pofirmnA piAČAnA v coTOvmi
e
e
e
s:
s:
s:
LETO IV.
LJUBLJANA, PETEK 1. MARCA 1940.
posAMeznA fteviucA viAne f-ow
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./II. Del. zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. St. 35-29. — PoSt. 6ek. rač. St. 17.548. — NAROČNIN A: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAK PETEK
ŠTEV. 9.
Debata v strokovni šoli
Čas sem imel, pa sem šel v večernih urah na debatni sestanek učencev strokovne šole DZ. Za uvod je vodja te ure poklical tri fante in jim določil tvarino za kratek petminuten govor, katerega so morali nato takoj, nepripravljeni, imeti pred svojimi součenci. O govorih, o nastopu in o obdelavam tvarini je sledila nato živahna, mestoma kar bliskovita debata, v kateri so se med seboj krcsale misli in pogledi učencev strokovne šole. Ko je prišlo na vrsto vprašanje prisilnih in prostovoljnih strokovnih organizacij ter temelji, na katerih naj bi bile zgrajene ene in druge, so se debaterji v tvarino tako živo zagrizli, da sami niso vedeli, da jim je že potekel za to določen čas in bo treba iti k počitku.
Tvarina, ki je tako zelo razgibala učence strokovne šole, kateri v malem predstavljajo vse kraje Slovenije in celotni delavski stan, je brezdvomno prav tako važna zunaj med delavstvom po tovarniških objektih.
Učenci strokovne šole so bili skoro soglasni v mnenju, da preveliko število strokovnih organizacij moč delavstva cepi in ga v njegovih prizadevanjih za pravičnejši bos življenja znatno ovira. Trdili so, da to razcepljenost v razne strokovne smeri vzdržujejo radi lastnih interesov ponajveč vodilni organi poedinih organizacij. Delavstvo samo si te razdeljenosti ne želi in nasprotno misli, da je treba spojiti vse sile v eno stanovsko organizacijo. Žal pa si delavstvo samo pomagati ne more, ne more se otresti svojih vsiljivih in vsiljenih vodij. Treba bi bilo zato, da moč zakona strne vse delavstvo v enotno stanovsko organizacijo. Vprašanje, ali naj bi poleg te enotne, z zakonom določene, delavske skupnosti smele obstojati še druge prostovoljne organizacije, so pustili ob strani. Redki, izredno redki so bili glasovi v prilog takih organizacij, kakoršnih smo vajeni sedaj.
V splošnem je tako prevladovala misel prisilne stanovske organizacije kot izhodišča v boljše čase za celoten delavski stan. Živo pa so se križala mnenja o temeljih, na katerih naj taka organizacija sloni. Bili so taki, ki so poudarjali, da mora biti svetovno nazorno neopredeljena. Drugi so trdili, da mora biti idejno zgrajena na istih temeljih, na kakoršnih sloni celoten narod, pri nas torej slovenska in katoliška. Živo so prikazovali kot popolno nemogočnost, da bi v prisilni stanovski organizaciji brez idejnih temeljev ne prišlo do notranjih trenj v organizaciji sami.. Sklicevali so se na nestrpnost materialističnega marksizma, ki vsako priliko izrabi za svojo nezdravo setev. Tudi tu gotovo ne bi drugače delal.
Skupna stanovska organizacija brez idejnih temeljev bi bila tako nekako pokopana stvar. Na določenem svetovnem nazoru sloneča pa bi — tako so mislili nekateri — ovirala svobodo vesti. Svobode kratiti, da nima nihče pravice tudi marksistom ne! V živo je zadela zopet zadnja trditev in znova je razgibala duhove v vprašanju svobode. Nič koliko mnenj je bilo tu podanih o svobodi, o stališču kristjanov do nje in o njeni zlorabi. Zato so se nekateri začeli zavzemati tudi ^a tezo, da naj se vse delavstvo prisili, da se organizira v eni strokovni organizaciji, v kateri koli pač hoče. Svoboda bo tako zavarovana, organizacijski aparati posameznih grup pa ne bodo imeli za seboj balasta skoro 100.000 neorganiziranega delavstva.
Proti zadnji zamisli se je končno uveljavilo mnenje, da bi bilo prav, kakor koli strniti delavstvo v enotno stanovsko organizacijo z naslonitvijo na pozitivno versko stališče. Taka slovenska organizacija bi morala pri naših prilikah nujno sloneti na načelih katolicizma. Poleg te enotne organizacije s predpravicami pa bi bilo treba dovoliti obstoj in delovanje drugih prostovoljnih ali svobodnih orga> nizacij. Te naj bi bile postavljene prvi za nekako kontrolo nad njenim delom, za čim živahne; ši stik z vsem delavstvom, za zavarovanje proti birokratenju delavskih ustanov in nov pogon za stvarno delo za celoten stan. Samo enega te svobodne organizacije ne bi smele imeti: ne uradnega, pa tudi ne neuradnega značaja brezbožnega pokreta. To pa zato n§, ker je zavajanje v brezboštvo pot v nepoštenost in zločin.
V komunizma dela satan
Komunizem je hudo samo na sebi, njegovo jedro je strup. Iz njega nujno raste sama hudobija. Nič dobrega ni mogoče zato od te strani pričakovati. Kdor misli drugače, komunizma ne pozna in 'je v veliki zmoti.
Komunizem se je namreč ločil od Boga. Bog pa je večna dobrota, je studenec žive vode, ki se pretaka v človeka, ga bogati in to bogastvo preko njega potem razliva še na druge. Tako je človek, ki živi iz Boga, odsvit njegovega življenja, je božja podoba in je dober.
Komunizem je človeka od Boga odtrgal. Nič več zato v človeka ne priteka bogastvo iz večnih božjih vrelcev. V človeku je dobrota počasi usahnila, umrla. Namesto božjega bogastva, namesto njegove dobrote je v človeško dušo počasi vstopal satan. Njegova hudobija je napolnila vse prostorčke, kjer je nekoč bivala Dobrota. S sovraštvom do Boga in do vsega dobrega, kar iz njega poteka je v brezbožnem zrastla težnja za hudičevimi dejanji. Taka človeška duša je prepojena z njegovim hotenjem, je satanirana.
Komunizem, ki se je načelno odvrnil od Boga in mu napovedal borbo do uničenja in divje sovraštvo, kakor ga zgodovina ne pozna, skuša v to borbo
včleniti vse človeštvo. Iz posameznikov sestavlja organizirano armado brez-božnikov, da z njo s silo uvede v svet novi red, prav za prav nered. Komunizem zato načrtoma ubija v človeku božje življenje in njegovo dobroto. Nujno postaja človek brez te dobrote sam zase hudoben in kakor je preje v povezanosti z Bogom drugim prinašal dobro, tako sedaj prinaša hudo.
Le tako je mogoče razumeti zverinstva, ki presegajo vse mere človeške domišljije, kakor jih je uganjal in jih še ugan,a bolševizem tam, kjer pride do moči. Treba se je samo spomniti na milijonske moritve v Rusiji in na strahoten način, s katerim so bile te moritve izvršene. Rahmanova nam v svoji lepi knjigi »Tovarna novega človeka« kot očividec nečloveških dogajanj riše nujnost teh zverinskih početij v komunistični družbi. Španija s svojo nedavno krvavo revolucijo nam pripoveduje isto. Kar se je tu godilo, ni mogoče pripisovati človeški iznajdljivosti. Iskali so in našli najrazličnejše torture, s katerimi so izpričevali, da je v iskateljih do zadnjega vlakenca zamrl vsak čut za dobro in plemenito in da nasprotno razsaja v njih samo ena želja: ustvariti in gledati čim več trpljenja.
To, kar je komunizem počenjal drugod, bi storil tudi pri nas, če bi prišel do moči. Prazen je up tistih, ki mislijo, da bi bil pri nas v svojem ponašanju drugačen, bolj človeški. Nada, da bi bil pri nas bolj človeški zato, ker ^e pri nas višja splošna formalna izobrazba, je prazna. Samo formalna izobrazba iznajdljivost v iskanju tortur le še stopnjuje. Človek postane samo bolj rafiniran, bolj zvit in pretkan. Zverinska čut v njem je le še vse bolj prelisičena.
Pokazali smo tako prav na zadnje temelje komunizma. Rekli bi morda najprimerneje, da izpričujejo po časovnih dogodkih, ki jih komunizem ustvarja, popolno razposvečenje duš. Zdi se, kakor da je — modernim prilikam primemo — po njem satan v večni borbi proti Bogu obsedel mnogo človeških src in preko njih ustvarja svoje kraljestvo hudega na zemlji. Vsa gesla in ves program, ki je sicer izoblikovan za sprejemljivost naših ušes je le zato tukaj, da nas varajo. Za lepimi frazami se skriva pošast. Samo kdor tako gleda pojav te strašne moderne družabne kuge, ga more razumeti prav in more započeti pravilno borbo za njegovo pokončanje.
