IZDAJA C? »GORENTSKT TTSTC« ► UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO KZMDC . ODGOVORNI URED XIX GREGOR KOCIJAN - TEL UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 • TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO S O LETO YV. HUNI, SOBOTA, 18. AVCFSTA 1962 «VT. 94 CIALISTICNE IZHAJA OD OKTOBRA 1047 KOT TEDNIK OD I JANUARJA IVbo KOT POLTEDNIK OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO Te dni Je poteklo leto dni, ko so na Bclškcm polju, kjer bodo stale nove valjarne jeseniške Železarne, tMTsl buldožerji prve brazde. Teren, kjer bodo stale nove valjarne, Je po letu dni pripravljen za Opravljenega Je skoraj 90 odstotkov izkopa, tako da Je sedaj pripravljeno vse za neovirano montažne gradnje hal. Zavarovanci spoznavajo novi zakon Sindikalna organizacija je prevzela dobršen del priprav na volitve v skupščino zavodov za socialno zavarovanje Glavno vlogo pri pripravah na uveljavitev novega zakona o socialnem zavarovanju Imajo občinski ljudski odbori in zavodi za socialno zavarovanje. Zelo občutno pa se Je v to akcijo vključila tudi sindikalna organizacija, ki Je prevzela pomemben delež priprav — seznanjanje zavarovancev — članov sindikata — z novimi predpisi, nalogami, ki jih bodo zavarovanci morali prevzeti, s sedanjim stanjem v socialnem zavarovanju Itd. Tudi vsi občinski sindikalni sveti na Gorenjskem so zelo aktivno posegli v te priprave. Sklicali «o posvetovanja predsednikov sindikalnih podružnic, na katerih so jih seznanili z vsemi pomembnim; problemi s področja socialnega zavarovanja, o čemer so pripravili tudi izčrpne pismene izvlečke. Na teh posvetovanjih so predsedniki podružnic dobili tudi navodila, kako naj izvedejo predvolilne sestanke članov svojih podružnic. Na Jesenirah je na primer Delavska univerza poskrbela za nekaj predavateljev, ki članom S sejne dvorane okrajnega ljudskega odbora Kranj Več prizadevanj za izboljšanje urbanistične službe ing. Tone TrebuŠon — novi predsednik okrajne ga ljudskega odbora Kranj Kranj, 17. avgusta — Danes dopoldne so odborniki okrajnega jjdbfcega odbora Kranj na skupni seji razpravljali o stanju, proble-aatiki in nalogah urbanistične službe v okraju Kranj. Razen tega jt ljudski odbor dal danes tudi pritrditve k odločbam o dodelitvi dijaMi pašnikov In pritrditev za združitev veterinarskih postaj Ked ta Bohinj z veterinarsko postajo Radovljica. Sprejel je tudi Izjavo za podjetje Transturlst Skofja Loka. Zen in Sveto Kobal odhajata na nova službena mesta, jih je danes ljudski odbor razrešil dosedanjih dolžnosti. Za novega predsednika pa je ljudski odbor na predlog desetih odbornikov soglasno izvolil Ing. TONETA TREBUSONA, za podpredsednika pa Vladimirja Logarja. V imenu odbornikov se je tovarišema Zenu in Kobalu zahvalil za dosedanje vestno in odgovorno delo Ivan Bertoncelj. Iz razprave na današnji seji o stanju, problematiki in nalogah urbanistične službe v našem okrj-ju povzemamo, da bo treba za njeno izboljšanje in krepitev v prihodnje več prizadevanj. Sam pojem urbanizem zajema cel sklop zapletenih in medsebojno povezanih ekonomskih, socialnih in drj-gih problemov. Zato tudi urbanistična problematika zahteva ustrezno strokovno službo, ki bi sproti urejevala oziroma reševala določene probleme. Urbanisti'na služba pa je v našem okraju šele v razvoju, problematika pa fe I Nimamo tudf urbanističnih In-glcde na socialno strukturo pro' špektorjev, prav tako tudi ne ko-bivavstva vedno bolj zapleten«. Novi predsednik 010 Kranj Kot zadnja točka današnje seje »bila imenovanja, razrešitve in tatica*. Ljudski odbor je potrdil v sestavu komisije za pjni promet. Razen nekaterih {lanov je bil razrešen dolž-tatffpredsednika te komisije tudi Vale Kobal, na njegovo mesto k je bil imenovan Vladimir Lota. Spremembe so bile tudi v od-Wap za posojila iz združenih •najater, prav tako pa so razrc-Utafi gradbeni odbor za grad-Tjf aadm stavbe v Kranju. Mikal Ekarja so razrešili dolžnosti tatafjfka oddelka za gospodarstvo " p imenovali za direktorja zn-ha% za gospodarski razvoj. Za W>«ga načelnika oddelka /a po-HaaaVatvo je ljudski odbor ime-t»a1 po razrešitvi dosedanje WttMatf Videt Pogačnika, na n i.-*n't dosadan je mesto — za na-oddelka za občo upravo *t atažbenc službe — pa Janeza Welca. ta dosedanji predsednik in Manili Ji lili OLO Kranj Jakob Rahlo nezadovoljstvo je že mimo Približno vsak stodrugi Gorenjec je lastnik za lebnega žiro računa ki določajo, da mora-s Marijani, ki Imajo posebne Sante «d državnih in drugih Sdtaaffe ta pravnih oseb, odpre- * ari prletejrrib komunalnih ban-% hm ntunr, so tudi na Go-SjaVai Izzvali med prizadetimi 'Hta aetadovoljstvo. Nezadovolj- * *» fcfll taka s «amo uredbo ka- V ladi z načinom odpiranja ži-H ajfeaev. Vendar pa se je to ki Je b:lo očitno 1" v Sffe aacfc fko • so posamezniki waB Urm račune bolj mno/ič- V f> nalezlo. K temu ko ne-Naaaa aaaaea pripomnili prav Ntarart kavnunninih b»nk. ki ^tatafkea* žiro računov pojas-y*0. da aa ta le prehodne te-V, fteaaj aa ae stvari že nor-Naktale ta Uko postajajo za- sebni žiro računi sodobnejša oblika denarnega poslovanja. Preden preidemo na številčne podatka o stanju žiro računov pri komunalnih bankah na Gorenjskem, naj opozorimo se pa zadnjo epremombo zveznega državnega sekretariata za finance, ki določa, da 60 državljani dolžni Odpreti žiro račun pri pristojni komunalni banki le. če imajo v enem koledarskem letu od avtorskih pravic, honorarnega dela aH drugih priložnostnih zaposlitev od p ne sja državnega organa aH družbene pravne oseb« nad 60 tisoč dinarjev prejemkov. Prvotno Je bil ta znesek določen na 30 ti-soč dinarjev. (Nadaljevanja na ietrani) ordinacijskega organa, ki bi se ukvarjal z urbanistično problematiko in usklajeval dela projektantov za posamezna območja. Potreben bi bil poseben urbanistični zavod. Trenutne težave z usta-J misiji: 2a BkUpsčino v Kranju in (Nadaljevanje na 2. atrani) Iza skupščino na Jesenicah. Obe sindikalnih podružnic pojasnjujejo značilnosti novega zakona, pomen sprememb in dosedanje stanje, ki je narekovalo drugačno organizacijo zavarovanja. Na posvetovanju, ki ga je pripravil občinski sindikalni' svet Kranj, so predsednikom priporočili, da naj uredijo vse potrebno, da bodo omenjenim sestankom po sindikalnih podružnicah prisostvovali člani kolektivov vseh izmen. Posebno pomembno je, da gospodarske organizacije analizirajo predvsem tudi Kvoje razmere in z njimi seznanijo člano kolektivov Priznati je treba, da so posebno večje gospodarske organizacije v kranjski občini s tem zelo resno začele Pripravljajo se tudi, da bodo izvajali obračun stroškov za zdravstveno zavarovanje po ekonomskih enotah, ker bo tako najlaže vplivati na njihovo višino in tudi primerno stimulirati ustrezna prizadevanja za njihovo znižanje. Seveda bodo v okviru gospodarske organizacija tagotovljaoj določena sredstva -za vsak primer-. Sredstva, ki dotekajo v sklade socialnega zavarovanja, so precejšnja in neredko presegajo celo občinske proračune. Zato je Izredno pomembno, kakšni ljudje bodo Izvoljeni za delegate v skupščinah komunalnih skupnosti. Na vseh posvetovanjih po sindikalnih podružnicah zato priporočajo zavarovancem, naj dobro premislijo, koga bodo predlagali za delegata. V tem tednu so sveti za delo občinskih ljudskih odborov imenovali tudi člane v dve volilni ko- komisiji imata po pet članov; jeseniška dva z območja radovljiške občine in tri iz jeseniški, kranjska pa po dva iz Kranja in Škofje Loke in enega iz Tržiča. V osmih letih za deset odstotkov O statutih po nagih občinah Zagotoviti pravice državljanov V okvirnih določilih občinskih dokumentov Za Kranjem in Radovljico bodo tudi po vseh ostalih občinah še izdelali prve osnutke računov Te dni so v Tržiču, na Jesenicah in tudi v Skofjl Loki naredili prve osnutke občinskih statutov. Po navodilih občinskih komisij za statute so pri sestavljanju teh dokumentov delale posebne skupine ljudi. Najprej so tak osnutek izdelali v kranjski občini, kmalu nato pa tudi v Radovljici. Tako so že izdelali prve osnutke.. Občinske komisije bodo še pretresale posamezne nerešene stvari in skušale napraviti ustrezne korekture in dopolnila do konca avgusta. V ,'eptembru pa bodo o teh pomembnih občinskih dokumentih začeli razpravljati občani. Čeprav je okrajna