-iboq dolenjski LIST-št. 52 (1275)-28. decembra 1972 ' ^ ' STRAN 7
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
Letnik X.	Novo	mesto,	27.	decembra	1973	Št.	29
za občine ČRNOMEU, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE ^
VSEBINA
OBČINA RIBNICA:
360. Odlcrfc o pokopališkem redu v občini Ribnica
361. Odl(^ o rdcu odplačila od^odnine za zeifiljišča, razlaščena za stanovanjsko graditev v zemljiškem kompleksu v občini Ribnica
362. Odide o ureditvi 'nekaterih vprašanj s področja obrtne-^ ga zakona
363. Odl(^ o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Ribnica	f
OBČINA TREBNJE:
364. Odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje
Odlok o spremembi proračuna občine Trebnje za leto 1973
Obvestilo o izidu referenduma Odlok o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa gradnje šolskih in komunalnih objektov
368. Popravek odloka št. 353
€P
OBČINA METLIKA:
369. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1972
370. Odlok o zagotovitvi splošnega interesa za rekonstruk- • cijo ceste Metlika-Drašiči
365.
366.
367.
OBČINA RIBNICA 360. .
Na podlagi 1., 2., in 15. člena zakona o pokopališčih (Ur. list SRS, št. 49/55 in 14/65), 32. člena zakona o prckiScih (Ur. list SRS, št. 7/73) ter 140. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na s^i občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. 11.1973 sprejela
' ODLOK o pokopali^em redu v občini Ribnica
1. člen
S tem odlokom se določa pokopališki red za vsa pokopališča na območju občine Ribnica.
Pokopališča po tem odloku so komunalne naprave, s katerimi upravljajo krsyevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljavci).
2. člen
N^emnik dobi pravico do groba s sklenitvyo najemne pogodbe z uprav^avcem. Pogodba mora biti sklenjena za določen čas in sicer je najemna pogodba za vse vrste grobov 10 let, za grobnice pa 50 let.
Pravica uporabe groba se podaljša z obnpvitv^o oziroma podaljšanjem najemne pogodbe.
Med sorodniki je dovoljen brezplačen odstop in prenos pnJ^ce uporabe groba.
3. člen
Upravljavec pokopališča:
- določa mesto pokopa;
- izvršuje pokope umrlih in prekope grobov;
- upravlja pravilnost mrliških dokumentov;
- vodi sezname pokopanih oseb z oznako grobov in datuma pokopa;
- oddaja v najem prostore za grobove;
- sklepa najemne pogodbe in vodi register sklenjenih pogodb;
- skrbi za red in snago na pokopališču;
- določa mesto za oddajanje odpadkov;
vodi finančno knjigovodstvo in blagajno;
- izstavlja račune, sprejema plačili najemnin in drugih pristojbin;
- daje soglasje k arhitektonski ureditvi grobov in grobnic;
- opravlja dolžnosti investitoija pri rekonstrukciji ter novogradnji na pokopališču.
4. člen
Upravlja in vzdržuje skupne naprave pokopališča, med katere spadajo predvsem;
- mrtvašnica;
- ograje in obzidja pokopališč;
- poti med vrstami in skupinami grobov;
- smetišča;
- orodje in pribor, ki je potreben za pokop.
5. člen
Najemniki grobov in ostali obi-skovdci pokopališč so dolžni;
- vesti se dostojno in s pieteto do pokojnikov;
- odlagati smeti in odpadke na
kraj, kije za to določen;
- redno vzdrževati grobove;
- postavljati ali odstranjevati nagrobne spomenike in izvršiti spremembe pri arhitektonski zasnovi groba le v soglasju z upravljavcem;
- skrbeti za to, da ne poškodujejo in onesnažijo grobov.
6. člen
Na pokopališču je prepovedano:
- skruniti grobove in pieteto do pokojnikov;
- uporabljati prevozna sredstva, razen ročnih vozičkov;
- voditi pse ali druge živali;
7. člen
Vsako pokopališče mora biti ograjeno z zidom ali gosto živo mejo.