K letnemu zbora Kmečke zveze
Enotna zahteva delavcev in kmetov po avtonomni Slovenili
V zadnjih številkah našega lista'smo poročali, kako slovenski delavci na zborovanjih svoje stanovske strokovne organizacije ZZD zahtevajo Slovensko banovino, ker more slovenski delavec kot del svojega naroda le tem potom priti do svojih zahtev, ki odgovarjajo njegovi narodni samobitnosti.
Poleg delavskega stanu je najmočnejši kmečki stan, ki je vprav tisti zdravi studenec, iz katerega izvira tudi delavski stan in iz katerega črpa ves narod svoje sveže sile. Oba stanova tvorita delovno ljudstvo našega naroda, zato je samo ob sebi razumljivo, da se mora naš slovenski delavski stan živo zanimati za naše kmečko gibanje, ki je osredotočeno v organizaciji stanu slovenskega kmeta.
Kmečka zveza, ki je najmočnejša stanovska organizacija v naši lepi Sloveniji, je imela v nedeljo v Celju svoj letni občni zbor, na katerega so prišli zastopniki slovenskega kmečkega ljudstva iz vseh krajev Slovenije .
Zborovanje se je pričelo s himno Kmečke zveze. Vodil in otvoril ga je načelnik KZ g. Janez Brodar, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče odličnike in ob navdušenju zborovalcev preč'tal brzojavni pozdrav narodnega voditelja dr. Korošca in ministra dr. Kreka. Na občnem zboru so bili sprejeti načelni sklepi, po katerih zastopniki kmečkega stanu med drugim zahtevajo:
Takojšnjo ustanovitev banovine Slovenije. Država mora biti tako urejena, da poslovanje ne trpi zaradi pretiranega, z ničemer utemeljenega centralizma in da se Slovenci, Hrvatje in
Srbi čutijo v tej državi popolnoma enakopravni, na svoji zemlji svoji gospodarji.
ZEMLJA BODI KMETOVA LAST !
Državna in samoupravna oblastva morajo posvečati življenjskim koristim kmečkega stanu vso pozornost in v sodelovanju z njim storiti vse, da kmečki stan na slovenski, tisoč tristo let z njegovim znojem in žulji ohranjevanj zemlji, ne bo ogrožan v svojem obstanku, ampak da se bo mogel kulturno, socialno in gospodarsko razvrati in napredovati.
Nadalje zahtevamo, da se naslednje važne zahteve slovenskega kmeta takoj upoštevajo, izvedejo, oz. pričnejo reševati:
1. Zemlja mora biti last tistega, ki jo obdelava. Zato naj se takoj onemogoči prehajanje kmečke zemlje v nekmečke roke.
2. Na zemljo, ki ni v lasti kmečkega, delavskega ali maloobrtniškega stanu, naj se naloži posebna davščina, ki naj se uporablja za ustanavljanje novih kmečkih domov.
IZBOLJŠANJA SOCIALNIH
IN ZDRAVSTVENIH RAZMER
Prehranjevalne in zdravstvene razmere med slovenskim kmečkim ljudstvom so potrebne znatnega zboljšanja. Zato smatramo za nujno, da se pospeši gradnja vodovodov in sploh preskrbi podeželje s pitno vodo, ker je to za mnoge predele slovenskega podeželja življenjske važnosti. V tej zvezi je tudi podpreti asanacijo kmečke vasi in hiše in gradnjo zdravstvenih domov na podeželju.
Kmečki stan ima vsaj voljo, da pri teh delih v prvi vrsti sam po svojih močeh sodeluje, zahteva pa najodloč-nejše in od tega ne bo odnehal, da se mu da v to svrho cenejši cement in odpravi državna trošarina nanj.
Nadalje zahtevamo, da se takoj prične s pripravami za socialno zavarovanje kmečkega ljudstva, posebno kmečkih poslov.
Trošarina na sladkor in življenjske potrebščine naj se znižajo.
Seia Osrednjena tajništva delavskih zbornic
Tako debata učencev delavske strokovne šole. Brezdvomno je zrcalo hotenja mnogih delavskih tovarišev, ki se k debati niso mogli oglasiti. Ko sem od te debate odhajal, sem bil v vsakem oziru zadovoljen. Strokovna šola je imela srečo vsaj to leto: zbrala je fante, ki mislijo, ki svoje misli odkrito povedo, jih znajo braniti in se tudi morejo spoznani resnici podrediti. Dobri delavci bodo.	>
Dne 21. in 22. februarja seje vršila seja odbora Osrednjega tajništva Delavskih zbomicv Banja Luki. Zastopane so bile vse Delavske zbornice v državi, razen zagrebške in splitske. Ljubljansko Delavsko zbornico so zastokali tovariši: Grebenšek Venčeslav, podpredsednik DZ, Golob Stane, član upravnega odbora kot člana odbora CSRK, kot eksperta pa Hafner Andrej, tajnik zbornice in referent Preželj France.
Dnevni red je bil zelo važen. Obsegal je važne točke, ki bi socialno politiko v državi in delovanje delavskih ustanov v bodoče mnogo spremenilo. Ker niso bili navzoči hrvaški delegati, je moralo nekaj točk odpasti iz dnevnega reda.
Seji je predsedoval predsednik novosadske zbornice tov. Vaso Besermeni, glavne referate pa je imel glavni tajnik Osrednjega tajništva tov. Popovič Zarija. Odbor je sprejel računski zaključek za 1. 1939 in odobril predloge, ki so bili stavljeni radi revizije poslovanja od ustanovitve Centralnega tajništva dalje. Zanimivo je med drugim, da so se veliki zneski dajali pod upravo marksistov kljub temu, da izplačila niso bila zakonito sklenjena in čeprav je bilo Osrednje tajništvo finančno šibko. Predvsem so marksisti, zelo strankarsko nalagali imovino Osrednjega tajništva, tako, da je Osrednje tajništvo oškodovano v dobi 5 let samo na obrestih za 58.000 din. Izdaja ene (Nadaljevanje na 2. str.)
Stavbincem ob novi sezoni!
V prihodnjih dneh bo naš siromašni grodbeni delavec ponovno dal v zakup vse svoje telesne moči, da bo ustvarjal in gradil nove palače v dobiček tistim, ki imajo gradbeno delavstvo kot točko v njihovem pridobitnem kapitalu. Spet bodo po dolgem času zapeli krampi in grmeli stroji, otrdeli žulji, ki so vse vsled dolge brezposelnosti že omehčali. Zadolžen in zgaran stavbinski delavec, bo moral, da delno poravna čez zimo storjene dolgove in skoz vso stavbno pezono otepati suh kruh.
Nihče ne more bolj poznati bednega položaa stavbinskega delavstva, kakor tisti, ki je na lastni koži preizkušal 10 do 12 ur trdega dela, krampa in lopate. In vendar se dobe ljudje, ki se proglašajo že dolga leta za borce interesov stavbinskega delavstva za borce večjega kosa kruha teh siromakov. Žalostno je, da je slovensko delavstvo še do pred kratkim verno poslušalo vsakrvrstne preroke in odrešenike, ki so obljubljali, zlasti gradbenemu delavstvu vse mogoče vrednote. Z vsakovrstnimi lažmi so varali ti rdeči apostoli in spletkarili proti tistim, ki so vedno in povsod hoteli le dobro stav-binskemu delavstvu. Gorje tistim stav-bincem, ki v prejšnjih letih, zlasti pa v lanski sezoni niso podpirali, naj si bo idejno Ali pa z denarnimi prispevki marksističnih »odrešenikov«. Kdor se je drznil reči samo besedico graje ali godrnjanja, ta ni bil delavec »temveč prokleti boržuj« in zgodilo se je, da so pošteni in pridni delavci morali zapustiti delo samo zato, ker niso hoteli hlapčevati rdečim demagogom.
Koliko psovk in dejanjskih napadov so morali prestati tov. v lanski sezoni, zato, ker so kot glasniki nove poštene narodno-katoliške ZZD, majali korita tistih, ki jih je slovenski gradbeni delavec s svojimi žuljavimi rokami polnil dolga desetletja. Ko bi naš delavec ne bil toliko ponižen in potrpežljiv »kranjski Janez«, bi že davno energično obračunal in spodil lažnjive marksistične preroke od delavskih mest v javnem življenju h krampu in lopati, kamor spadajo. Ali podle laži in demagoške fraze so tihega in mirnega delavca držale krepko v marksističnem taboru. Zavedali smo se od postanka naše organizacije; da bo prišel dan, ko bo vse to delavstvo spregledalo, ter obračunalo s takimi voditelji. Zato nismo vračali psovko za psovko, napad za napad.