komisija pre- cej pomagala občinskim komisijam pri tem delu in so tudi skušali najti enotna stališča o posameznih vprašanjih, «6 vendar osnutki po občinah precej različni. Zlasti po obliki. Kranjski statut ima na primer 4 poglavja, tr-žiški jih ima 8. Vsak statut skuša (Nadaljevanje na 2. strani) Na dan predzadnjega popisa prebivavstva v Jugoslaviji — dne 31. marca 195.1 - so statistični po-ročevavcl zabeležili, da je na Gorenjskem prebivalo 126.337 ljudi. Do konca tega leta je znašal naravni prirast 1341 ljudi, medtem ko Je znašal v prihodnjem letu 1458 in v letu 1955 1488 ljudi. Vse od tega leta naprej pa Jc naravni prirast upadal, saj je znašal leta 1959 le še 1227 ljudi. Nekoliko se Je naravni prirast v letu 1960 izboljšal, vendar ustrezni podatki kljub temu kažejo na upadanje naravnega prirasta. Delno Je to upadanj«« opazno tudi v drugih slovenjih okrajih. Skupni naravni prirast na Gorenjskem Je znašal od 31. marca 1953 do 31. marca 1961 — to Je na dan zadnjega popisa prebivavstva - 11.118 ljudi (ali povprečno letno v tem obdobju za 95? ljudi). Bolj kakor naravni prirast pa Je za Gorenjsko značilen selitveni prirast, saj .le kranjski okraj razen ljubljanskega edini okraj, kjer Je selitveni prirast pozitiven. V obdobju med obema popisoma prebivavstva smo imeli na Gorenjskem negativen selitveni prirast le v letih 1954, 1955 In 1959. Prav tako je tudi zanimivo, da se selitveni prirasli po letih zelo razlikujejo. Najmočnejši selitveni prirasti so bili v letih 1953, 1957 ■n 1960. Skupno smo imeli v obdobju med obema popisoma pre« bivavstva na Gorenjskem selitve« ni prirast v višini 1666 ljudi aH povprečno letno za 139 ljudi. Ce združimo naravne in selit-« vene priraste, tedaj ugotovimo, da se Je v omenjenih osmih letih povečalo število prebivavstva na Oorenjskm za 1.1.084 ljudi aH za približno deset odstotkov. Tako Je na dan 31. marca 1961 prebivalo v kranjskem okraju (upoštevana J« tudi tedanja občina Ziri, ki je .seda i v sestavu okraja Ljubljana)' 139.421 ljudi. - P. Delovni kolektivi so upoštevali opozorila V tržiški občini so prolzvajavei v pretežni meri že izkoristili letošnje dopuste. Pri vsem tem Je pohvalno, da so letos delovni ko« lektivi upoštevali sicer neuradne zahteve, da bi dopuste planirali tako, da ti ne bi povzročali izpadov v proizvodnji. Tržiški delovni kolektivi so tako letos prekinili tradicijo kolektivnih dopustov In poskrbeli, da je proizvodnja tudi v poletnih mesecih potekala normalno. - P. Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi # Obrazi Jn pojavi % Obrazi in pojavi « Obrazi In po Ing. TONE TRKRITSON Ing. Toneta Trebusona, ki Je bil doslej vodja strokovnega sveta pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, so odborniki na včeralšnjl seji okrajnega ljudske ga odbora Kranj soglasno Izvolili za novega predsednika. Ljudski odbor ga je pozdravil z aplavzom, ko Je prevzel novo dolžnost. Ko »e je novoizvoljeni predsednik zahvalil odbornikom za zaupanje, Je dejal, da bo s svojim delom skušal opravičiti izkazano zaupanje. Obenem je poudaril, da napori samo enega človeka ne morejo prinesti zaželenih uspehov,./ temveč da lahko le skupna prizadevanja obrodijo sadove, zatb je Izrazil svoje prepričanje In željo, da bi bilo skupnu sodelovanje v prihodnje uspešno. Koblarjevi so veseli ljudje. Men- Spočetka so sosedje občudovali da so podedovali izreden smisel za zbrane glasove pevskega zbora humor, zakaj šepavosti jim nikjer Koblarjevih. Celo zabavali so st in nikdar ne zmanjka. Nekaj let, ob smehu in ivenketu kozarcev, je že, odkar so se preselili z za- kar vse je bilo slišati skozi okna kotne kmetije v blok novega sta- Koblarjevih. Pozneje pa so st xa- novanjskega naselja v predmestju čeli ob takih primerih utrujati, je- „Mi smo na dopustu..." in vsa okolica jih ie pozna. Oče in oba sinova so zaposleni. Mati jim gospodimi, hčerka prihaja vsako soboto iz Ljubljane, kjer se šola, in družinsko življenje teče udobno in brezhibno. Ljudje — in še posebno sosedje, stanovavci sosednega bloka — jih poznajo kot izredne veseljake. Rojstni -dnevi. ztti... Zapirali in zastirali so okna, da jih tn ne bi motilo. Prejšnji teden pa je prišlo še do večjega vznemirjenja. Rilo je že drugi večer, ko je bilo slišati, kako slavijo v stanovanju pri Koblarjevih, Zapiranje oken pa spričo tolike vročine ni prišlo v poštev. »Prav Ima »Stara mama se ne počuti dobro. Dajte mir!* »Dosti je tega! Jutri moram na delo!. In večina navzočih volivcev nj zboru. Mnogo razprav jo bilo okrog tc-Ka, če kaže dati kalnim občanom določeno prednosti pred začasnimi stanovavci. Ponekod je bilo stališče, da je trebit ob določenih življenjskih pogojih občanom zagotoviti pravico do socialne po primerjav, ker so menili, da se to precej hitro spreminja. Zato so v glavnem povsod določili, da se to konkretno določa z ustreznimi odloki. Veliko razprav in še nerešenih vprašanj je povzročilo tudi obvezno šolanje. To je državljanom, zagotovljena, Toda konkretne prijeme določajo občine skladno z možnostmi in pogoji. Prišlo Je rio to/njo. da bi V statutu točno določili,-koliko občanov oziroma šoloobveznih otrok mora biti v določenem naselju »li vasi. da jim jo skupnost (občii1;a) dolžna zagotoviti lastno šolo. Pri tem so bile mišljene nove šole Prav tako je marsikje še nerešeno, do kakjbje. razdalje In v kolikšni višin! nsj bi gkUjlff&al zagotavl'ala prevoz v šolo oziroma vračala stroške za to. Zelo različna so *o ponekod stališča o stanovanjskih pravicah. Ali naj ima pri tem prednost stalno prebivavstvo, kako in v kolikšni meri naj bi upoštevali socialno šibkejšo itd., itd Seveda bodo morali nekatere stvari usklajevati ob enotnifi otai liščih v širšem obsegu. Sem sorlHo odnosi do sosednjih občin, okra ta in podobno. Največ pa je stvari, ki so odvisne od ekonomskih možnosti, od stanja in pogojev določenega kraja. In prav v tem zadnjem bodo verjetno državljani z urbanistične^ področja začasno pre\zcl zavod za gospodarski raz\oj Kranj, ki se z ekonomskimi problemi v zvezi z urbanizmom /e ukvarja, zato bi ga hilo potrebno okrepiti le še z urbanističnimi strokovnjaki. Občinski ljudski odbori naj bi o urbanistični problematiki večkrat razpravljali in s tem sprejeli ustrezne konkretne sklepe (nastavitev urbanističnih inšpektorjev); skratka — poskrbeti je treba, da bi čimprej organizirali tudi na Gorenjskem prepotrebno in ustrezno urbanistično službo tako v okraju kakor tudi v komunah. Današnji sklepi, ki jih jc sprejel okrajni ljudski odbor v zvezi z. urbanistično problematiko, naj bi bili začetek intenzivnega dela za reševanje teh problemov. Verjetno v oktobru naj bi okrajni in občinski ljudski odbori spet razpravljali o teh vprašanjih. Tako naj bi namreč tudi na tem področju pričeli s stalno in koordinirano akcijo za reševanje urbanističnih problemov. — p. je izvirnost in neokrnjenost kul-. turnih spomenikov, da se ustvarjajo pogoji za njihov nadaljnji razvoj in vzdrževanje ter da sc preprečujejo posegi, s katerimi bi se lahko spremenila njihova oblika, lastnost in kulturno spomeniška vrednost, pa ima prav gotovo lahko le poseben samostojni zavod, kot je zavod za spomeniško varstvo. Ko so letos spomladi v Kranju ustanovili medobčinski zavod /:\ spomeniško varstvo, je loški občinski ljudski Odkar sklenil, da ne bo njegov soustanovitelj, kuho lo slu>bo organiziral sam z uporabo muzejskih prostorov in* kadra. Sedanjo ustanovitev tega zavoda je predlagal svet za kulturo in prosveto ObLO Skolja Loka s tem, da se vanj vključi tudi muzejska dejavnost s posebnim oddelkom, medtem ko se loški muzej kot samostojni zavod ukine. V osnutku odločbe o prenehanju obstoja loškega muzeja jc rečeno, da novoustanovljeni zavod za spomeniško varstvo prevzame v varstvo in upravljanje vse muzejske zbirke, muzejsko gradivo, prostore in zgradbe, s katerimi je doslej upravljal muzej, ki pa bodo v glavnem (verjetno bi bilo tU bolj umestno »v celoti«) škilile dosedanjemu namenu. Tudi vsi uslužbenci loškega muzeja sc bodo v celoti vključili v delo zavoda. Odločbi o prenehanju obstoja loškega muzeja in o ustanovitvi zavoda za spomeniško varstvo v Skofji Loki bosta pričeli veljati z dnevom objave v Urad. vestniku okraja Kranj, medtem ko bodo skupno finančno poslovanje pričeli voditi s 1. januarjem 1963. — 2. Dva