Na pokopališču mora biti tudi poseben prostor za odlaganje smeti, odpadkov, ostankov vencev in podobno.
8. člen
Vsako pokopališče mora imeti načrt razporeditve gro^v na skupine, vrste in posamezne grobove. Grobovi morajo biti oštevilčeni.
Na pokopališču so naslednje vrste grobov:
- navadni enoprostorni vrstni grobovi;
- dvoprostorni vrstni družinski grobovi;
- posebno izbrani enoprostorni grobovi,
- posebno izbrani družinski grobovi in grobišča,
- rodbinske grobnice,
- skupna grobišča.
Otroški grobovi tvorijo posebno skupino.
9. člen
Grobovi v vrstah so glede na i^amen enake velikosti. Mere za posamezne vrste grobov določi upravljavec v skladu z načrtom pokopališča in znašajo najmanj;
- za enoprostorni grob 1,80 x 1,00 m,
- za rodbins|ci grob 1,80 Jt 1,80
m,
- za grobnice in grobišča se določi velikost sporazumno z upravljavcem pokopališča.
10. člen
Globina groba mora znašati najmanj 1,80 m. Ce je več z^orednih pokopov v isti grob, mora biti globina groba tolikšna, da znaša plast zemlje nad nazadnje pokopanim mrličem najmanj 1,50 m.
Grobnice morajo biti zgoraj neprodušno zaprte, dno grobnice pa mora biti nepropustno. Globina grobnice mora biti najmanj 2,00 m. Pokojnik mora biti položen v grobnico v kovinski krsti oziroma v leseni s kovinskim vložkom. Grobnice se lahko gradijo samo na kraju, ki je za to določen. V mokrih zemljiščih in takih zemljiščih, ki se ne dajo dovoli osušiti, grobnice niso dovoljene.
11. člen
Mirovalna doba za vse vrste grobov je za grob v suhi zemlji najmanj 10 let, v mokri zemlji pa najmanj 20 let od dneva pokopa. Pred tem časom se smejo grobovi odpreti le v
primerih in na način, ki ga določa pravilnik za izvrševanje zakona o pokopališčih.
12. člen
Kosti mrličev, ki se izkopljejo pri kopanju jam, se morajo zložiti na poseben prostor ob jami in pokriti s prstjo, pri zasutju jame se pokopljejo skupaj z mrličem.
13. člen
Upravljavec sme odpovedati podaljšanje najemne pogodbe ali pravico do uporabe groba v naslednjih primerih:
- če najemnik groba po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine v 6 mesecih po prejemu opozorila,
- če najemnik groba redno ne vzdržuje kljub posebnemu pozivu,
- ob opustitvi pokopališča,
- kadar to zahteva ureditveni načrt pokopališča.
14. člen
Najemnik groba ima pravico v primeru ukinitve groba zaradi ureditvenega načrta zahtevati pietetni prenos in pokop posmrtnih ostankov pokojnika v nov grob na račun upravljavca.
15. člen
Najemnik groba je dolžan odstraniti opremo groba v roku 6 mesecev po odpovedi najemne pogodbe s strani upravljavca.
Če najemnik po preteku predpisanega roka ne odstrani opreme, le-to upravljavec pokopališča lahko proda; pri tem mora iztržek po odbitku stroškov izročiti najemniku. Ce njegovega bivališča ni mogoče ugotoviti, upravljavec iztržek deponira po zakonitih predpisih.
16. člen
Pristojbine oziroma odškodnine 7a grobove in pogrebne storitve določi za posamezno pokopališče pristojna krajevna skupnost. Osnova za določitev pristojbin mora biti izračun stroškov storitev in vzdrževanja pokopališča.
Ceniki pogrebnih storitev in odškodnin za grobove se evidentirajo pri pristojnem organu za cene SOb Ribnica.
17. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tistih določil pokopališkega reda, ki se nanašajo na upravljavca, opravlja občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
18. člen
Z denarno kaznijo do 300.- din se kaznuje za prekršek:
— kdor oskruni grobove ali pieteto do pokojnikov, v kolikor to dejanje nima znakov kaznivega dejanja;
- kdor odlaga odpadke izven mesta, kije za to določeno;
- kdor brez soglasja upravljavca ^reminja arhitektonsko zasnovo groba;
— kdor poškoduje ali onesnaži grob in druge naprave ter površine na pokopališču;
— kdor vozi z motornimi vozili ali drugimi vozili po pokopališču;
- kdor vodi na pokopališče pse
in ne prepreči dostop na pokopališče drugim domačim živalim.
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan pp objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 352-22-731
Datum: 27. 11. 1973
Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, l.r.
361.
Na podlagi 34. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. list SRS, št. 27/72) in 138. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinsk^a zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27.
11.	1973 sprejela
ODLOK o roku odplačila odškodnine za zemljišča, razlaščena za stanovanjce graditev v zemljiškem kompleksu v občini Ribnica
1. člen
Odškodnina za zemljišča v zemljiškem kompleksu, razlučena za potrebe stanovanjske graditve, se ne plačuje v roku, ki ga določa 61. člen zakonai o razlastitvi
in prisilnem prenosu pravice uporabe, temveč v treh letih, računano od dneva pravnomočnosti razlastitvenih odločb.
Prejšnjemu lastniku pripadajo ustrezne obresti, ki veljajo za hranilne vloge na vpogled, oziroma vezane vloge pri poslovnih bankah. Obresti se računajo šele po izteku 30 dni od dneva vročitve pravnomočne odločbe o določitvi odškodnine.
2. člen
V	kolikor so na razpolago finančna sredstva, se odškodnina bivšim lastnikom izplača v krajšem roku od treh let.
Pri tem ima prednost ugodnejšega roka izplačila bivši lastnik:
- ki mu je kmetijstvo edini vir preživljanja in predstavlja razlaščeno zemljišče v razmerju na preostalo posestvo znatno površino,
- ki je star več kot 60 let ali je pridobitno nesposoben in nima rednih dohodkov za preživljanje,
- ki živi v slabih socialnih razmerah ali preživlja več mladoletnih otrok.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Številka 465-3-73-01
Datum: 8. 12. 1973
Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, l.r.
Obrazložitev:
Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. list SRS št. 27/72) v 34. členu določa:
- da občinska skupščina lahko določi, da se odškodnina za zemljišča v zemljiškem kompleksu razlaščena za stanovanjsko graditev, ne
plača v roku, ki ga določa ta zakon, temveč se odplačuje v določenem časovnem obdobju, vendar ne daljšem od 5 let.
Z navedenim določilom je zakon O razlastitvi dal občinam možnost, da razlaščajo zemljšča za stanovanjsko graditev, pa čeprav občine ob času razlastitve nimajo finančnih sredstev za plačilo odškodnine. S tem je dana občini možnost, da sama ali po svoji specializirani organizaciji za urejanje stavbnega zemljišča razlaščeno zemljišče komunalno uredi in ga odda investitorjem proti plačilu in šele nato poravna obveznosti do prejšnjih lastnikov.
Ce upoštevamo dejstvo, da v času trajanja daljš^ roka za plačilo odškodnine tečejo v breme občine obresti in dejstva, da je zemljiški kompleks možno urediti in oddati v roku dveh do treh let od dneva pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, rok treh let povsem ustreza. V kolikor bodo na razpolago finačna sredstva, je z odlokom predvideno, da se odškodnina plačuje tudi prej aU celo takoj, tistim lastnikom, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, ki so pridobitno nesposobni in ki živijo v slabih socialnih razmerah.
Oddelek za gospodarstvo in finance
362.
Na podlagi 14., 92., 115. in 144. člena obrtnega zakona (Ur. 1. SRS, št. 27/73) ter 138. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 13/71) je skupščina občine Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. 10. 1973 sprejela
PDLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
1, člen
S	tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje nekaterih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, določajo pogoji za opravljanje obrti kot postranski poklic in pogoji za sprejemanje gostov na prenočevanje v gospodinjstvih, v počitniških hišicah in kmečkih gospodarstvih občanov.
