnih ciljev. Odločno se bomo postavili po robu vsem pojavom pri-svajanja pristojnosti nekaterih toz-dov, ki so v naši ustavi opredeljene kot funkcije delovne organizacije, pa služijo le tozdovskim interesom pod krinko samoupravnih odločitev de-lavcev, ne pa kot prispevek k skup-nim ciljem. Za učinkovitejše gospo-darjenje in na podlagi skupnih ciljev moramo zahtevati povezovanje de-lovnih organizacij. Sindikat bo tc na-loge podrobneje opredelil v letnih delovnih programih in ob še boljšem spremljanju obravnav uspešnosti go-spodarjenja v vsaki sindikalni skupi-m.            "
Še vedno bomo proti vsakemu ra-zraščanju birokratskega in nepo-trebnega administriranja. Delavci v skupnih službah morajo urejati svoje ekonomske odnose na podlagi svo-bodne menjave dela s svojim učin-kom in s svojim prispevkom k skup-nim ciljem tozdov, ozdov itn.
NADAIJNJE    POGLABLJANJE
MOŽNOSTI ZA UVELJAVUA-
NJE   DELAVČEVIH   PREDLO-
GOV
Cilj vsakega prizadevanja sindi-katnega članstva je ustvarjanje de-mokratičnih možnosti, da delavci lahko uveljavijo svoje predloge in mišljenja pri vseh odločitvah in us-kladitvah različnih interesov —• od sindikalnih skupin do družbenopoli-tičnih skupnostih. Pri tem pa mora vsaka OO ZS samostojno in odgo-vorno opredeliti svoja stališča do najpomembnejših zadev, o katerih odločajo samoupravni organi. Sindi-kalne skupine in osnovne organiza-cije ZS morajo oblikovati smernice za delo vseh delegatov in delegacij in tudi spremljati njihove odločitve in odgovornost. Svojo vlogo mora sin-dikat najti tudi kot aktivator dejav-nosti delegatov in organiziranosti in-
formativnega sistema v tozdih in de-lovnih organizacijah. Skrb za obveš-čanje naj ne preneha pri glasilu de-lovne organizacije, marveč naj za-jetna stalno skib za dnevne in teden-ske informacije. za funkcioniranje oglasnih desk in razglasnih postaj.
Še nadalje ostajajo pomembne na-loge sindikata zaostritev osebne in kolektivne odgovornosti, varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, kar je glede na rast gospo-darskega kriminala resno ogroženo. Posebno skrb moramo sindikati posvetiti samoupravni delavski kon-troli, kadrovanju zanjo in krepitvi de-lavskega interesa v njenem delova-nju. Usmerjena naj bo predvsem v preventivno delovanje in usposab-Ijanje za to pomembno funkcijo.
V okviru občinskega in mestnega sveta ZS Slovenije bomo razvijali oblike pravne pomoči v skladu z do-ločili zakona o pravni pomoči. Osnovne organizacije ZS bomo izo-braževali v smeri krepitve in varstva samoupravnih pravic in odgovorno-sti delavcev.
Zadovoljevanje izobrazbenih in kulturnih potreb je za sindikat izredno pomembna naloga, saj rpora s svojo aktivnostjo prispevati k preo-brazbi vzgoje in izobraževanja. Sin-dikat mora zahtevati, da so delavci seznanjeqi z vsemi kadrovskimi in izobraževalnimi potrebami tozdov in tudi nenehno terjati strokovno in po-litično izpopolnjevanje ter povezavo izobraževalnega in delovnega siste-ma.
Sindikat mora delavce prepričati in osvestiti v tem, da je samo boljše delo lahko pogoj za socialno varnost delavcev, za boljši življenjski in de-lovni standard. Zato stabilizacijska prizadevanja ne smejo zavirati že za-četih korakov delavcev za humaniza-cijo dela. Zveza sindikatov zahteva večjo odgovornost vseh za zagotovi-tev organizirane prehrane med delom in te aktivnosti se bodo morale do konca leta 1982 še stopnjevati, hkrati pa moramo v sisih in družbe-nopolitičnih skupnostih doseči ne-moteno preskrbo in pravilen način preskrbe občanov z osnovnimi živ-ljenjskimi dobrinami.
ORGANIZACUSKA
IN KADROVSKA KREPITEV
SINDDCATA
Glede politične in organizacijsko kadrovske krepitve zveze sindikatov Slovenije vsebuje osnutek resolucije naslednje naloge: krepitev vloge in dela sindikalnih skupin pri demokra-tičnem vodenju razprav in uveljav-Ijanju avtentičnih interesov delav-cev? Osnovne organizacije ZS mo-rajo krepiti aktivnost sindikalnih skupin tudi prek delegatskega siste-ma; z nujnim usklajevanjem širših interesov in s povečano aktivnostjo se mora okrepiti tudi položaj konfe-renc OO ZS v delovnih organizacijah in koordinacijskih odborih na ravni sozdov.
Za organjziranost in delovanje osnovnih organizacij v političnih in samoupravnih organih ter družbe-nopolitičnih skupnostih so polno od-govorni tudi občinski sveti, ki pove-zujejo osnovne organizacije ZS in jih predhodno organizirajo tako, da v polni meri demokratično uresničijo svojo vlogo in odgovornost.
MARIJA FEDRAN