roparska napada v Hrani'1 moči itd. Toda pozneje so v večini I nakazali najboljše rešitve. - K. odstopili od konkretnih številk in|M. Nalilo nezadovoljstvo je že mimo (Nadaljevanje s 1. strani) Izmed vseh komunalnih bank na Gorenjskem imajo državljani odprtih največ žiro računov pri Komunalni banki Kranj, kjer so imeli sredi hdna ie 488 zasebnih žiro računov (trenutno stanje). Do tega časa pa so jih trije državljani tudi že ukinili. Socialni sestav lastnikov žiro računov je pri kranjski komunalni banki zelo različen (delavci, uslužbenci, kmetje, prevozniki). Glede na število odprtih zasebnih žiro računov je na Gorenjskem na drugem mestu komunalna banka na Jesenicah, kjer so imeli prav tako sredi tedna 36'0 zasebnih žiro računov. Tu so lastniki žiro računov predvsem uslužbenci. Kot tretja glede zasebnih žiro računov jo številčno najmočnejša komunalna banka v Radovljici, kjer Imajo odprtih približno 200 za- sebnih žiro računov (vključeno je tudi blejsko področje). Naštetim komunalnim bankam sledita komunalni banki v Skofji Ldkl (11*4 zasebnih žiro računov) in v Tržiču (107 zasebnih žiro računov). Številke, ki bo veljale eredi tedna, so se verjetno z* nekoliko spremenile, ker so po nekaterih komunalnih bankah vedeli povedati, da državljani še vedno odpirajo žiro račune (Tržič). Precejšnji delež odprtih zasebnih žiro računov t>a odpade prav na obrtnike, zlasti pri nekaterih komunalnih bankah. V celoti je bilo torej na Gorenjskem sredi tega tedna pri komunalnih bankah odprtih 1.319 zasebnih žiro računov. Ta številk* v primerjavi s številom prebivavstva na Gorenjskem pove da je približno vsak stodrugl Gorenjce lastnik zasebnega žiro računa. — «*• OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRANJ objavlja RAZPIS JAVNE PRODAJE Z DRAŽBO NASLEDNJIH RABLJENIH OSEBNIH AVTOMOBILOV: 1. Mercedes 170 Va, ev. št. KR 15-25, vozilo je v voznem stanju, izklicna cena 400 000 dinarjev 2 Fiat 1400 B. J., ev. št. KR 27-38. vozilo Je v voznem slanju in ima po generalni reparaturi prevoženih 3M km, pred reparaturo pa Jc imelo prevoženih 67J20 km. Izklicna cena Je 500.000 dinarjev Javna prodaja z dražbo bo v sredo, dne 22. 8, 1%2 ob °. uri v pisarni garaž OLO Kranj. Ogled avtomobilov je možen eno uro pred pričetkom prodaje. Ponudniki morajo pred pričetkom dražbe po ložiti v gotovini ali bariranem čeku 5°',, Izklicne cene kot varščino; kolikor zastopajo pravne osebe, morajo predložiti tudi pooblastilo, da so upravičeni skleniti kupno pogodbo. Ob enakih pogojih imajo prednost nakupa organizacije družbenega sektorja, sicer pa se vozila lahko prodajo tudi zasebnikom. GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER pri Tovarni gumijevih Izdelkov »SAVA«, KRANJ razpisuje prosti delovni mesti 1 PREDAVATELJA ZA STROKOVNO RACUNOSTVO 1 PREDAVATELJA ZA SLOVENSKI JEZIK Za razpisani delovni mesti lahko kandidirajo interesenti z višjo ali visoko izobrazbo. Osebni dohodki so zagotovljeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov Gumarskega izobraževalnega centra. Novi in opremljeni samski stanovanji sta zagotovljeni. Učna obveznost v Centru'ne bo maksimirana, ker bi se to delo po osebnem dogovoru delno dopolnjevalo s pedagoškim delom v mladinskem domu. Nastop službe je možen takoj alt po dogovoru. Prošnjo z navedbo dosedanjih zaposlitev in kratkim življenjepisom pošljite v roku 15 dni Tovarni gumijevih izdelkov »Sava« Kranj, kadrovski službi za delovne odnose. Koparski RBjpadj P1"' **odij<> med zelo redka prestopke, kadar pa se zgodijo, vzbudijo med prebivavci toliko večjo pozornost in vznemirjenje. — Kronika varnostne službe jo v sre:)o. lf> avgusta, zabeležila kar dva roparska napada v Kranju. V obeh primerih pa se storivei niso dolgo veselili svojega »uspeha-. in plena. ROPARSKI napad na cesti staneta Žagarja Prva žrtev je bi! Bon« Rozjak iz Vir pri Medvodah, zaposlen v Tekstil i nd usu v Kranju. Minulo sredo je dobil mesečno plačo — nekaj čez 41.000 dinarjev. Ko re je zvečer teua dne zadrževal v restavraciji ►•Park« v Kranju, se mu je pridružil neznanec. Ker ni imel denarja, mu je Bezjak plačal zapitek. Nekaj pred pol deseto zvečer je Bezjak v spremstvu neznanca zapustil r<«tavraeijo. Ko sta prispela na cesto Staneta Žagarja, jo spremljevavoc nenadoma zgrabil Bezjaka za vrat in ga vrgel čez živo mejo ob cesti. Sko; il ie za niim in ga udaril v obraz. Potem ko jo vzel denar, je zbežal v noč. Bezjak je napad takoj prijavil postaji Ljudske milice v Kranju. Seveda je neznanca tudi natanko opisal. Organi Ljudske milice so Uikoj obiskali kraj napada in tamkaj našli 14 tisočakov, kj jih Je napadavec v naglici raztrešči. Na podlagi Bezjakovega opisa so organi varnostno službe začeli sumiti Franra Zuna iz Moš št. 41, ki velja za delomrzneža in ki varnostnim organom ni neznan. Ta s plenom ni prišel daleč, zakaj organi Ljudske milice so ga še isti večer presenetili na avtobusni postaji v Kranju. Zun je napad odločno zanikal, vendar vsi izgovori niso pomagali. Spoznal ga ie oškodovanec, pozneje pa še uslužbenka restavracije »Park«. NAPAD V SAVSKEM DREVOREDU Poldrugo uro po prvem napadu se je stvar ponovila. — Tokrat na poti, ki'pelje proti Struževem. Ob 23. uri je Leopold Jagodic, doma iz Rakovice, hitel po drevoredu. Nenadoma sta planila nanj iz temo dva moška in ga podrla na tla. Neznana napadavca sta Jagodica hudo poškodovala po PLENUM O SPREMEMBAH NA PODROČJU SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Zvezna ljudska skirpščina Je pred nedavnim sprejela dva pomembna zakona, ki sta prinesla tudi na področju socialnega zavarovanja nekatere spremembo. O teh spremembah morajo biti temeljito seznanjeni vsi zavarovanci oziroma proizvajavci. V pripravah za seznanjanje ti spremembami bodo odigrale pomembno vlogo prav sindikalne -organizacije. Zato pripravlja občinski sindikalni svet v Tržiču za prihodnji teden poseben plenum o teh vprašanjih, o katerih je na svoji zadnji seji razpravljalo tudi predsedstvo. To je poslalo izvršnim odborom sindikalnih podružnic tudi nokaiera stališča. Plenum bo verjetno nakazal konkretno smernice za delo v prihodnje. obrazu, tako da jo __j & zdrav nisko pomoč. Kdo sta bila napa^^--? nom Ljudske milje« Vp^ii -uspelo uganko brž razvorf«^ * par.ski napad sta ^Z*.vtt letni Nikola Velwkov'^mš*** tovarni Staniard K'-a \\ t** ni MIlan Krstenič' ^ SC.P Projekt K^;^-; zbran; neizpodbitni doka* £ v mi sta nap^veaP^* Na stanovanju VeltcVtJT ni varnostne službeni!«- 1^ narjev in ročno * vtm Na kraju napada* r^atK ročno uro VeLčkova ^ Z * ruvanju fzgubfl. ' > Prane Zun - napadam * V M.wt.. Zag„rj«. «dli na zatožno Idc^fJ* * bo stroga kazen s^^a^a Organi naše var^^Vj «o v obeh PriinaTih^i^-5 uspeh, aaj so irn»ezakm\2££ godili v Pr^^0^ PRIPRAVE Na OBČNI ZBOR občinskega ■indok«b*f-. ^ Na svoji šesti r^dVatd*?^ m organizacij^ko^l-S *V sije občinskega sindivo^*« # vedbi letc^je»^22T5 sveta. Ta naj bi bil «« Kljub temu da naaA^C abora loči še več ^jZg* f *° cIani omenjan«* \^^_f drugi funkcionarji ZZgP^ sveta že pričeli a PTipSS^ - Pomembno meafc, lT-7v imelo poročilo o sdctuabaS J gah sindikata, ki iT?Ta/> vso gospodarako t~*ZZjP4 občini. Razen teaTslV/ obenem zboru pr«brak 5 nizacijsko in fu^azSL^VJ ki ga bodo se*t^S*^y£ predsednikov vaeh k^.i-' črnskega einduWra*j«f3»^ PRIPRAVE Z* o^f ZBOR OBCl\sK^ SINDIKALNEGA SVETA V torek bo v TrtK-u predsedstvo obclnakaaja nega aveta. l^edj*^ *f z.bralo ■/. namenom. vem zaaedanju r«n^,-t/v vsebinski plat; letoan^J-ga zbora. Sindikalni menijo, da bi se letev V.'i i v Lescah bodo pekli kruh m industrijski način in bo večina delovnih postopkov mehanizirana ali polavtomatska, medtem ko zahteva obrtniški način peke ne- dvomno več ročnega dela. In še ena prednost. V pekovskem kombinatu v Lescah bo tudi hladilnica in tako bodo gostinski obrati lahko dobili svež kruh ob nedeljah na celotnem področju iz sobotne peke, zakaj prevažali ga bodo s specialnimi vozili. Razen tega pa je tudi vsakdanji prevoz kruha po vsem področju iz enega samega centra rentabilnejši _ že glede na koriščenje prevoznih «. redstev. In še bi lahko naštevali prednosti, da bi bili stroški higi-ensko-tehnične zaščite na leto za 353.000 dinarjev nižji kot v področnih. KAKŠNA BO ODLOČITEV? O vsem tem bodo razpravljali med drupim odborniki obeh zborov ObLO