Kljub temu, da smo bili neštetokrat izzivani in napadeni. Vedeli smo, da bo prišel dan, ko bodo vse krivice, ki smo jih pretrpeli dobile zadoščenje. Delali smo tiho in neumorno" pri jače-nju prave delavske zavesti ter lajšali tovariško gorje. Ne samo našim čla-
(Nadaljevanje s 1. strani.) knjige, ki je spisana popolnoma v marksističnem duhu, je stala s honorarjem vred kar 30.000 din. Za prevod neke druge knjige se je izplačalo 18.000 din, itd. Za načelnika v socialnem ministrstvu, ki je potoval v Ženevo so marksisti izplačali 5.000 din, čeprav bi stroški morali iti na račun drugih ustanov.
Radi denarnega poslovanja in glede odobritve računskega zaključka so posegli v debato: Mitič iz. Beograda, Di-njaški iz Novega Sada, Preželj iz Ljubljane, Bečirevič iz Sarajeva, Hafner iz Ljubljane.
Obravnavale so se med drugimi zadevami tudi interne poslovne zadeve. Ugotovilo se je, da sedanja pravila Osrednjega tajništva niso sodobna, radi tega je bil sprejet sklep, da se skliče kongres Delavskih zbornic, na katerem naj se spremene tudi pravila Osrednjega tajništva. Ker hrvaški zbornici (Zagreb in Split) z Osrednjim tajništvom ne sodelujeta, kljub temu, da sta še članici, se je izvolila 5 članska komisija, ki ima mandat od odbora, da se pogaja s Hrvati. Po rezultatu pogajanj se bo v marcu vršila v Beogradu nova seja, na kateri bo dokončno izrečeno stališče Delavskih zbornic radi medsebojnega sodelovanja, radi delitve SUZOR-ja, radi socialne zakonodaje in podobno. Omenimo naj, da Hrvati hočejo sodelovati z Beogradom, vendar žele spremeniti način in točno urediti plačilo prispevkov.
nom, tudi drugim je veljala naša skrb. Dobro se zavedajoč, da je delavstvo sito fraz, smo potom energičnih intervencij izposlovali pri Borzi dela, izredno podporo za vse sezonske delavce brez razlike.
Ravno tako po naših predlogih in intervencijah je nova uprava Delavske zbornice izdala v teh zimskih dneh več podpor sezonskemu delavstvu, kot so jih vse bivše uprave v 10 letih. Čez 1.500 obrokov hrane je bilo razdeljenih kuhinji Delavske zbornice za sezonske delavce, brez razlike organizacijske pripadnosti. Danes, ko v zadevi stav-binske kolektivne pogodbe vse miruje, smo mi tisti, ki nadaljujemo z akcijo, da se ista čim prej uveljavi. Nismo
iskali in ne iščemo hvale. Zapisali smo to, da bo sezonsko delavstvo na pragu sezone vedelo komu lahko zaupa, komu naj pokaže pest. Ko bodo rdeči priganjači letali po stavbah, jim bo zaveden stavbinski delavec pokazal kramp. Prisili naj jih na delo, ker delo je dolžnost vsakega človeka ter z delom dobi vsak šele dostojanstvo človeka. Zato bo stavbinski delavec preziral tiste »voditelje«, ki sedijo na toplih mestih in uživajo sadove truda stavbinskega delavca. Zaveden stavbinski delavec noče nič več hlapčevati, temveč postati mora enakovreden član tiste organizacije, ki pripravlja s stvarnim poštenim delom stavbinskemu delavstvu lepšo bodočnost.	Kralj F. France.
Stavbinski delavci!
Pridite vsi na SHOD, ki bo v soboto dne 2. marca ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani
PODPORE BORZE DELA.
Javna Borza dela v Ljubljani je v mesecu januarju izplačala brezposeln® podpore in to:
Ljubljana Din 191.010.— Maribor	»	89.227.—
Celje	»	50.860.—
Murska Sobota »	11.515.—
Kranj	»	39.330.—
Skupaj	Din	381.942.—
Luzar, član ravnateljstva JBD.
'
Draginja in indeks cen
Cene življenjskih potrebščin rastejo od meseca septembra dalje iz dneva v dan in 5 mesecev se že razpravlja kako najti izhcd in način za uspešno pobijanje draginje in vpostavitev normalnega življenja na domačem trgu, kakršno je bilo do septembra 1939.
Spekulantje zagovarjajo porast cen s tem, da se je skok cen na svetovnih tržiščih prenesel na vse države in da so na našem domačem trgu za večino proizvodov cene neizpremenjene ter da so samo za gotovo omejeno število proizvodov poskočile in so še vedno v gibanju, za to pa ni potrebna kontrola cen, niti pobijanje draginje, dokler se ne vidi, kako se bo vse naprej razvijalo.
Najmočnejše orožje špekulantov je indeks cen Narodne banke. Indeks Narodne banke namreč ni prava slika tržnih cen.
Statistično službo od septembra meseca dalje je treba sploh gledati zelo rezervirano, ker trgovci in gospodarstveniki niso dali o cenah pravih podatkov. Cela statistična služba se je pod temi težkimi pogoji razvijala in zato pokaže indeks Narodne banke samo neznaten skok cen od septembra do novembra za samo 10 točk, medtem, ko so cene življenjskih potrebščin de ansko porastle za mnogo več. Naša država ima življenjske potrebščine v izobilju in zato ta porast cen ni v skla-
du in ni povzročen s strani svetovnih tržišč, niti vsled morda premale količine zaloge in prevelike porabe, temveč je skok cen življenjskih potrebščin nastal in se naprej razvija samo zato, ker so na domačem trgu špekulantje dejansko zagrabili za monopol za določevanje cen.
Karakteristično je, da so cene v Nemčiji ostale neizpremenjene, medtem ko so v Angliji porastle na veliko za 23%, v Belgiji za 26%, na Danskem za 24%, na Nizozemskem za 18%, v Švici za 14% in v Jugoslaviji za 13%.
V mesecu januarju 1940 izkazuje porast cen še poraznejše rezultate in so po podatkih Centralnega tajništva Delavskih zbornic cene življenjskim potrebščinam porasle od septembra do decembra 1939 na območju posameznih Delavskih zbornic sledeče:
Ljubljana 29%, Zagreb 35%, Sarajevo 32%, Split 37%, Novi Sad 28%, Beograd 38%, Skoplje 45%.
Posamezni artikli življenjskih potrebščin so se v gotovih krajih izvan-redno visoko podražili, kakor n. pr. fižol v Zagrebu za 100%, v Sarajevu za 150%, v Beogradu za 80%.
Če primerjamo te statistične podatke, vidimo, da so stroški za življenjske potrebščine visoko nad normalo mezd in plač delavcev in nameščencev, kar ima težke posledice v vrstah najsiro-
mašnejšega sloja naroda.
Razmere med cenami življenjskih potrebščin in stroški za vzdrževanje izkazujejo skrajno drastičen rezultat, ker je namreč realna mezda in kupna moč delavcev in nameščencev padla za 41%.
S stališča delavstva ni iglavno, da je v vprašanju umetno dviganje cen, ali močan vpliv špekulantov na domačem trgu, ali vpliv inozemskih tržišč, ali nezadostna uporaba ukrepov za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, ali vpliv zvišanja obtoka bankovcev na porast draginje, temveč je za delavca kot konzumenta bitno samo to, da je njegova realna mezda in kupna moč padla za okoli 41% in da se v interesu pravice in reda mora ponovno postaviti ravnotežje dohodkov in izdatkov delavskega družinskega gospodarstva, če že ne na bolje, saj na isto osnovo, na kateri je bila do avgusta 1939.
Boj delavstva za zvišanje plač torej ni nič drugega, kakor stremljenje, da doseže iste plače, kakršne je imelo v avgustu 1939 in v kolikor so tozadevne akcije kronane z uspehom, pomenijo le približevanje k življenjskemu standardu iz avgusta 1939, vendar je poleg tega še potrebna intervencija oblasti, radi izdatnega zvišanja delavskih mezd.
ZZD od lanskega občnega zbora
ZZD od lanskega občnega zbora raste, z njo raste udarna moč našega po-kreta. Snričo naših akcij so obmolknili nasprotniki s svojimi psovkami. Nič več ne morejo kričati, da smo brezpomembni, da smo podjetniški, da razdiramo delavske vrste. Nasprotno postajamo z dneva v dan vedno bolj vodilna organizacija vsega slovenskega delavstva in so naši uspehi v borbi s kapitalom za koristi delavstva daleko večji od uspehov ostalih starejših organizacij, ki se ponašajo z deset in desetletno tradicijo. V preteklem letu je v organizacijo pristopilo ca 3.000 novih članov z vero in zaupanjem, da jih bo edino ZZD mogla prav voditi.
