Svoboda nemško - liberalna in pa nova klošterska postava. Bilo je 1. 1867, ko je nasim nemškim liberalceni najbolj veselo cvetela ustavaška pšenica in v klasje vhajala v podobi brezštevilnih paragrafov novih postav. Zraven drugib dobili smo tako zvane državne temeljne postave. Staatsgrundgesetze. V teh beremo: pred postavo so vsi državljani enakopravni — vsak se sme kderkoli naseliti iu premoženje imeti — lastnina je nedotakljiva — vsak sme preinoženje nabirati in avobodno ž njim razpolagati — hišna pravica je sveta — vsi iraajo pravico napiavljati društva — vsakemu je zagotovljeua popolna svoboda vere in vesti — vsaka postavno priznana ceikev_ uravnava svoje zuotranje zadeve samostalno. — Človek bi sedaj pričakoval, da bode tudi katoliška Cerkva smela svoje zuotrauje zadeve uravnavati saoiostalno, zlasti da bodo tudi verska društva za prostovoljno in vzajenino življenje po Gospodovib svetib t. j. naši menihi, nnne, šolske sestre itd. zamogle povsod uaseliti se, premoženje- imeti, ž njim svobodno razpolagati, bišno svobodo itd. uživati. Vendar kdor bi od našib liberalcev tako popolno svobodo vere in vesti piičakovalj ta bi se hudo ukanil in goljufal. Katoliški Cerkvi, katoliškim zavodom liberalec ne privošči ne betvice svobode, matveč vedno kuje izjemne postave, kakoršna je na primer ravno nasnovana nova klošterska postava.• Ta je prav izjemna postava, čemur je tudi liberalni minister sarn pritrdil. Ona naravno5 v lice bije vsem gori navedenim teineljnim postavam svobodoljubnih ali vsaj svobodocedilnib  liberalcev. Turek, Jud, luteran, kalvin, frajmavrer jih svobodno uživa, katoliški menih, franciškan,  šolska sestra . . . je izvzeta. Mnogovrstna društva se smejo snovati; treba je le dotični gospodski pravila predložiti. Če bi  pa po obveljavi nove klošterske postave se boteli pri nas kde naseliti franciškani, šolske sestie itd. potem bi vselej treba bilo posebne nove postave, izdelane od dižavnega zbora, odobrene od ministrov in podpisane od svitlega cesarja. Toliko posla bi bilo treba, 5e bi na primer Slov. Bistričani ali Ljutomer5ani želeli 3 šolske sestre . . to se i'e5e, dokler bodo liberalci gospodarili, te5as ne bode mogo6e ne edinega samostanskega zavoda kde ustanoviti! Po naših vseučiliš5ih, pri železnicab in mnogovrstnih znanstvenih in obrtnijskih družbab je je nastavljenih mnogo tujcev: Lahov, Nemcev, Prusov, Judov . . . Nib5e temu veliko ne ugovarja; toda nemško nuno, laškega jezuita, bosenskega trapista spiejeti v avstrijsk samostan, to je prepovedano. Lutrovska družba: Gustav - Adolfverein ima svoje prednike na Pruskem, iu je v zvezi s pruskim cesarjem. To se našim liberalcem ne zdi nevaino. Vendar uredno obcevanje avstiijskib menihov s svojimi piedniki pri rimskem papežu in glavarju katoliške Cerkve, to pa je že grozovito nevarno za obstanek Avstrije in je tedaj ostro prepovedano. Vsak capin snie s svojimi denarji delati, kar hoče: zapiti, zajesti, zapraviti, darovati komurkoli, le samostanu ne. Tukaj mora  biti dovoljenje od gospodske. Z denarji smeš sedaj svobodno, tudi oderuako, barantati, vino iz klošterskih kleti dobivljati, toda samostanu izročiti više 3000 fl. na sveta opravila za zveličanje svoje duše brez posebnega dovoljenja od gospodske, tega ne smeš storiti. Vsak ko6ljar ima hisno pravico; brez sodnijskega ukaza se rnu ne sme biaa preiskati. Menibi in nune pa so izvzeti; ti so izročeni politicni gosposki, da jib ta kedarkoli pre- iše od praga do strešja, kakor da bi bili saini tati, tolovaji, puutarji iu hudodelniki, pri katerili se je vsak trenutek že zanaprej protipostavnih djanj bati. Naposled še nastavlja nova postava vsem klostrom nsoiilni nož na prsa; liberalua večina dižavuega zbora skleue potrebno postavo in saruostau je zatrt — in tako se lehko pri nas začne kulturoa borba po pruskem zgledu vsaki 5as in ž njo preganjanje katoliške Cerkve v Avstriji. Pruski frajmavrcrji so začeli kulturuo borbo s kloštersko postavo, s proguanstvoin jezuitov; pri nas so se ravno sedaj frajmavrerji, ceravno prepovedani, na Dunaju v sbodnici: hurnanitas (človeštvo) popolnem uredili in utaborili in tndi — kloštesko postavo imamo skoro dodelano! Lep sad svobodoljubnosti uaših liberalcev!