Radovljica (po predhodni temeljiti razpravi sveta za gospodarstvo na torkovi seji). Pričakovati je. da menda ne bodo odločale 1olalistiČne težnje in da bodo sprejeli prvo varianto (čeprav je onrema v prvem primeru za 65 m'lijonov dražja od druge, kar jc pa popolnoma razumljivo! Sicer pa je žc!ia o rešitvi preskrbe s kruhom Radovijičanov in Jeseničanov, to je prebivavcev obeh komun stara že nekaj let. Kot rlnvni investitor bi nastopno ljubljansko podjetje »Žito« % SO odstotki vrednosti investicij, kot soinvestitorja pa občina Radovljica in Jesenice s preostalimi 50 odstotki. Ob koncu naj š« ooudarimo, da tehnološki, higienski, orcskrbnval-nl In lokacijski razlogi narekujejo Izgraditev centralne pekarne v Lescah, ki bo preskrbovala vse nreblvavce v občinah Jesenice In Radovljica. S. Skrabar Naš fotoreporter Je preteklo sredo ujel na filmski trak skupino 28 Angležev Iz Londona, seveda med njimi tudi nI manjkalo pripadnic nežnega spola, ko so s kajaki prišli na Savo. Po njej so se spustili od Radovi|Ice do Zagreba. Med njimi Je nekal študentov In največ delavcev. Skoraj vsi so prvič v Jugoslaviji ln so nam dejali, da Jim je Gorenjska izredno všeč Razprava o izvršitvi proračuna v prvem polletju Potrjene so lokacije za gradnjo stolpnic SPET SREČANJE S KOROŠKIMI SLOVENCI Za lržiške občane je zna f Uno, da so navezali s koroškimi Slovenci rclo tesne pri iateljoke stike. PreblvavcI 7 obeh strani meje so se namreč že večkrat sešli in si pogosto izmenjali tudi svoje Izkušnje. Tudi danes, to je v soboto, 18. avgusta, bodo prispeli na povabilo občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva v Tržič koroški rojaki: tokrat kullurno-prosvetni delavci. Kul-turno-prosvetni delavci s Koro-'.,.<•. I.i jih bo predvldorm 15, bodo dstall cez noč v Tržiču. Va Kofrah pa pripravljajo organizatorji prisrčno prijateljsko srečanj« med zamej kimi rojaki in Tr-žifanl. S vol delež k sodelovanju In nadaljnji krepitvi prijateljskih vezi s koroškimi Slovenci ps so prispevali v nedeljo tudi tr/.Kki planinci, ki so plezali v stenah Karavank nad Pllberkom. — P. Pretekli torek, 14. avgusta, sta v Tržiču spet zasedala oba zbora občinskega ljudskega odbora na skupni in ločenih sejah. Na skupni seji so med ostalim razpravljali tudi o Izvršitvi proračuna in •jMadov za letošnje prvo polletje. V zvezi s tem naj omenimo, da so bile posamezne vrste dohodkov dosežene zelo različno. Tako na primer plan proračunskega prispevka iz osebnega dohodka nI bil dosežen. To pa predvsem zato, ker Je realizacija tega dohodka odvisna od izplačanih osebnih prejemkov; ti pa «o bili izplačani v juliju za junij. Prav zato je bil tudi proračunski prispevek odveden v Juliju. Nekaj sredstev pa je ostalo tudi na računu, ker je bil rok praz.nitve v juliju. Pač pa je zadovoljivo potekala dohodnina od kmetijstva, ki je plan zadovoljivo dosegla. Nizko pod polletnim planom je dohodnina od samostojnih poklicev in premoir-nja, čemur je vzrok odjava obrti posameznih obrtnikov. Nad planom je promrtni davek privatnikov. Skupno so bili dohodki v prvem polletju realizirani s 43,08 odstotka. Za kritje proračunskih izdal/iov je bilo v prvem polletju porabljenih 88.7 milijona dinarjev ali 45.5 odstotka vseh predvidenih izdatkov. Ljudski odbor je razpravljal in 6klepal t-.:di o poročilu komisije za izvršitev gradbenih del pri stanovanjski 6tolpnici v Tržiču. - lll/IŠhl VESTNI K Omenjena licitacijska komisija je po pregledu ponudb menila, da bi bilo smotrno oddati dela pri tej stolpnici Gradbenemu podjetju Tržič v sodelovanju s kranjskim gradbenim podjetjem. Ta ponudnik je namreč najugodnejši, obe- nje za razširitev predmeta poslo-nem pa so zagotovljena Jamstva vanj a. - P. za normalni potek gradbenih del. S tako odločitvijo sc je strinjal tudi ljudski odbor. Razen tega so bila na skupni seji tudi n . imenovanja in razrešitve. Potrdili so tudi nove lokacijo za gradnjo dveh stolpnic v Bistrici pri Tržiču. Prvotno je bilo predvideno, da bi jih gradili na Pristavskem polju, vendar so tamkaj komunalne in druge naprave nezadovoljive. Na ločenih sejah so odbornik; razpravljali o nekaterih zemljiških zadevah in o vlogi Združene lesne industrije Tržič za dovolje- Na dnevnem redu: komunalna dejavnost V minulem tednu je imela krajevna skupnost Zabnica sejo, na kateri so obravnavali najbolj pe- KRANJSKI GLAS TissT—l so se sc pred nekaj leti veselili, ko Jim Je bila obljubljena nova pekarna. Z novo pekarno ga) aa aaočno razočarani. Nejevoljni ao zaradi kvalitete Izdelkov kot tudi zaradi količine, saj tolikšnih trst kruha skoraj nikjer ni več kot samo v Tržiču »Varteks« prodajalna Kranj Obvešča svoje odjemavce, da je znatno znižala cene svojim proizvodom reča vprašanja s področja komunalne dejavnosti. Številna dela, ki Jih izvajajo na območju te .skupnosti, terjajo večja finančna sredstva, kot pa jih skupnost ima. Zato so sklenili zaprositi za dodatna sredstva. Letos spomladi so pričeli z razširitvijo tamkajšnjega pokopališča. Pokopališka uprava Je ugotovila, da bi nujno potrebovala vsaj še 200.000 din, da bi dela, ki so za letos v načrtu, dokončala. Ugotovili so, da skupnost iz svojih sredstev tega zneska ne more prispevati, zato bo treba poiskati druge vire. Razpravljal i so tudi o čiščenju potoka, ki teče skozi vasi na področju Zabnice. Strugo potoka so očistili in poglobili. Neočiščen Je ostal le del struge pod ZabnJco proti Trati, ker je zmanjkalo denarja. Ta dela 60 bila neodložljiva, saj je voda ob večjih nalivih preplavljala travnike, njive in vrtove in pogosto zalila tudi vodnjake in studence, iz katerih ljudje črpajo vodo za prehrano. V načrtu je sicer moderna regulacija tega potoka, ker pa bodo ta dala terjala precejšnja sredstva, ao za nekaj časa opravili le najnujnejše. Dela Je vodil pododbor vodna skupnosti 2abnica, pod okriljem vodne skupnosti Kranj. Govorili so tudi o zazidalnem okolišu v vasi Sutna, ki sodi ped KO Dorfarje in območje ObLO Skofj« Loka. Ker ao nekatere lokacije sporne, je skupnost sklenila poklicali na pomoč strokovnjake. Govorili so tudi o urejanju katastra občinskih in krajevnih cest na območju skupnosti ln ugotovili, da dela zadovoljivo napredujejo in da bodo kmalu ugotovili, kakšne ceste in koliko kilometrov cest je na njenem območju. Nekaj sklepov Je skupnost sprejela tudi v zvezi z nekaterimi novimi gospodarskimi ukrepi, ki so trenutno izvajajo na območju kranjske občine. — R. ALI ŽE VESTE, DA ... ... 6C bo ObLO Tržič razgo-varjal z Gozdnim gospodar-stvom Kranj o sofinanciranju gradnja cest« Ix>m-Javornik, mostu na cesti Slaparska vas -Vampi ter za sofinanciranje raz :tvo ovinka pri Anžiču oziroma za kritje manjkajočih erodslev v višini 2.891.707 din. ... je občinski ljudski odbor Tržič julija sprejel odlok o občinski dokladi z naslednjima spremembama: Občinska doklada za kmečke posestnike se v prvem davčnem okolišu zviša za CO Odstotkov in ne za 100 odstotkov, kot je bilo prvotno mišljeno. Povečana doklada se Izvede samo na ti.slih obdelovalnih površinah < viroma parcelah, ki so prvcjja in drugega bonitetnega razreda. Iz prvega davčnega okoli'.a pa se vključi v drugega celotno območje naselij Brezje in Huši-ca. Iz drugega davčnega okoliša pa sc vključi v tretjega območja naselij I .oka. Hudi graben ln celotno območje katastrske občine Scnično. ... sc jc razširil predmet poslovanja trgovskega podjetja Runo Tržič tudi na Izdelovanje usnjene konfekcije, copat, rokavlčarstva ter moškega In ženskega krojaštva. ... znaša letni plan negospodarskih investicij v tržiški občini 23.G00.000 milijonov dinarjev. V letošnjem prvem polletju je bilo opravljenih za 19.H82.947 dinarjev negospodar-f-kih investicij nI i 83,40 odstotka od vseh predvidenih. Dom z novim gospodarjem Pred časom na Kokriei ni bilo .sestanka, na katerem ne bi razpravljali o tamkajšnjem zadružnem domu. Stanje Jo bilo nevzdržno, zakaj dom ni b.l povsem dograjen, ko Je hkrati že razpadal. Ni bilo pravega gospodarja niti sredstev, zato je pošla tudi volja, da bi za stavbo skrbeli. Govorili so že, da bi dom izročili v druge namene Toda prebivavci so se ob tem spomnili, koliko truda so vložili v grad- SESTANEK V GOZDIČKU NAD SAVO Kakor se spominjajo udeleženci, so »« 20. avgusta 1941 v gozdičku pri Orehku nad Savo zbrali člani Osvobodilne fronto in se