Samo enega nam nasprotniki odpustiti ne morejo, da smo se zvezali z Jugorasom. Oni sami so se namreč hoteli, mi pa smo jim račune prekrižali in zato nam tega odpustiti ne morejo. Pustili so krilatce o političnosti ZZD, o fašizmu ZZD, ker jim tega nihče ne verjame.
K poslednjemu upu se sedaj zatekajo in trdijo o nas, da nismo svobodna strokovna organizacija tako kakor so oni. Tudi to bodo kmalu pustili, ker jih tudi ta nova »iznajdba« pred stalnim porastom ZZD ne bo rešila. ZZD je dejansko ostala to, kar je bila pred zvezo z Jugorasom: slovenska narodna strokovna organizacija, ki gradi na temeljih, ki so sveti vsemu narodu. ZZD je tako ostala zvesta tudi katoliškemu svetovnemu nazoru, kar je v praksi vselej izpričala.
ZZD je prevzela vodstvo Delavske zbornice v Ljubljani in jo pričela usmerjati iz razrednobojne v stanovsko zastopnico vsega slovenskega delavstva. Važno je zlasti, da je zbornica po iniciativi ZZD ustanovila strokovno
socialno šolo, ki je s 15. januarjem sprejela svojih prvih 27 učencev, bodočih pokretašev delavskega stanovskega gibanja.
Na zunaj je svojo rast in svojo moč Zveza izpričala ob priliki I. slovenskega delavskega tabora meseca junija 1939 v Ljubljani. Ta tabor je bil ob navzočnosti najvišjih predstavnikov^ naših oblasti sijajna manifestacija našega gibanja in naše trdne volje korakati skupno z vsem slovenskim katoliškim narodom do končne zmage našega programa.
Ogromno je delo organizacije na strokovnem polju. Bilo je nešteto intervencij, pismenih, telefoničnih in osebnih. Največjo pažnjo in največ dela pa smo položili v razna mezdna gi-
banja. Imeli smo radi njihove uspešnosti po naših podružnicah preko 400 sestankov z našim delavstvom. Sklenili smo preko 30 kolektivnih pogodb in sporazumov nekaj mezdnih akcij pa vodimo še te dni.
Vse to delo, ki ga tu navajamo v grobih obrisih je zahtevalo od centralnega vodstva in od centralne pisarne pridnega in neumornega dela. Dopisna knjiga izkazuje ca 8000 številk.
Tako smo v preteklem poslovnem letu uspešno pomnožili naše vrste, podvojili naše uspehe, dvignili naš ugled in prišel je čas, ko katoliškemu delavcu ni treba več onemoglo kloniti glave pred nasprotniki, ampak lahko s ponosom pokaže na naše vrste, na naše delo in na našo moč.
IV. redni občni zbor centrale ZZD
Po sklepu seje glavnega odbora ZZD z dne 11. februarja 1940 se v smislu § 17. Pravil Zveze združenih delavcev vrši dne 19. marca 1940 ob Vi 10. uri IV. redni občni zbor ZZD v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev občnega zbora,
2. Citanje zapisnika III. rednega občnega zbora,
3. Poročila,
4. Sprememba pravil,
5. Volitve novega odbora,
6. Predlogi,
7. Slučajnosti.
Pred občnim zborom bo ob 8. uri zjutraj v kapeli Vzajemne zavarovalnice sv. maša za udeležence občnega zbora.
Opozarjamo vse naše podružnice, da pride v smislu člena 15. Pravil na podruž-
nico do 100 rednih članov po en zastopnik, pri podružnicah z večjim številom rednih članov pa po en zastopnik na vsakih na-daljnih polnih 100 rednih članov. Posamezni zastopnik more zastopati največ 300 članov, oziroma imeti na občnem zboru največ 3 glasove.
Na občnem zboru ZZD nimajo glasovalne pravice tisti delegati, katerih podružnice so s članarino v zaostanku za več kot dva meseca in ki nimajo poverilnice ali katerih poverilnice so bile preklicane.
Po členu 17. Pravil ZZD se morajo predlogi za občni zbor predložiti pismeno 14 dni pred občnim zborom ZZD, to je do najkasneje 5. marca 1940. Kasnejšim predlogom se more priznati nujnost oziroma, da se razpravlja o njih po sklepu občnega zbora.
Ljubljana — gradbeni
Da bo naše delavstvo vsaj deloma informirano, kako postopajo oni, kateri trudijo, da so edini poklicani za vodstvo delavskih ustanov in pokretov, naj tu navedemo enega izmed mnogih primerov, ki se dogajajo dan za dnem.
Pri podjetju L. kraljuje zaupnik rdečih, ki je pri podjetju zidar. Ker mu pa delavstvo ni moglo dovolj hitro •dostavljati materiala, in to v IV. nadstropje, je šel k polirju ter od njega zahteval, naj delo takoj ustavi. Tako je spravil •ob zaslužek ono delavstvo, katero ga je izvolilo za zaupnika. V teh kritičnih časih, ko je tako težko priti do zaslužka, mora človek biti res brez srca, ako zaradi osebnega interesa spravi svojega tovariša •ob še oni borni zaslužek. Potem naj ima •delavec zaupanje v takega »zaupnika«!
Ne z besedami in frazami, pač pa s •.stvarnim in smotrenim delom delavstvu lahko koristimo. Borza dela in Delavska zbornica so v teh zadnjih mesecih izplačale sezonskemu delavstvu, in to brez razlike pripadnosti k eni ali drugi organizaciji, za sto in stotisoče dinarjev podpor. Potrebno je pa bilo, da so prevzeli vodstvo teh ustanov naši ljudje.
O vsem preteklem in bodočem delu organizacije bomo na široko razpravljali na velikem delavskem shodu, kateri se bo vršil v soboto, dne 2. marca 1.1. ob 10. uri v Veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Po občnem zboru bo ustanovni občni zbor Gradbene zveze za Slovenijo.
Vsi člani in somišljeniki ter vsi gradbeni delavci brez razlike, pridite polnoštevilno na ta shod, do dosežemo vsaj del .svojih pravic!
Celje
Vabimo vse naše člane na sestanek, ki ga sklicuje naša podružnica za 8. marec v prostorih DZ ob 6. uri zvečer.
Na tem sestanku bomo članstvu preči-tali in objasnili važne stvari, zato je udeležba obvezna.
Maribor
Odbor podružnice ZZD Maribor - stav-binci se tem potom prav lepo zahvaljuje vsem tistim, ki so nas podprli z denarjem in darili za našo božičnico, s katero so bili naši revni brezposelni člani v največji .stiski obdarovani.
Bog plačaj!
Sevnica
V nedeljo, dne 10. marca 1940 se bo vršil članski sestanek naše skupine v Slomškovem domu v Sevnici ob Vfe9. uri dopoldan. Dolžnost vseh tovarišev je, da se sestanka polnoštevilno udeležs. Saj so članski sestanki za delavce koristni in poduč-ni! Zavedajte se tega in storite brez oklevanja svojo dolžnost! Saj se že sami zavedate, da brez sloge se danes nič ne doseže! Torej — gotovo!
Kranj
Podružnica ZZD v Kranju posluje v prostorih hotela »Jelen« in so uradne ure vsak dan, razen nedelj in praznikov, od 10.—12. ure dopoldne in od 3.—6. ure popoldne. Člani naj se blagovolijo v raznih zadevah obračati v naznačenih uradnih urah na odbornike podružnice, ker bodo ti, zlasti v popoldanskih urah, članom na razpolago.
Članski sestanek bo v nedeljo, dne 10. marca 1.1. v Ljudskem domu v Kranju. Ako bi tega dne dvorana ne bila na razpolago, se bo sestanek vršil v prostorih pisarne ZZD v Kranju. Na sestanku bo govoril zastopnik centrale iz Ljubljane in zdravnik dr. Herfort iz Kranja.
Volitve obratnih zaupnikov bodo v »Ju-gočeški« in v »Jugobruni« dne 2. marca 1.1. Zanimivo je to, da je bila v »Jugoče-ški« do termina, ki ea je določil predsednik volilnega odbora, vložena samo lista EZD. Kakor pa čujemo, so se nasprotniki med seboj sporazumeli za skupen nastop, in sicer pod zastavo rdečih. Pričakovali so namreč, da se ZZD volitev ne bo udeležila. Ker pa naša organizacija hoče iti na volitve in ker je vložila listo še pred potekom roka za vlaganje list, so bili nasprotniki vseh skupin primerno razočarani in so baje napravili skupno listo. Smatramo, da nasprotniki s predsednikom volilnega odbora niso pravilno postopali pri vlaganju list, zato je naša organizacija vložila na volilni odbor primerno pritožbo. ' Volilni boj je torej začet, naša dolžnost pa je, da izvojujemo čim lepši uspeh.