pogovorili o svoj h nalogah pri osvobajanju domovine. V spomin na i i dogodek prebivavci Orahka in Drulovke pri Kranju vsako leto praznujejo 8. ln 19. avgusta. Zato bodo imeli v istem gozdičku nad Savo d rev i zabavno kulturni program ob tabornem ognju. Jutri pa je prav tam predvidena večja prireditev. Med drugim bo tekma med domačim nogometnim moštvom in Partizanom iz Trboj. Sloveanoat se bo pričala dopoldne s tej o njihove krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti bodo v Orehku odprti tudi novo urejeno mesrdeo. njo, koliko sredstev so prispevali in končno tudi to, da dom nujno potrebujejo. Za stvar so se zavzeli vsi, predvsem pa krajevna skupnost, ki je dobila dom v upravljanje. Imenovali so upravo doma, ki je takoj pričela z delom. Danes je stanje povsem drugačno. Najprej so dom preimenovali v kulturni dom »Franceta Mraka«. Sedaj pripravljajo napisno table družbenih in političnih organizacij, ki imajo svoje prostore v domu. Dom so tudi toliko uredili, da se ne dela nadalinja škoda. Uprava doma paktjje n;, ivomski bazi. Dosedanje izkusnj* •udi kažejo, da je bila to eom« ln najbolj te rešitev, da se stavba spravi v taksno stanje, kakre* no so si ljudje želeli takrat, ko so Jo gradili. Za vsa dokoncu* dela bi potrebovali se nekaj denarja. — R. KOPAVCI NA SUHEM Bojazen turističnih in gostinskih delavcev v Preddvoru pri Krim ju, da bo sušno vreme »posrkalo« vodo iz jezera Cmjava, se v teh dneh bolj ln bolj uresničuj«. Voda gladina je upadla za ve* metrov, tako da je od Jezera ostala le še mlakuža. Ta pa Je za obiskovavce novega gostišča grad Hrib, ki posedajo na terasah ob jezeru, vse prej kot ml-kavna. Dežja, ki bi lahko rešil Preddvor te nev.šečnosti, pa kot ■•JeSc nočo biti. Tako so seveda *«dl kopavci ostali na suhem. ■»man. a t^mt ** Uspeh v Italiji V Trbižu (v Italiji) je 15. avgust tradicionalni praznik, v okviru katerega imajo razen ostalih tudi kulturne prireditve. Turistično društvo v Trbižu je letos že drugič povabilo na to praznovanje Svobodo »Tone Cufar« z Jesenic. Jeseniški svobodaši so nastopili v sredo popoldne in zvečer. Na popoldanski prireditvi, ki jo bila na glavnem trgu, je navdušil več tisoč poslušavcev jeseniški komorni zbor, na večerni pa jeseniški ansambel narodnih plesov. Razen jeseniških pevcev tn plesavcev sq tako popoldne kot zvečer nastopali tudi furlanski pevci in ple-6avci. Komorni zbor je predvsem navdu.šil 7. zborom iz Verdijeve opere -Nabucoo-, ki jo je moral ponavljati, ansambel narodnih plesov pa z gorenjskimi narodnimi plesi. Krona letošnje kulturne prireditve v okviru tradicionalnega praznika v Trbižu je bil »družen nastop obeh zborov, ki sta na večerni prireditvi zapela že omenjeno pesem lz -Nabucca«. Tudi tokrat so jo morali ponavljati. Prvič j« dirigiral zboroma furlanski, pri ponavljanju pa jeseniški pavovodja. Na tej prireditvi Bo s programom nastopili tudi Roroscd. Turistično društvo v Trbižu je glede na izreden uspeh povabilo Jeseniške svoboda še tudi za prihodnje leto v Italijo. Vsi udele-ftencl iz obmejnih krajev Jugoslavije in predvsem nastopajoči z Jesenic so odnesli z letošr gostovanja v Trbižu najlepšo vtise. - P. U. kaj lahko letos pričakujemo od jeseniških hokejistov V prvih dneh Avgusta so se na skupnih treningih zbrali tudi jeseniški hokejisti. Suhe kondicijske treninge zdaj vodi trener Matko Medja. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da se na treningu niso zbrali vsi najboljši jeseniški igravci. Med njimi ni bilo Telca, Tišlerja, Iva Jana in mladega Mlakarja. Vsi so se odločili, da prestopijo k hokejskemu klubu Ljubljana. Zakaj so se mladi - trenutno najbolj perspektivni jugoslovanski igravci z ledene ploskve, za to odločili, nam ni jasno. Na Jesenicah vsi, ki se zanimajo za hdkej, obsojajo to odločitev in se jim zdi neprimerno, da mladi ljudje iz neznanih in neutemeljenih vzrokov zapuščajo vrste domačega kluba. Prebivavci železarskega mesta menijo, da je to grda ne-hvaležnost. V ostalem jim želijo v Ljubljani veliko uspehov, toda zavedati se morajo, da bodo kasneje le težko na.šli pot v vrste šestkratnega državnega prvaka. Ostali jeseniški ljubitelji in privrženci hokeja na ledu zato ne bodo vrgli puške v koruzo. Z mladimi igravci - teh ni malo - bodo začeli znova vzgajatf mlado moštvo, ki bo na vsak način skušalo obdržati primat v državi in v letošnji sezoni pripeti že sedmo zvezdico v tem tekmovanju. U. Zupančič Izdelan je osnutek statuta občine Skofja Loka Občanom v razpravo Osnutek statuta občine Škof ja Loka obsega devet poglavij, med katerimi je prav gotovo najvažnejše »neposredno samoupravljanje v občini« i nekaterimi novostmi Komisija za sestavo statuta občine Skofja Loka, ki jo je občinski ljudski odbor imenoval pred šestimi meseci, Je do sedaj že Izdelala prvi osnutek besedila. Tega bodo, potem ko sc bodo z njim seznanili odborniki, dali v razpravo zborom občanov. Predvidevajo, da bo osnutek zrel za najširšo obravnavo septembra, ko bodo občani obravnavali verjetno tudi osnutek naše nove ustave. Osnutek statuta občine Skofja Loka obsega devet poglavij. Najprej je v splošnih določilih opisano področje, ki ga zavzema občina in omenjena teritorialna razdelitev. Sledi poglavje o zadovoljevanju skupnih potreb občanov na vseh področjih, tako v šolstvu, zdravstvu, kulturi in prosveti, telesni vzgoji itd. O sredstvih, s katerimi gospodari občinski ljudski odbor govori v osnutku posebno poglavje »Občinska sredstva-, razen tega pa sta v dokumentu še Prebivavci Javorniškega rovla si cesto že od nekdaj želijo. Denar zanjo Je preskrbljen. Z gradnjo so tudi pohiteli In prišli že skoraj do polovice. Cesta Je zelo lepo urejena, kar nam priča tudi posnetek LOŠKI DELAVEC poglavji < programih občinskih načrtih in ter o organizaciji in delu občinske skupščine (ObLO) in njenih organov. Zelo zanimiv del osnutka statuta je »Neposredno samoupravljanje v občini-. To poglavje je razdeljeno na opis organizacije krajevnih skupnosti, pravic in dolžnosti zborov občanov, vloge Socialistične zveze v občinski samoupravi. Novast v njem je tokrat občinski referendum, s katerim bodo odslej obča- ni odločali o kaki posebno važni zadevi z »da« ali »ne«. Osnutek statuta občine Skofja Loka se nadaljuje s poglavjem o razmerjih občinskih organov do delovnih organizacij (a o num„: občine do okraja in dru-it, ob-1 * zaključuje pa s končnimi daIof*£ mi. Glavno delo je konusia stavo statuta opravi'-, i.i, 2~ »T* lavo njegovega osnutka. O svofen delu bo poročala sedaj n» -^»7 činskega ljudskega odbore. je pa bo ObLO osnutek' eivIIlj (če bo potrebno tudi dopolni #T ga dal v splo'no razpravo talhu vavecm škofjeloške oS^*- ^"^"T Ali se bo razvil turizem v Retecah? Ko so na minuli seji Turističnega društva Rcteče pri Skofji Loki obširno razpravljali o načrtu in programu dola društva za prihodnje leto, so sklenili, da bodo vso pozornost posvetili razvoju turizma. Nujno bo zato treba v tem kraju urediti cesto, ki vodi h kopališču ob Sori, parkirne prostore, odpreti bo treba nekaj tujskih sob, uvesti recepcij-sko službo ter — kar je najvažnejše — urediti plažo za številne kopavce in ob njej odpreti bife. Poznavavci lepe okolice Reteč vedo povedati, da je bil tam nekdaj turizem že lepo razvit, 6aj so Poletni turizem brez kopališča v Kranjski gori gostinske zmogljivosti ne ustrezajo več potrebam Kranjsko goro lahko upravičeno prištevamo razen iJleda in Bohi- nja med eno izmed najpomemb- ati, Organizatorji raznih zabavnih nejših celoletnih turističnih središč. Prav gotovo ima ta kraj mnoge prednosti in prav talko tu- JESENIŠKI KOVINAR di pomanjkljivosti pred drugimi turističnimi središči. Turistično društvo v Kranjski gori se po svojih močeh trudi in prizadeva, da bi ustreglo vsem potrebam, željam in zahtevam številnih domačih in tujih gostov. Toda samo prav'gotovo ne z.more vsega, nujno potrebuje znatne moralne in tudi materialne ter propagandne pomoči od pristojnih krajevnih, občinskih, okrajnih in republiških organov. Zaradi vedno večjegn zanimanja domačih in tujih gostov za naravne lepote Kranjske gore v Kranjski gori iz leta v leto vedno bolj občutno primanjkuje sodobno urejenih gostinskih zmogljivo- in družabnih ter športnih priredi tev so vedno v zadregi, kam namestiti nastopajoče in goste. V Kranjski gori je preko 15 počitniških domov, ki so na žalost vsi prenatrpani, prav tako je s privatnimi sobami. Gostinska podjetja pa se ne potrudijo v zadostni meri, da bi gostom pripravila v njih še prijetnejše bivanje. Tudi hotel Prisojnik, ki je v gradnji, ne bo rešil problema stanovanjske in restavracijske stjgke v Kranjski gori. Kranjska gora tudi nujno potrebuje večjo dvorano za kultumo-zabavne in družabne prireditve, razstave ln plese. N.i.utria pomanjkljivost v Kr. gori je. ker ni kopališča. Kranj-tika gora je bila med obema voj-m.aia eno izmed redkih letovišč z lepo urejenim kopališčem Jasno. Danes pa je na žalost to prav obratno. Kranjska gora je letovišče brez primernega kopališča, ki ga gostje zelo pogrešajo, ker tudi rosUnski in turistični objekti in še manj privatna stanovanja in počitniški domovi ne razpolagajo s primernimi kopalnicami. Kopališče v Martuljku je itak polno zasedeno In razen tega še precej oddaljeno. Zato Kranjska gora najprej potrebuje kopališče. — U. Z. komisija pregleduje Na zadnji seji ObLO Skofja Loka je bila med drugim imenovana tudi posebna komisija za pregled gospodarskih organizacij, posebno njihovega poslovanja. Najprej so članf komisije pregledali najbolj problematično podjetje v občini 1'snjarno Železniki, ki ima na zalogi zi 8 milijonov dinarjev neprodanega usnja, razen tega pa d«l:;uje Ko-teksu 4 milijone dinarjev za dobavo kož. Kaj je komisija ugotovila pri tem pregledu, bodo njeni člani poročali na prvi seji ObLO. ki bo v torek v Skorji Loki. j. bile ob Sori kabine in bife TrA ker se za -turistični ir.vP-. . . nihi'o brig.;!. be::o rr •»?.->':"* na novo pričeti s to ,.';.>• - Zadnji topli dnevi so "ie bili v R' teče mnogo :o^{>,XJ **** dar si nihče od njih ni 5,^ vo.-v.ti pijace, ce :,e meni > n '"" nesel s seboj. Koliko oa ->> E csvežilna pijača, če sj ts^?* na 6oncu, je odveč «ovo»?m^* razvoju turir.ma v t^m nedvomno pripomogla tu v "U *.* nja počitniškega doma ZZ St\ /1 lezniskega transportna 'Vl***** jetjn iz Ljubljane, ki f*> * kratkim že izročili s\V *~ menu. V n.iem so pr, -okrepčevalnica. - C. ^^"s*- al nadomestne volitve V Poljanah b»do »ribo deljo nadomestne volitve **" bornika v občinski *bor ga ljudskega odbora Skorj Eno mesto je v zboru praznjeno odbornika po Igorja kandidata za nove^odbSiL so voli vrl Poljan pred.iJ?*v * lina Oso*nikarJa. - Voh^T tokrat volili na dveh Prvo bo v Poljanah x* cev iz Poljan, Dobje^ ^ ***** mosta, drugo r Viharjih IS volivcev ka. - Z. te rasi neaktivno društvo Čeprav bi morali sedaj sredi poletne 6ezone najbolj skrbeti za turiste, ki pridejo v Selško dolino, vlada v Turističnem društvu Železniki mrtvilo, tako da te svoje naloge ne opravljajo zadovoljivo. Društvo je Imelo po spomladanskem občnem zboru le eno svojo sejo, kljub temu da je dela precej, posebno pri urejevanju Železnikov in okolice. Na nekatere napake, ki bi jih bilo pristojno rešiti Turistično društvo, smo opozorili že v našem listu, vendar kaže, da to ni zaleglo. — J- Z. Jutri dirke v Skofji loki Avto-moto društvo Skofja Loka bo Jutri ob 14. Url r^Pubft. dllo motoclklistlčne hitrostne dirke za državno ba " ^ ško prvenstvo. Tekmovanje bo na krožni progi a In ciljem pred poslopjem veletrgovine Lok«. Od tant motoristi vozili v smeri proti železniški postaji, mh-an** renjske predilnice do priključka na cesto II. reda ftk-V* Loka—Jeprca, nato po Hudem polju do Plevne (tu gledavce posebno zanimivo) in cilja. ** Po 5 krogov (22,5 km) bodo v Skofji Loki vozili ra do 50ccm, po 8 krogov (36 km) v kategoriji do 125 Li2 175 cem, po 10 krofov (45 km) pa bodo vozili v kateeon đ° do In nad 250 cem ter prikollčarjl. V Skofji I/oki Je že vse prioravljcno. tako za gled. kot tudi za tekmovavce. Prireditelji tokrat priča^Je^'** kordno udeležbo obojih, kar bo zanje najlepše povračilo trud pri organizacijskem delu. ** V VRTINCU ZAPLETOV Dogodek leta za jeseniške ljubitelje šaha - Pozabljiva Lojzka ■ Marjan Ankerst je bil v nevarnosti - Slovenska prvakinja brez tarokistov Vaak ljubitelj šaha spremlja turnirje s treh plati: skozi točke, kako se posamezniki premikajo na turnlrski lestvici -matematično, kako potekajo partije - praktično in kako preživljajo turnirski borci prosti čas — privatno. Najrazličnejših -rvetk-nikdar ne manjka in vse to je tisto, kar je mikavno za gledavce. Po vsem tem pa je razumljivo, da so ženski šahovski turnirji lahko še zanimivejši in to dokazuje tudi letošnje državno prvenstvo, ki jc te dni na Jesenicah. Tamkajšnji šahovski dom je večkrat premajhen /a številne gledavce, ki pa se pogosto lahko -naslajajo« nad nemogočimi potezami, nad usodnimi napakami za posameznice. Zaradi tega naj mi nobena ne zameri, saj .so -spre glrdavsči-ne~ zelo pogoste tudi v najmočnejših moških konkuren-ih. vendar pa niso (ako preproste, Trenutno je fcadeva takšna, ko bo pa Imel tudi ženski lak tolikšno preteklost, kol jo Ima mo,ki, bo zadeva verjetno povsem drugatea. VRH IN RIp s I \ ODDANA Na letošnjem državnem prven-»Ivu je boj za tisto, kar si vsaka tekmovavka gejj k fesa« se hoče izogniti, že končan, Ostale so samo '<> računske operacije v sredini. Bržkone s't «<> že pred zadnjimi trezni koli uvnttile na turnir kandidatiaj za n.,. :„,• tovne prvakinje Milunka Lazarević ln inž. Vera Nedeljkovič, ki bosta odločili tudi o državni šampionki. Se bolj prepričljivo, kot' sta oddani prvi dve mesti, je oddano zadnje mesto. Zagotovila si ga je že Lakčevičeva. za katero je neki komentator ob začetku prvenstva zapisal, da zaradi njene mladosti in neizkušenosti ni pričakovn'i nikakršnih presenečenj. In res jih ne bo. Isti komentator je tudi zapisal, da na turnirju sodeluje skoi raj neznana Lojzka Pongrar. Kile, da imajo o n;ej nekateri precej napačne podatke, čeprav *» nikoli ni posegla na državnih prvenstvih za najvišja mesta, mnogokrat pa je že prekrižala načrte tudi najboljšim in prav tako tudi na letošnjem šestnajstem državnem prvenstvu, ko ima zbranih po dvanajstih igrah 5 točk, čeprav bi jih lahko imela več, če bi znala izkoristiti vse možnosti (Canjijcvi bi lahko dala mat v dveh potezah.). Pongračeva je prav gotovo od našimi že starejšimi šahist-kami, seveda ne po letih, temveč po šahovskem 6tažu. Na letošnjem prvenstvu so redke, ki se s šahom ukvarjajo že več kot deset let! V najlepšem- spominu pa jo ima verjetno l,azarevičeva, ko ji je leta 1951 na V. državnem prvenstvu zmanjkalo pol točke, da bi delila prvo mesto. Pol točke ji je -od.ščipnila« prav Pongračeva, čeprav Je takrat obtičala na 13. mestu. Lojzka Je bila 13. že na III. državnem prvenstvu, medtem ko jo že vse od takrat uvrščamo med najboljše slovenske šahistke. TURNIRJI SO DRAM C« so ie nekateri pozabili na Pongračevo, je morda to v zvezi s samo Lojzko, ki je tudi n*dvsc po-zabl.iva. Vsak turnir ie zanio precej drag. Enkrat pozabi pla'sć, drugič jopico, tretiič torbico in podobno, česar nikdar več ne dobi. Tudi na letošnjem prvenstvu na Jesenicah je ie ostala brez jopice in sončnih očal, čeprav turnirja "se ni konec. Na turnirju ima seveda vsaka večje ali manjše teiave. Slovenski prvahinji MIRI P7ŠERLOVI očitno manjka dobrih tarokistov. V prostem času ji je na t umiri: h tarok aii pa vsaj remi naliubša zabava. Tre.t na Jesenicah r.eh pogreša in bržkone se je to verjetno ie odrazilo v marsikateri partiji šaha. Zadnje dni pa ie verjetno v največjih težavah KATARINA JO-VANOVIĆ. KURE5EVA se je p XI. kolu pritožila, da ji med partijo pomaga »ven sekundant. Sodnik ni okleval in v turnirski tabeli se je simpatični Katarii zableščala velika ničla. Ko to pišem, zadeva še ni razčiščena, ker se je na takšno odločitev sodnika lovanovićeva pritožila. I.ahko pa bi dodal, da so sumnje upravičene. Kot gledavce sem opazoval Katarinino sestro, ki od prvega do zadnjega trenutka spremlja vsako potezo. — Katarina je imela z Jocičevo precej razburljivo partijo in Katari- „ina sestra je od poteze do foteze letala z žepnim šahom po analize k sekundarnu, če je analize posredovala Katarini, si ne upam trditi, čeprav je skoraj neverjetno, da bijmela sestra lahko tako pretirano zanimanje za partijo. Ko je igrala Katarina z Lakćevićevo, je Katarintna sestra sedela povsem mirno in z očitnim občutkom zadovoljstva v neposredni bližini. Kakorkoli že bo, bo tudi za Katarino Jovanovič to državno prvenstvo dragocena