Tovariši in tovarišice! Vsi brez izjeme izpolnite volilno dolžnost in oddajte glasove za kandidate na listi ZZD! Glasov-: nice bodo zelene barve.
Delavstvo na severni meji se prebuja
Kdor bere naš list »Slov. delavec« in zasleduje delo in napredek naše organizacije, ta mora priznati, da ZZD gradi z vztrajnim delom postojanko za postojanko ter zajema vedno širše množice našega marljivega in obenem v tako težkem položaju se nahajajočega delavstva.
Gradimo postojanke ZZD v črnih rudarskih revirjih, med žarečimi plavži, v naših zelenih gozdovih, ob ropotanju strojev tekstilnih in drugih tovarn in tam kjer rastejo iz tal hiše in palače. Povsod je potreben organiziran boj delavstva za svoje pravice. V mnogih krajih je bilo delavstvo vsled težkih in bridkih izkušenj zbegano ter se je balo organizacije. Tovarnarji, delovodje in vsi mogoči ljudije, ki so se okoriščevali z žulji slovenskega delavca, so ga svarili pred organizacijo.
Najtežji je bil položaj na naši severni meji. V kolikor so tam nekoč obstajale organizacije, so te bile iz Dunaja uvožene tuje sadike. Deblo na Dunaju je usahnilo in delavstvo je zapuščalo tudi posušene veje. V tem težkem terenu postavlja ZZD sedaj čvrste temelje svojih postojank, ki morajo od prvega dne svojega obstoja voditi neizprosen boj proti brezmejnemu iz-koriščevanju s strani nenasitnega kapitala bodisi domačega, bodisi tujega.
Ob svojem prodiranju je ZZD postavila tudi podružnico v Slovenjgradcu ter takoj započela akcijo za zaščito pravic prizadetega delavstva.
Neumorno deluje in uporablja vsa zakonita sredstva, da uveljavlja svojo postojanko, prepreči samovoljnost podjetnikov in delavstvu s pomočjo kolektivne pogodbe pribori vsaj količkaj urejene delovne pogoje.
Delavstvo, ki vidi stremljenja organizacije, se zato tudi y vedno večjem številu zbira in organizira.
Izredno dobro obiskan članski sestanek, ki se je vršil v Slovenjgradcu v nedeljo dne 25. febr. je dokazal, da ima ZZD tudi v tem severnem kotu Slovenije že zaupanje delavstva. Zastopnik centrale ZZD tov. Albin Breznik je podal navzočim delavcem in delavkam pregled dela in napredka naše’organizacije ter orisal njeno borbo za zboljšanje socialne zakonodaje, katere uspeh je pa tudi odvisen od preureditve države in mora slovensko delavstvo zato v svojem lastnem interesu korakati skupno s celotnim slovenskim narodom v boj za Slovensko banovino. Delavstvo je sprejelo jedrnata in zanimiva izvajanja govornika z navdušenim aplavzom.
Malo in redkokdaj so slovenjgraški delavci kaj slišali o načinu boja za svoje pravice, zato prihajajo s tem večjim zanimanjem na sestanke. Da je to zanimanje res veliko, dokazuje enodušen sklep vseh navzočih, da bo prihodnji sestanek v nedeljo dne 10. marca ter da bodo na ta sestanek pripeljali vse svoje prijatelje in sotrpine.
Kamniško okrožje
Ponovno opozarjamo vse podružnice Kamniškega okrožja, da se vrši okrožni občni zbor v nedeljo 3. III. ob 9. uri dopoldne v stari šoli na Homcu. — Udeležba je obvezna za vse odbornike posameznih podružnic. Vabljeni pa so tudi ostali člani in somišljeniki. Občnega zbora se udeleži tudi predsednik centrale tov. Prezelj, kot zastopnik iste.
Trbovlje
V nedeljo 3. marca t. 1. se bo zopet nudila prilika rudarskemu delavstvu, da bo lahko odločalo o svoji usodi, ko bo lahko svobodno izbralo svoje zaupnike. Vse delavstvo bi se moglo živo zavedati tega važnega dogodka in na vsa tista razočaranja, ki so jih posebno zadnje čase doživeli, dati duška s tem, da bo šlo na volitve z zavestjo, ki hoče enkrat za vselej napraviti red in izvoliti ljudi, ki bodo vredni zaupanja, katero jim bo delavstvo izkazalo.
Naša mlada org. 'ZZD bo nastopila prvič pri teh volitvah. Mi gremo v borbo odkriti brez stranskih poti, naša pot je ravna.
V tej borbi nam stoji ob strani večina slovenskega naroda, ker se posebno mi zavedamo, da smo tudi mi delavci velik del tega naroda. Vodstva drugih strokovnih gibanj so sprta z večino slov. naroda in njih voditeljem. Mi se pa zavedamo, da le v slov. narodni skupnosti lahko priborimo delavcu pravico in boljšo socialno ureditev. Naša organizacija ŽZD raste z vsakim dnem, ker je osnovana na zdravih načelih krščanstva in bo slej ko prej prevzela v roke vse vodstvo delavskega gibanja v Sloveniji.
iZato smo tudi na našo listo postavili najboljše člane na vseh obratih, ki imajo ugled in zaupanje in ki bodo ščitili in zagovarjali delavstvo. Pomnite! Naše glasovnice so zelene barve, ki morajo ostati cele, vse ostale glasovnice pa pretrgajte in dajte vse skupaj nazaj v volilno kuverto, ki jo je treba zalepiti. Vsa nadaljnja navodila boste dobili na shodu, ki se bo vršil v soboto 2. III. ob 5. uri popoldne v veliki dvorani Društvenega doma. Dolžnost vsakega člana je, da pripelje čim več svojih tovarišev na shod.
Ribnica na Pohorju
Naše delavstvo se bori za zboljšanje plačilnih pogojev pri delodajalcih v kamnolomu. 2e pred dvemi leti je bilo v mezdnem gibanju, ki pa je popolnoma propadlo na ogromno škodo delavstva, ker je bilo delavstvo nesposobno in je v najtežjih časih zašlo delavstvo v stavko, ko ni bilo nobenih rezerv za prehrano.
Teh volitev se je sedaj delavstvo otreslo, večina jih je itak pobegnila preko meje. Nujno je bilo potrebno, da pri nas organiziramo ZZD, ki se bo borila za naše pravice in katera nam lahko edina pomaga pri zboljšanju našega gmotnega položaja. Zlasti bi bilo potrebno, da kamnose-
vsak delavec svojo moralno moč in zanimanje za svoje stanovske potrebe.
Pri volitvah so bili z nekoliko spremembami izvoljeni: tov. Klajderič Stefan predsednik, Špes Anton podpredsednik, Bre-zovšek Jožef tajnik, *Tramšek Heinrih blagajnik in Božič Pavel, gospodar. Za namestnike pa tov. Vengust Jože, Juhart Jože in Maroh Franc. V nadzorstvo pa Pečenko Albert, Špes Hinko in Cintauer Jurij.
Nato je spregovoril zastopnik centrale ZZD tov. Rozman Peter krepke besede iz delavskega, kakor strokovničarskega življenja in nakazal smernice po katerih je treba hoditi, da se doseže boljša bodoč-'Mnost in v njej več kruha in pravice za slovensko delovno ljudstvo.
Spregovoril je tudi tov. Hiršl, ki je podružnici vedno stal ob strani z nasveti in z vso pripravljenostjo dela. Pri predlogih je omeniti najvažnejši sklep, da se v maju izvrši blagoslovitev podružničnega prapora v zvezi z delavskim taborom pri cerkvici Sv. Roka in da se porazdeli delo v agitacijo za ZZD do zadnjega obrata in delavca v Slovenski Bistrici in v vsej njeni okolici. Tovariši! Povsod v roke si sezimo, in naše sile skup združimo!
Naklo
Članski sestanek naše podružnice se vrši v nedeljo dne 10. marca ob 3. uri popoldne. Vabimo nanj vse naše člane in prijatelje.
Kamnik - Duplica
Skupni članski sestanek obeh naših podružnic bo v nedeljo dne 1/0-. marca ob 9. uri dopoldne v Kamniškem domu. Pridite vsi!
S> is/.
Javornik - Koroška Bela
Preteklo nedeljo, dne 25. t. m. se je ▼ r-šil na Koroški Beli ustanovni občni zbor nove postojanke ZZD. Tako je dobilo Jeseniško okrožje novo edinico v svoj okvir.