izkušnja. SRF.CA V NESRIiCl Ze prejšnji petek so imele šahistke povsem prost dan. Prireditelj prvenstva jim je pripravil izlet v Trento in na Vršič. Smeha in dobre volje je bilo za vse dovolj. Najživahnejše pa so bile šahistke v igri z žogo. V Trenti nogomet, na Vršiču pa odbojka. Oboje Je še nekako šlo. bolj ali manj nesrečno sta končala le šofer in Marjan Ankerst, ki je na Jesenicah sekundant slovenskim predstavnicam. Mar;an ke izbrale za vratarja moral v nevarnih sMa tati pod noge. si je na črnic. Se huje pasek, šoferjem. Najprej se* i<*v**H*J» • boj ki nriočno udaril na neJTV **" je kmalu nato še izpahreJ* ča res nikdar ne počiva *k pa so se le vsi pripeljali n**^ senlce živi, 1« naslednji oa» Šahistke precej težko preSJT *» Nogomet in odbojka suV^** vsakdanje utrudila. - ft. F*^1*" Analiza za analizo. Šahistke same Jim večkrat niso kos, zato imajo tudi sekundante. Slovenski« stavnicam na XVI. državnem prvenstvu pomaga mojstrski kandidat Marjan Ankerst (na lavi sodnika Milan Zupanj •OBOT.A. 1«. argnsia 19« Kazstava Janeza Boljke na »le;lu Ldseaeni komisija sveta Svobod x prosvetmh društev občine Ra-dovijJea je letos vzela nekako v tacup avlo festivalne dvorane na Kodu. V njej namreč prireja razstave slovenskih kiparjev in slikarjev. Doselj sta razstavljala kipar Peter Cerne in slikar Andrej letne. Ta razstava je bila v počastitev dneva vstaje. Omenimo saj, da likovna komisija tesno sodeluje z Jakopičevim paviljo-•obj v Ljubljani. Na prvi razstavi u tega sodelovanja sta razstavljala kipar Pogdan Meško in sttar AJadar Zabadaš. Pred dnevi pa so odprli razsta-*o akademskega kiparja in idikar-is Jsaeza Boljke. Razstavljene so za ceno Ne finančnega uspeha V zadajem času se porajajo tetajr, 4a bi po vzoru nekaterih isrtsfifaih središč tudi manj-i tu-kraji prirejali nekakšne e. ki bi privabile v kraj a*v- Vetji kraji — de-sasaa Bled, Bohinj. Rateče - imali -. takimi prireditvami kar bo tate bdntsnje. S tem pa ne kaže tfdhti. da ni šlo zlasti v začetku trct večjih ali manjših spodr.slja-Jpv. Krftarno oka bi morda še da-Ops sparilo te ali one šibke plati, fcf rmrojejo prireditvam vrednost. Tviika prej pa se lahko zgodi, da k* manjšemu kraju pri uvajanju prireditev takoj na -začetku štiri plastike in še.s( grafik (barvne jedkanice). Značilno za Biljko je, da v svojih delih obravnava motiviko svojega rojstnega kraja — Ribnice. Mimogrede: ena izmed grafik je že nasla kupca. Ob koncu kaže omeniti, da obisk razstav naših upoiabl;a;o-čih umetnikov ni najbolj*,:. Da Je temu tako, je nedvomno vzrok v pomanjkljivi in neučinkoviti reklami. Dvorana je pomaknjena s ceste v park. Lepaka na Steklenih vratih dvorane, daUe naois na skoraj tri metre visojjem drogu pred dvorano in na vratih čitalnice v Kazini niso najbolj vidni in ne vzbujajo posebne pozr.-nosti. Uspeh pa Je mnogokrat odvisen od dobre reklame. — Letošnja turistična sezona gre h kraju, zato bi karalo pomisilti pa učinkovitejšo reklamo v prihodnjem letu. — St. S. Aleksander Kovač: RaweBabrurk Uelriua plastika) ikt grofje ega guc-lnič:i.v«> ni bilo ealar. aaj so pred kratkim upn-ssffh ljudsko igro Miklova Za-JJP% Kmalu za tem — preteklo ne-sjeho - pa s<> bili i--1 pmgramu v izvedbi umara iz Celja. Co zatorje po efekti, bj bil odgovor prav gotovo pr.ird.len. h^j si je obe uprizoritvi ogledalo več tisoč ljudi. Torej jO tal tudi f;rwin< n; uspeh gledališke blagajne in ne nazadnje bifejev, ki «o jih razpostavili okrog PlPPtBIlMi lil j. i prostora, več kot tssOJeoeijiv. Kaj pa meni obcin-etao, ki s. pa ogledalo obe uprizo-ajM. Pravijo, da je -Mrklova lov prestreči a precej graj«:. PJsJsBam ko bili uprizoritvi Ce-tjBsksv bolj nak.onjeni. Vsiljuje sc- misel, al L bo tudi na-oJsdPja Mforizoritev, ki jo bodo U domačini, zabeležila obisk. Prepričani smo da ne t Človek nasede 6a-aoo enkrat. Razen tega pa ni potapaj poateno vabiti množice ljudi na površno pr pravljene prire-•BPve. Ljudje zahtevajo kvaliteto, a* glede na to, k'!o je organ z.-i-tsr Hi kakAne »o njegove možnosti iti spos'rbnoadi. Tsntistl Beirunjčanov o taksnih gaktnih prireditvah je vredna toa pohvale, toda ne za ceno do-keaga finančnega efekta in slabe Itolitate. Iz zadrege si bodo lah-te učinkovito pomagali s kvali-gostovanji. - S. S. Kulturno-prosvetno delo pred novim obdobjem se je v V poletnih mesecih nI kaj prida dogodkov * področja kulturno-prosvetne drjavno.sti. Kvečjemu lahko zabeležimo občasne kulturne prireditve — likovne razstave, dramske uprizoritve. folklorne nastope in koncerte. vedbi društvenih občnih zborov, ki naj bi bih leU* opravljeni med 15. oktobrom in 15. novembrom. Takoj po končanih občnih zborih — med 15. novembrom in 15. derembrom - pa naj bi bile občinske' skupščine. Otkrajnp skupščina bo v prvi polovici januarja prihodnjega leta. Zadnji plenum je ugotovil rasno pereče probleme, hkrati, pa Je že izdelal predloge. Itako bi te probleme v najkrajšem času odpravili. - Ker število Članstva nO narašča skladno /. razvojem kul-tumo-prosvetne dejavnosti na terenu, bi kazalo takoj na začetku šolskega leta - ob formiranju mladinskih pevskih zborov - urediti vprašanje članstva. Enako velja za članstvo v klubih. Povsod tam. kjer ni Svobode ali prosvetnega društva, lahko ovrednotimo klub kot osnovno kulturno organizacijo, ki jr neposredno vezana na občinski svet Svobod oziroma na komisij« za Klubsko dejavnost pri tem svetu. In še: ponekod je sestav društvenih upravnih odborov in ple-numov občin.-^kih svetov Svobod bolj ali manj problematičen. V prihodnji sezoni naj bi vključili v te organe čimveč delavcev, mladine in žena, ki se aktivno ukvarjajo s kulturno-prosvetnim delom. Vse možnosti kulturnega dela v krajevnih in stanovanjskih skupnostih še zdaleč niso i z.k ori scene. Ponekod ."-o najraz.'iepejse možnosti do kraja zunemnritme Za-to naj bi oVin.ski sveti Svobod, do svojih "konferenc frnfleljHnj anakiiiali dojedanjc delo n kuH Uune lotrebe v krajevnih in sta« novsnjskih skupnost i h. l*redv.vni naj bi vzbudili zanimanje z-i tovrstno dejavnost. Enako velja za kulturno-prosvetno dejavnost v jamskih domovih in internatih. Ta je nam-r€č predvsem v samskm doinonh hudo zapemarjena. Tudi v tem icga Plenum io opo/arja na nedosledno izvajanje sklepov in dogovorov na okrajnem in občinskih \udstvih in ne nazadnje na izva-Japje »klfPev S\obiKl In prosvetnih društev ter njihovih rpravnih odborov. Tudi temu vprašanju kaže < prihotlnji iprcni posvetiti kar največ !u-bl. Predvsem pa ho treba razpravo o kullurno-pro-hvetci dejavnosti postaviti na de-mekratičuo osnovo in jo hkrati razširiti tudi na vve zainteresirane organe in posameznike v komuni. T s SO osnovne misli programa, Srečanje z železno plastiko V sredo, 15. avgusta, mestnem miozeju v Kranju predstavil s svojimi deli - z 28 železnimi plastikami - amater Aleksander Kovač iz Msiribora Basstavljavee je kranjskemu likovnemu občinstvu bolj ali manj neznan. To je njegovo prvo sre-čanje s Kranjem. Prod leni so njegove razstave zabeležili v Mariboru, Celju in nekaterih drugih mestih Jugoslavije. Med njegovimi osebnimi poet,tki utegne začuditi /la.-,ti u>, da ie Aleksander Kovač \>> poklicu operni pavec -• •lan operneg« gledališča v Mariboru. Torej je umetnosti glasbenega poustvarjanja pridružil ie likovno snovanje in Iskanje samosvojega izraza v dokaj nenavadnem materialu - železu. Ustvarjavee zelo rad oblikuje motive i/, vsakdanjega življenja, Pele rad pa se vrača v burno in •rpkn pretst. okupacije. Kljub nenavadnemu reševanju lilOSVhih problemov so obiskovav-ii razstave Kovačevi umetnosti zelo naklonjeni V nekaterih primerih je '•.