Ob nepričakovani udeležbi 45 novih članov je tov. Markič otvoril občni zbor s pozdravom navzočih. Nakar je oddal besedo zastopniku centrale tov. Pirihu. Ta je z njemu lastno prepričevalnostjo in bodril-nostjo v izklesanem govoru izvajal: Pomen in namen organizacije ZZD. Orisal težave in ovire prve ustanovitve organizacije ZZD, katera se je razrasla v močno strokovno društvo, vseh zavednih, katoliško mislečih in narodno čutečih delavcev. Ta organizacija je edina, ki je in ostane tesno povezana s Slovenskim narodom.
V imenu nameščencev je pozdravil navzoče tov. Onič Maks. Poudarjajoč važnost te ustanovitve baš v tem času in v tem kraju, ko grozi v industrijskem Javorniku poplava komunizma. V okoliščinah marksizma in komunizma se postavlja na globokem temeljnem podstavu nov granitni kamen, katerega ne omaja in ne izruje noben vihar. Naj vedo naši nasprotniki, da je to poplava, ta nevarnost presekana na dvoje. In vsak kdor se zaletava v ta kamen naj ve, da je to ugriz v granit.
Oba govornika sta žela živahen aplavz. Nato je bil izvoljen sledeči odbor; predsednik: Markež Jernej, podpredsednik: Kordež Franc, tajnik: Uglajen Alojz, blagajnik: Železnik Franc, gospodar: Straj-nar Franc, odbornika: Novšak Avgust in Bohinc Anton. V nadzorstv»4»Šmid Lovro in Stare Albin. Duhovno vodstvo pa je prevzel g. župnik Matevž Zbontar, želeč novoustanovljeni organizaciji razvoja in napredka v splošno korist članov in katoliški skupnosti.
Pisarna ZZD je na Javorniku, v hiši gospoda Belcijana, kamor se naj člani obračajo v vseh tekočih zadevah.
Tovariši! Jeseniško okrožje Vam želi polni uspeh v naši katoliški in narodni celoti. Ne bojte se opazk in groženj od katere koli strani. Vedite, da ima naša organizacija bodočnost. Vedite, da je naše poslanstvo vbiti propovedniki novega pojmovanja in izvrševanja do tovariša in brata človeka. Biti krščanstva svrži sokovi, biti pionirji pri zgradbi boljše bodočnosti, biti pionirji pri zgradbi svete nam domovine. Niso to majhne naloge tovariši. Naloge velike in svetle, ki čakajo delavcev zmožnih in vrednih. Ne odlašajmo, ampak začnimo. Glej vsak izmed nas, r ... .	.	..	. . j.^da postane borec, slehernemu tovarišu
Sl tu ustvarili tradicijo in vtisnili pečat r brat%voje vere in domovine nepremagljiv svoje stanovske zavesti v vsej javnosti. £UVar
Zborovanje je otvoril in vodil predsed-nik podružnice ZZD Špes Anton. Tajniško	JVrCSIlICff
poročilo je podal tov. Vengust Jože, bla-gajniško pa tov. Juhart Jože. Za nadzor-
ška zadruga dobi podpore pri oblasteh, da bi lahko razvila svoje delo, ter delala tudi na zalogo, kadar ni naročil.«
Ožbalt ob Dravi
V nedeljo dne 25. t. m. je zborovala pri Sv. Ožbaltu v gostilni Jurca splavarska zadruga. Volili smo nov odbor, ki je po večini ostal v dosedanji sestavi. Naši člani so iznesli vse potrebe, zlasti spor z elektrarno Falo, ki kontrolira splave, ko plovejo skozi njen jez, ter nas ovaja okrajnemu glavarstvu v Mariboru in je na podlagi teh ovadb bilo izrečenih že okoli 100 kazni. Zadruga je že poslala tudi pismeno pritožbo na bansko upravo, ter je bila že tudi pri g. banu deputacija v tej zadevi. Nadalje so naši člani poročali kakšne sitnosti imajo z okrožnim uradom, ker morajo člane po večkrat tedensko prijaviti in odjaviti, ne more pa doseči zadruga, da bi se zavarovalnina kontrolirala. Splavarji zahtevajo z ozirom na vedno večjo draginjo povišanje vseh prejemkov za 20%. Nuino potrebno bi bilo, da bi se vsi splavarji organizirali v ZZD in prosimo vsled tega g. Rozmana Petra, da bi stopil v stik z našo organizacijo.«
Slovenska Bistrica
V nedeljo 25. februarja se je vršil v gostilni »Naš dom« redni občni zbor podružnice ZZD. Slovenska Bistrica je s svojo okolico več ali manj važno industrijsko središče. Tovarna bakra v Zg. Bistrici, tovarna bučnega olja, tovarna klincev, lesna industrija, številne žage in različne obrt,ne delavnice, pričajo, da se tu zaposluje veliko delavstva. Ugodna lega in neizčrpne vodne sile, ki prihajajo iz Pohorja tukaj skozi, nudijo obrti in industriji še mnogo razmaha, zlasti zaposlitve še novih delavskih rok. Kovača vas, Ritoznoj in drugi vinorodni griči na severni strani Slovenske Bistrice, kjer domujejo naši viničarji, so zopet le izrazito delavske pokrajine.
Poleg marksistov, so bili že davno tudi krščanski strokovničarji nosilci delavskega gibanja in združevanja v Slov. Bistrici. Mnogo se je delalo, pa tudi koristnega doseglo na tem polj^v Naši krščanski strokovničarji, danes organizirani v ZZD so
stvo sta poročala tov. Pečenko Albert in Tramšek Henrik. V poročilu predsednika je važno omeniti tisti del, kjer žigosa vse tiste delavce, ki mislijo, ako imajo danes nekoliko boljše mezde, in ako so bile pridobljene brez hujšega mezdnega boja, da organizacija za njih ne more imeti prave vrednosti. Naj vedo, da je ravno organizacija bila vsepovsod v ozadju naših pridobitev. Zamerja tudi vsem tistim delavcem, ki članarino sicer plačujejo, na sestanke pa ne prihajajo, češ saj bodo drugi zanje opravili. Ravno na sestankih ka^že
Položaj naših brzojavnih delavcev je bil že itak vedno slab, sedanje razmere in rastoča draginja so pa še bolj vplivale na to, da je postalo stanje teh trpinov prav neznosno.
Naša ZZD je ponovno zavzela preko glavnega odbora Jugorasa pri ministrstvu pošte in telegrafa odločne korake, da se naše mezde prilagodijo draginji in upamo, da bo naše prizadevanje vendar rodilo uspeh.
Vabimo vse naše člane na sestanek, ki bo v nedeljo dnelO. marca ob 3. uri popoldne na Planjavi pri tov. Mežnarju.
Kam pl ovc* m o!	Važne	v	par	vrstah
V glasilu Vinarskega društva za Dravsko banovino »Naše *gorice«. Št. 2. piše znani Vinarski tajnik iz Ljutomera g. Ignac Lipovec tudi o minimalnih mezdah viničarjev.
G. Lipovec piše, da imajo viničarji iste življenjske pogoje kakor kmetovalci. In ta dopis g. Lipovca se prav lepo sliši, ampak v dejanju je pa vse drugače. Piše, da imajo viničarji njive, pašnike, travnike ter gozdove. Toda na žalost moram ugotoviti, da so to silno redki viničarji. Več kakor 50% viničarjev ima njive, kje pod kakim sadnim drevjem, kje ob robu gozda ali pa v takem kraju, kjer niti ne uspevajo travišča. In ako se dotičnemu dopisniku to vse tako sijajno zdi, naj odpre svoje oči bolj na široko, ter naj’se potrudi pogledati te sijajne viničarske njive, bolj natanko bo videl, da je v tem dosti neresnice.
Nadalje poroča, da dobi viničar tudi določen del sadnega pridelka ali dnevno pijačo, ne spomni se pa tega, da se vsepovsod kjer zastopa vinogradnike, drži načela, da pijača po zakonu ne pripada in ako jo hoče viničar imeti, da se mu za pijačo odtegne od dnevnega zaslužka. Zato se strinjamo z gostilničarskim gre-mijem in bomo odločno zahtevali, da se jabolčnik računa kot alkohol in se naj plača trošarina. Govori tudi o brezplačnem zdravljenju v slučaju bolezni, ampak tukaj prosim g. Lipovca naj se enkrat on potrudi k zdravniku z ubožnim spričevalom in bo videl, kako se zastonj zdravi in kako to večje število zdravnikov upošteva. Ako hočeš biti res zdrav, tedaj si moraš poiskati privatnega zdravnika in mu plačati. So redki slučaji, da se zdravnik res potrudi, da kakega viničarja ozdravi na ubožno spričevalo. Še težje pa je v slučajih, če je nujno klicati zdravnika na dom, kamor marsikaterega težko dobiš za plačilo z — ubožnim listom. Pri viničarsko-delavski mezdi pa mora ta gospod, ako ima količkaj socialnega čuta sprevideti, da v teh dragih časih viničar z mezdo 20 din. ne more izhajati, osobito ako se mu vse zaračuna kakor je zamišljeno.
Nadalje poroča g. Lipovec, da ugovor, da viničar ne služi črez celo leto, ne drži, ker lahko viničar ko je doma s svojim delom gotov, gre na delo k drugemu kmetu, ne premisli pa, da kadar je viničar naredil svoje delo doma v vinogradu, so tudi drugi posestniki z delom v vinogradih gotovi. Kam pa naj gremo, na sezonsko delo kakor poroča — zato se bomo obrnili vsi viničarji v času breposelnosti na g. Lipovca da nam preskrbi delo, seveda Z zadostnim zaslužkom.
Glede njegovih prihrankov, o katerih govori, se pa naj g. Lipovec lepo pokriža in reče — Mea culpa — Mea culpa zakaj? Viničarji pred nekaj desetletji so si lahko dali kaj zaslužka nastran, v današnjem času pa mislim in trdim, da ni
nobenega viničarja kateri bi lahko imel naloženih do 30.000 Din. Naj navedem en slučaj denarnega prihranka. Imoviti posestnik iz Podgrada pri Ljutomeru g. Sršen se je izrazil napram' svojemu bivšemu viničarju. (Ta ga je prosil, naj mu izplača njegov zaslužek): »Denarja nimam, ampak ti lahko dam ,žganje’«. Viničar pa pravi: »Potem mi pa dajte zabelo.« Odgovor: »Zabele več nimam, žganje ti dam, če hočeš.« In če se viničarje sili mesto zaslužka s pijačo, potem že lahko ima viničar prihranke. Tudi ni treba viničarju sponašati, da je pijanec, ker le taki vinogradniki ga zavajajo v pijančevanje. Čudno se mi pa zdi za ta 30.0C0 Din prihranek. Zato bom tudi jaz poskusil po naukih g. Lipovca štediti, da si kupim kako posestvo, če mi bo pa primanjkovalo kaj denarja se bom obrnil na g. Lipovca, da mi bo on posodil, ker je za viničarje tako dobrotljiv in očetovsko skrben. Nadalje govori o pomnožitvi viničarsko-gospodar-skega inventarja i. t. d. 'V nekaterih slučajih bi si mogoče kateri viničar pomnožil gospodarski inventar, če ga pa na žalost nima spraviti kam pod streho. O vinogradih poroča g. dopisnik, da ne dajejo več donosa, ampak, da se dela v vinogradih z izgubo. Nam viničarjem se pa dozdeva ta Lipovčeva izjava mnogo pretirana.
Poglejmo bolj široko po naši Dravski banovini in bomo uvideli, da sedaj ni nobeden vinogradnik imel škode s svojim vinogradom, ako ga je le količkaj pravilno dal obdelovati. Ako vinogradnik nima do 50% čistega dobička, potem že njegov vinograd ne nese. Čudno se nam zdi, da če vinogradi nebi nesli čistega donosa, ne bi se tako potegovali za vinograde, kakor se potegujejo. N. pr. ako je vinograd kje naprodaj se jih takoj priglasi večje število, ter drug drugemu navijajo cene. Ce bi jaz imel vinograd brez donosa, ne bi se potegoval še za večjimi kompleksi vinograda. In če ravno jim vinograd dobro nese, ni nobeden toliko socialen, da bi pogledal okrog sebe in se spomnil bednih viničarjev, ki prosijo za kos kruha in človeka vredno življenje. Tudi viničar ima isto pravico do življenja, kakor njegov gospodar. In to mnogi gospodarji odločno odklanjajo.
Zato se nam ne zdi čudno, ako se bolj in bolj pojavlja pri nas naval brezbožnega komunizma. Kdo je pa povzročitelj tega zla? Vsi tisti, kateri so izgubili v sebi čut ljubezni do drugega, tisti kateri nočejo upoštevati viničarja enakopravnega člana človeške družbe s primerno eksistenco. Zato bomo morali ta naval komunizma z vso silo zatreti, ter povzročiteljem odpreti oči, da se nebodo prehitro znašli v objemu brezboštva — komunizma. Da bomo splovili naš krščanski čolnič v pristan, kjer bo človek — človeku resničen brat in kjer bomo živeli človeka vredno življenje.
Gorski:
DOMAČE
Zaključek številnih konferenc predstavnikov poedinih panog gospodarskih krogov o sedanjem načinu plačevanja davka je bil ta, da so pred dnevi predstavniki gospodarskih zbornic iz cele države predložili resornim ministrom memorandum, na katerem so izložene želje in predlogi za spremembo sedaj veljavnega davčnega sistema. Razvoj dogodkov o tej stvari je tudi za delavski stan važen, zato je treba, da se ga pazno zasleduje.
Po dolgem omahovanju in kolebanju je SUZOR odobril belgrajski občini posojilo v znesku 36 milijonov din. Prosila pa je za 50 milijonovo. Posojilo je dobila tudi zagrebška občina, in sicer 30 milijonov.
V tovarni Tivar v Varaždinu, ki ima zaposlenih okrog 1700 delavcev, je od strani delavske organizacije HRS odpovedana dosedanja kolektivna pogodba in se vršijo pogajanja za poboljšanje položaja.
Gozdno industrijsko podjetje »Bosna bois« v Banja Luki je odpustila 1700 delavcev. Kot vzrok se navaja pomanjkanje lesa.
Po statistiki je v samem Zagrebu preko
10.000 služkinj. V HRS-u je po njihovih vesteh organiziranih okrog 1500. Vse druge so večinoma izven vsake organizacije. Ban banovine Hrvatske je pred kratkim predpisal pravilnik o nadzoru poslovanja kartelov na ozemlju te banovine.
Delavci tovarne aeroplanov v Kragujevcu so zbrali za siromašno prebivalstvo
12.000 din.
V Belgradu se je pred kratkim vršila anketa za povišanje minimalne plače na teritoriju občine. Na podlagi poročil in predlogov bo sedaj uprava izdelala nove odredbe plač. Med vsemi vlada veliko zanimanje, v koliko se bodo te plače povišale. Precej se govori, da je za revni delavski stan med vsemi oblastmi oblast v dravski banovini najbolj znala zaščititi delavstvo.
Javna borza v Zagrebu je te dni regi-strovala nad 8000 nezaposlenih.
Za novega ravnatelja lista »Vreme«, ki se čita tudi pri nas precej, je imenovan Momir Nikolič iz Beograda.
Naš poslanik v Sofiji je bil sprejet od bolgarskega kralja Borisa.
Precej se govori o novi gradnji velike ceste Cakovac—Varaždin, pa je le malo verjetnosti, da bi se z delom skoro začelo.
Po vesteh, ki jih prinašajo srbski časopisi, bo to leto iz Medjimurja odšlo v Nemčijo in Francosko do 30.000 naših sezonskih delavcev.
Novo imenovani ravnatelj PRIZADA je Hrvat.
Od vseh strani javljajo časopisi, kako na Hrvaškem, kakor tudi v Srbiji marksizem zgublja postojanko za postojanko. Na Hrvaškem se jača HRS, dočim v Srbiji vedno bolj pridobiva Jugoras. Rezultat
vseh volitev obratnih zaupnikov bo letos? zanimiv.
»Politika« in »Vreme« priobčujeta članke o porastu ZZD v Sloveniji. Vse izgle-da, da se bodo v kratki dobi pri nas ustvarili trije strokovni pokreti, ki bodo temeljili na svoji narodnostni celoti.
Kakor smo že poročali, pripravlja kr.. vlada v smilsu sklepov zadnje seje ministrskega sveta dve važni uredbi, to je uredbo o nastopu proti navijalcem cen im uredbo o postopanju s tistimi osebami, kil bodo zaradi svojega delovanja proti redu1, in miru v državi, konfinirane.
TUJE
Bivši predsednik v Rusiji Kerenski je izjavil predstavnikom večjih listov, da bo^ v kratkem potoval v Francijo in Anglijo> vsled bodočega organiziranja Rusije na. demokratski osnovi. Kakor se tudi piše„ je ruski narod iz dneva v dan proti sedanjemu sistemu. Propagando vršijo tudi vojaki, ki so imeli v teh vojnah priliko upoznati se s sistemi izven Rusije. Mnogo je bilo postreljenih, vendar vsi znaki kažejo, da se odpor ljudstva tudi s številnimi obsodbami ne bo dal dolgo držati„ Vsi že čakajo ugodne prilike za spremembo.
Za pobijanje komunizma v Belgiji je-vlada dobila široka pooblastila.
6.	aprila bo v Newyorku velika manifestacija ameriške mladine za mir.