•/'• spregovorilo s cisto govorico ustvarjavčeve iz-povolnnsti. nekateri primerki j>a ostajajo hladni in nemi. Zdi se, kot da ustvarjavčovo umetnostno primeru naj bi bih občinski sveti , ki ga je zasnoval plenum okraj-Svobod pobudnik, ki bi s pomoč- nega sveta Svobod za novo sezo-jn občinskih mladinskih komite- | no. Dosledno izvajanje pa naj Im> Jjev. sindikatov in SociaP.'i'i-nc .jamstvo za čim uspešnejše delo. poiskali še neizkoriščene I S. S. ■Jev zveze hotenje ne bi bilo kos trdemu materialu. Nedvomno pa celotni opus preseneča in poživlja vrsto razstav, ki so se v zadnjem času zvrstile v prostorih mestnega muzeja. Razstava bo odprta do 31. avguata - S. S. Obetajo nam dobre filme Prod mdavTum smo objavili v (-Se«-nožem listu kratek sestavek o L tn repertoar ju v kranjr.kih ki nema- išče 7 tografih Takrat smo ugotavljali, Igo t da stanje pi rtič kaj rožnato, vsaj Ifkih kar se tičn premi«mih filmov. Iz r.ieo-. od nemeki« pa • Graščino strahov- po znanem kriminalnem . .,/;mk»'I •, "AlauiO" del. -Potovanje v sredi-kjer igra glavno vk> ry Peek itd Od sov/:-ov bomo-vMeli Pocost- zadnjerra razgovra i direktorom kranjskega kinematograf. podjetja Ivom Petričem pa lahko povzamemo, da Je situacija pr<*-eej bol.;ša kot iuxxi meseci. Rt) sn nam obljubljali reprizne filme in zelo malo prem.tTnih. Ze eno šolsko predstavo v najbolj oddaljenih krajih. Tudi spored kinoteke bo zanimiv. Pripravlja nam naslednje filme: ameriške -In-vi upornik«, -Stari Fnmkenstein«. «-Cita Dela«-, italijaaskeua »Rim, odprto mesto«, francoskega -Obala v megli- ln druge. V prvi polovici letošnjega leta je ob;sk v posameznih kranjskih okoliških kinematografih v primerjavi /. letim obdobjem lam zelo padel. V celoti, ko je začel obratovati tudi kino -Center«, se je obisk povečal v primerjavi s prvo petovlop lanskega leta za 4 odstotke, V ostalih kinemato-i: 'Mi pa Je občutno padel, in sjcer v Naklem za 41 odi>t., v Storžieu zu 27 odstotkov, V Svo-ho.li /a :;<» o<;lstotkov, v Cerkljah /a 27 odstotkov in v letnem kinu on 59 odstotkov - M. Zivkovič 9 V I/SI \ |E TOPOVA knjiga: Svet med vrhovi" Dr- I'r««rl kratkim je, izšla pad /avni založbi Slovenije izredno zanimiva knjiga umetniških foto-ITafij s |.ocbfx ja Julijskih Alp. Fotografije je naredil in zbmi Ji -«.taka Cop. V knjigi je \e bet ton rolograiij\ ki prikazu-kpje POP posebnosti .lulijskiii Al|> od Baske grape e. kako Pt js> aajbitre}« pobrisal dalje. -Je čoln na bregu. «ta ga videla''- Ba Ko*. rw<-va sem kar pozabil. Sele zdaj zagledam njegove pre-plassoie oči, prava sreča, da ne morejo kričati. V njih se zrcalijo gppje PJtaau, Ko da bo zdaj zdaj rekel, kar samemu sebi nočen M g:ova tja, od koder dnigi bežijo? Tam vendar n. In prav tihe. zase: »Tukaj sva sama, brez zveze, ni-larru. 0. *treijasije ee neneimo približuje, v gozdu je slišati vedno več eVteaacij, D:m naju duši. Potem skočim prek podrtega debla in PJjldem. Vstanem, lovim sapo. Brzostrelka, kolina in dlani bo hudo esprne. Kozincev sedi na zemlji in postu je nogo. »-Ne rnorem hoditi, tovariš pc^oenik, izpahnil sem si nogo. Ne pretvarjam se. častn«' beseda!" Ustnice mu drhtijo. Na licih ima deževne kaplje, podobne sol- | za m t -Za harnoj!- / V gozdu srečava «e nekaj ranjencev Vsak pripoveduje, kaj je doživel. Visok pešak, ki boleče stiska posinjele listnice - drobec ga 3 je zadel nek;« blizu lopatice - kaže nekam s pučko in se naslanjal na tovariša. -Na boku na« obkoljuje nemarTK-ž! 'lako strelja, da še glave ne moreš dvigniti.- Olas je vreščeč od utrujenosti. Tovariš odmakne pogled, ho lahko je ranjen, vendar se je z govoril, da bo spremljal druge vn /daj se boji. da bi ga popeljali nazaj. Ne tečem več, zdaj hodim, kajti Koziraev je pričel zaostajat:. Blatni skornji so me pošteno utrudiL. Srce razbija, da ga čutim v sencih. Na mah preneha deževati. Nenadoma je svetlo. Streljanje pojenjava. Sonce neusm'ljeno pripeka. Žarki so kakor soparni predelkj prebijajo skozi krošnje. (Jozd i/.na reva. Na trhlem, od de/.ia potemnelem *iloru sedi ranjen muvomclave*', toponog in vesel'fant. Pomežikuje v sonc«' in obira z ustnicami m ••line z grmiča. Kapljico mu polzijo preje obraza, briše JJh z mokrim rokavom in se Kmeie DrugI roknv visi prazen. Pod razpetim ovratnikom zagledam obvezo, pod bluzo slutim obris roke, zvile v komoi' u. Ediin ranjen« c, ki govori pametno. -Noben z.'oiej ni nikogar obkolil. Deževalo je! Poslali smo pa- I trulie Tčemec tudi. Ena izmed patrulj je zašla med mine. Morda je bila le toča. ki je pretrgala žice. Nemci so iz strahu zaceli streljati. To je preplašilo naše. Sam sem odžvižgal šestnajst granat, toda kdo ve, kje so se razletele — v dežju nisem videl niti enega zadetka.- Beli, lepo raščemi zobje se mu lesketajo, oči zadovoljno svetijo. • Vse postane ruionkrat razumljivo in preprosto. V mirnem okolju so stvari vselej razumljive in preproste. Sram me je, ker sem poprej verjel ranjencem. Le kako naj človek med bitko verjame ranjencem? Kosem bil pri Zaporožju ranjen med nemškim tankov- skim protiriepedooi, sem bil trdno prepričan, da se jc naš napad izjalovil. In na obvezovališeu (tam so ležali le ranjenci jz tega pro h na pada) so vsi pripovedovali, tla Zuporožja tokrat, ne bomo mogh •zavzeti in ga bomo ijledah i/, dalja V«, Tudi kasneje, ko smo slišali ladijsko poi'ocjlo, nismo verjeli, saj smo bili vendar sami tam in smo vse najbolj vedeli. Zaporo/je co resnično zavzeli že naslednjega dne po tistem napadu. In izkazalo so je, da je bil naš napad koristen. Saj vendar ne vidimo eHotnc fronto. Vojaku ee zdi, da j<> fronta le to. kar lezi pred njegovim jarkom. In ve stvari slabo stojijo, meni. da je na rob«- na vsej fronti. Toda co je vojak ranjen in Je zgubil dosti krvi pa ga Nemec beza \% jarka, meni, da bo fronta razpadla. Ne laze. temveč v šepnila. »Brodijo do pasu v snegu.« je dejal Kri*. -Dares ne bodo dosegli trdnih tal. Precej ur smo pred njimi.- Dosegli so senco in Skorja je bila spet zmrznjena. Jedli so kar grede. It" f' gjjj Nastop službe zaželen takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve datki sprejema uprava podjetja. in osebnimi po- Prodam kravo - dobro mleka-...Irico. 6 mesecev brejo ln bik( S3491 starega 9 mesecev. Voglje 28 3350 ZAHVALA Zahvaljujem sc vsem, ki so izkazali čast moji materi MARIJI SEMROV na njeni zadnji poti, ji podarili vence in cvetje, nam pa izrekli sožaljc. Hvala tovarišem predstavnikom KPD Dob za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi tovarišem iz Tekstilindusa. Hvala g. župniku, g. Cudcrmanu, organistu in pevcem za Izpolnitev njene želje. Ob tej priliki sc zahvaljujemo dr. BaJ-željnu za njegovo večletno nesebično potrivoveJno delo v njegovi dolgotrajni in težki bo!em!. Sin Franc z družino, Podbrczjc UPRAVNI ODBOR OBRTNEGA PODJETJA »KOMUNALNI SERVIS«, JESENICE — GORENJSKO razpisuje prosta delovna mesta L POSLOVODJA BRIVSKO FRIZERSKE STROKE 2. MATERIALNI KNJIGOVODJA Pogoji: Pod točko 1. - brivec frizer z mojstrskim izpitom m S-letno prakso v brivsko-frizerski stroki kot mojster. Pod točko 2. - ekonomska srednja šola z 2-lćtno prakso aH aomi- nistrativna šola s 5-letno prakso v knjigovodstvu. Plača po pravilniku o delitvi OD. - Prijave je pismeno posiau na naslov podjetja v roku 8 dni po objavi. Upravni odbor ZAHVALA vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega moza, očeta, brata in strica JANEZA SUŠNIKA ter mu poklonili vence in cvetje, na kakršen koli način sočustvovali z nami ter nam izrazili sožaljc. Zahvaljujemo sc duhovniku Pavlinu, sindikalni po-družnjci postaje Kranj, g. Sta jer ju za poslovilne besede ob odprtem grobu, Železniškemu transportnemu podjetju in vsem vaščanom, ki so mi nudili denarno pomoč in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anka, sinovi Janez, Nlko, Rado ter ostalo sorodstvo VODNA SKUPNOST GORENJSKE, KRANJ razpisuje naslednja delovna mesta: I PRAVNIKA 2. VODJE GRADBENE OPERATIVE S. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE 4. SKLADIŠČNIKA Pogoji: pod 1 — pravna fakulteta, pod 2 in 3 - srednja strokovna izobrazba, pod 4 — nižja strokovna izobrazba. Za vsa delovna mesta se zahteva najmanj petletna praksa. Naslon službe 1. septembra ali po dogovoru. - Stanovanj nimamo. Ponudbe z podatki o izobrazbi in praksi pošljite na Vodno skup nost Gorenjske, Kranj, Cesta St. Žagarja 27. kolo Vespo I Zamenjam cnosoboo «?*■***' prodam "»»"^v v oglasnem stanovanje v okolici Kn^TV .Grand sport«, n . v Kranjxx Naslov v^aa>£ nem oddelku jSf Trosobno komfortno sta******* tem polju zamenja«« sobno v stolpnicah ob caeul Js*^* vo takoj ali poznaj* f** nudbe oddati pod -Kranj« *«f sobo 7^1 profesorico *ng!*vcdirvjsri * Naslov v oglasnem oddelku jatjf Mlin Smuk Retnje tapet «e*a# obratuje in zamenjuje Uto xm? dan od 6. do 14 ure. razen «* ^ nedeljkih in sobotah 3Ul Iščem kleparskera Tajeaea, V*-6lov v oglasnem oddelku XV* Pavlu Verelfo in IvaakJ feaPu ta k poroki in Jima teilU \*r najboljše na nov. i:vljeo.ak» gesj saR 3326- Franjo in Mari