V poljskem mestu Lvovu so stopili v štrajk vsi delavci, ker jim je ruska oblast odvzela vso hrano in je v mestu nastopil glad in pomanjkanje.
V Nemčiji se jim je posrečilo izdelovati papir iz krompirjevih olupkov. Kakor se poroča, ga uspešno uporabljajo za časopisni papir.
Delavske organizacije v Italiji odločno*' zahtevajo, da se obleke izdelujejo samo v treh vrstah kvalitete.
Frankova vlada v Španiji je z odredbami povrnila vse zaplenjeno premoženje duhovnikom, ki ga je komunistična vlada, zaplenila.
Poznani svetovni pustolovec Bazil Za-harov, trgovec orožja, ki je v minuli svetovni vojni skoro vse države zakladal z. orožjem, je za vsakega padlega vojaka zaslužil 2.300 din.
V Nemčiji je desetina ljudi, ki se hranijo v skupnih kuhinjah. Živež pa je v cenah poskočil samo za 1%.
Zračunali so, da je bilo v svetovni vojni, potrošeno 7.000 milijard denarja. — Koliko bo stala ta vojna?
900.000	Poljakov mora delati v Nemčiji najtežja dela in so smatrani kot vojaški ujetniki.
V Švicarski imajo okrog 38.000 nezaposlenih. Poročila trdijo, da se je nezaposlenost v tej državi v minulem letu zmanjšala za 52%.
Oblasti v Celovcu na Koroškem so za-branile razpečavati edini slovenski koledar za tamošnje Slovence.
Rot se je zasul
Roman.
(8)	(Nadaljevanje.)
To ni bila tožba Jožeta, ki je bil vzrok od tega dne nastalega preloma med dvema dobrima prijateljema, ampak prijateljstvo, ki ga je porušil, raztrgal Tišler.
Dvigalo je prišlo, rudarji so umolknili in stopili drug za drugim, da se spuste na dno.
DRUGI DEL Kolarja tatova?
L
»Vi tu, oče Kolar?.. Ah, ubogi človek! Da, vse vem. Vas sumijo. Vem; našli so denar v vaši zidni omarici. To je strašen udarec. Mogoče, grozna zlobnost. Ah, hudo je! Bratje bi si morali biti v rudniku med seboj, pa. se žro! To je nesramnost. Oče Kolar, veste, da vas jaz ne bom nikdar obsojal. Vse bo še prišlo na dan, jaz upam«.
Uprto oko, nagrbančen obraz, plačilni Kolar ni rekel besede.
»Vendar, oče Kolar!« je nadaljeval inženir, »treba bo najti tega, ki je bil tega zmožen. Pustite, da izprašujemo vas in vašega sina«.	,
Jožeta pravzaprav sumijo. Šel je mimo pisarne ob uri, ko bi denarnica morala ležati tu. Prinesel jo je prazno; to je dokaz zanj, ki pa more postati ob-težilnost proti njemu...
Pa še nekaj je,... slabo igramo. Možje, ki so pravkar odšli v jašek in osma skupina so se prišli pritoževal in zahtevajo ogromno lesa. Odposlanec mi je poslal novega človeka, da mi pove, da skala sili v rov Svete Barbare in da se je obok tresel vso noč. Hočejo, da grem v rov... kaj naj storim? Hotel sem obiskati delovodjo, ki me ni v ničemer obvestil... Šel je v rov! Kaj storiti!... Pomilovanja vreden človek sem!
»Gospod Trdin, pustite mi reči... Vi ste edini... Tišler me je izzival to jutro. To bo kmalu končano«, je šepetal, »v rov lahko daš svojega dečka, namestu, da bi naredil iz njega gospoda... Zdi se, da naju vsi dolže«.
Plačilni je sklonil glavo. Da je povedal te besede, to ga je toliko stalo, da ne bi mogel k temu nič več dodati.
»Jaz, Kolar, jaz bom vaju branil. Pošten mož, kakor ste vi, ne gre tako hitro s prave poti, da bi okradel svoje predstojnike in ljudi. Nikdar ne bom tega verjel«.
Inženir ni tega toliko govoril o Jožetu in oče Kolar je opazil, da ni bilo vprašanje o njegovem sinu. Je le dobro storil, da ga je pripeljal k inženirju in sedaj bo zaprosil, da ga pusti vstopiti.
»Rekel sem vam, je povzel inženir, da ne verjamem, da bi bili vi tega zmožni... Toda za hip se moram baviti s tem žalostnim rovom. Če so slaba poročila o plačah, slaba tehnična poročila, potem je pomeni! Zgubljen sem. Plače bova overovila pozneje«.
»Moj sin ni rad govoril z vami«, je rekel Kolar čisto na kratko.
»Naj pride! Hitro! Jaz sem si pripravil svojo jamsko obleko. Treba je, da grem tja. Hitro!«
Koščeni in žalostni obraz plačilnega se je obrnil in mož je odšel v hipu postavnim korakom.
Ko je Jože vstopil, mu inženir ni odgovoril na njegov pozdrav, zaposlen je bil z urejevanjem papirjev in le šum papirjev je motil mučno tišino.
»Poslušam vas, mladi mož,« je rekel nebrižen in stisnjen inženirjev glas.
Jože se je vprašal, kaj je treba sprva reči; on se mu je zdel, kakor da bi govoril tem seznamom in tej jekleni pisarni. Na to, nenadoma, s pogumom, nekoliko hrupnim, kot ga imajo čisto plašni:
»Gospod Trdin, prihajam, ker me imajo za tatu«.
Inženir, se je dvignil. Videlo se je, da si prizadeva, da bi spoznal, kaj se godi v tej duši, v duši tega 18 letnega fanta.
»Kaj veste vi o tem denarju«, je nazadnje rekel.
»Povedal sem vam vse; ko sem vam dal denarnico; nisem je odprl, Poljanec to dobro ve«.
»Toda še! Kako je denar prišel v zidno omarico vašega očeta? Zastonj, ne delajte takega obraza, kakor da ste obsojeni na smrt. Stvar še ni izgubljena. Jaz vas še nisem obdolžil. Odgovorite mi. Zakaj ste tekli od tod, ko ste mi izročili to izpraznjeno denarnico?
Ne veste zakaj?
Drugo vprašanje. Kako mislite vi, da je denar mogel priti na polico očetove omare?.. Ali vas vaš oče ni vprašal za mnenje o tem?«
Jože je poskusil odgovoriti. On ni tekel; ničesar pri tem ne razume, njegov oče nič več. Ničesar ni mogel reči.
»Nič ne odgovorite? Še zadnje vprašanje, moj prijatelj. Ne bodite ne jezni, ne razburjeni. Odgovorite, videli so vas s Poljancom poleg omar. Je to res?«
»Kaj hočete, da Vam odgovorim, gospod inženir? Midva sva se šla nekoliko sprehajat, ker je on zamudil odhod. Povedal sem vam že vse, kar vem. Potem sem stopil v pisarno z vami, semkajle«.
Jože je še hotel govoriti, da bi objasnil, toda objasnil kaj? Njegov jezik se je opotekal, ki je videl, da ga inženir gleda, kot da mu vidi v srce. Niti besede ni rekel pod tem pogledom, ki je bil takšen, kakršen1 še ni nikdar prebadal njegovega ... Ničesar drugega mu ni ostalo kakor njegove oči, ki so govorile... in ki so jokale. Ali je rekel to, kar je bilo treba reči? Je odgovoril na postavljena vprašanja in na ta, ki jih je inženir še hotel postaviti?... Kajti nihče ne ve sedaj tako dobro kot Jože, kaj je hotel Poljanec reči, ko je sinoči tako žalostno igral na harmoniko. Nič ni tako hudo, kot ne hoteti reči in celo, ne hoteti resnično misliti to, kar drugi spoznajo kot gorzno resničnost... Jože je molčal, čutil je, kako mu bije srce pred tem človekom, ki ga ne more smatrati za zmožnega, a ne reče ničesar... le gledal ga je.
Navsezadnje se je vendar izvilo iz Jožeta nami-gavanje na svojo nesrečo.
»Ne vem, kaj sem storil Tišlerju«, je žalostno rekel.
»Tišler ni ničesar videl tu notri,« je pojasnil inženir. »Videl vas je, ko ste odhajali odtod, ko je bila denarnica že najdena. Rekel je, da ste imeli zagoneten izraz, to je vse.
Nihče vas ne obtožuje, toda medtem, ko se vse razjasni moramo imenovati novega plačilnega. Jutri vaš oče vstopi v skupino«. Jože ni ničesar odgovoril, samo pod njegovo modro vajeniško obleko so se pobesnita ramena.
Vendar se je zopet dobil v oblast. Zravnal se je..
* (Dalje prihodnjič.)
List izdaja za konzorcij: PreželJ Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Groblje.