2. člen
Na obinočju občine Ribnica je podan družbeni interes za opravljanje naslednjih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti:
a)) opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter z vlečnicami;
b) izdelovanje umetnih mineralnih vod, brezalkoholnih pyač ter izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov in začimb;
c) dimnikarstvo;
-*') izdelava in popravilo športnega orodja in lovskega orožja;
d) opravljanje prevozov oseb z avto-taksiji;
c)	pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza v krajih, ki jih določi pristojni občinsld svet za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve v soglasju s sve-
tom, pristojnim za gospodarske zadeve;
f) prodaja na drobno,
3. člen
Prodajalne na drobno lahko občani ustanovijo v manjših in oddaljenih naseljih in tam, kjer je preskrba prebivalstva z vsakodnevnimi potrebščinami nezadostna. Mnenje o tem, ali je neko naselje manjše, oddaljeno in nezadostno oskrbovano, daje svet za gospodarstvo.
4. člen
Na območju naselij iz 3, člena odloka je dovoljena prodaja na drobno naslednjih proizvodov:
- kmetijskih in industrijskih živilskih proizvodov in gozdnih sadežev;
- galanterijskih in drogerijskih proizvodov, sredstev za osebno in gospodinjsko rabo ter čistlinih gospodinjskih potrebščin za vsakodnevno rabo;
- šolskih potrebščin; tobačnih proizvodov in vžiga-
UĆ;
- razglednic, papirja, znamk in časopisov;
- kmetijskega orodja;
- tekočih goriv in mazil;
- izdelkov domače obrti in spominkov.
Prodajalna sme kupovati in pro dajati prizvode, naštete v 1. odstavku tega člena, po določilih obrtnega zakona.
5. člen
Poseben družbeni interes ni podan za naslednje obrtne in druge gospodarske dejavnosti:
- gostinske dejavnosti v bifejih in nočnih barih.
6. člen
Ne glede na določilo 5. člena tega odloka lahko svet za gospodarstvo v utemeljenih primerih sklene, da se lahko izda ustrezno dovoljenje kljub teniu, da ni podan poseben družbeni interes. .
7. člen
Gostinski obrati v lasti zasebnikov, ki imajo svoj poslovni sedež izven občine Ribnica, lahko priložnostno na raznih prireditvah in podobno opravljajo svojo dejavnost tudi na območju občine Ribnica s tem, da poskrbijo za higiensko neoporečno postrežbo in da svoj poslovni prostor označijo s firmo ter začasno dejavnost priglasijo občinskemu upravnemu organu za obrt.
8. člen
Ce se samostojni obrtnik na območju občine Ribnica ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelk9v po individualnih naročilih, merah in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, lahko zaposli tudi več kot 5, toda največ 7 delavcev.
9. člen
Odločbo o izjemnem dovoljenju izda oddelek za gospodarstvo in finance na obrazloženo prošnjo, če ugotovi po vsestranski presoji vseh okolnosti:
a)	da je za to podana krajevna
DOLENJSKI LIST - St. 52 (1275) - 28. decembra 1972
potreba;
b) da to zahtevajo gospodarski interesi;
c) da so zagotovljeni ustrezni delovni prostori in drugi pogoji;
č) da ima oseba potrebno strokovno usposobljenost in zmogljivost glede na opremljenost delavnic in delovnih pripomočkov;
d) da oseba redno plačuje predpisane davke in prispevke in da ima izpolnjene druge zakonite in pogodbene obveznosti
10. člen,
V skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom smejo osebe, ki imajo lastnost delavcev v združenem delu, upokojenci, gospodinje in študentje, opravljati obrt (obrtne dejavnosti) tudi kot postranski poklic.
Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje obrtne in druge gospodarske dejavnosti:
- opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avto-dvigali, z avtovleko, z viličarji ter z vlečnicami,
- izdelovanje umetnih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač,
- opravljanje prevozov oseb z avtotaksiji ter prevoza stvari s tovornimi motornimi vozili,
- prodaja na drobno,
-r- izdelovanje kemičnih izdelkov,
- gostinska dejavnost,
- in taka proizvodnja ali storitve, ki se z uporabo avtomatov in drugih visoko produkcijskih strojev opravljajo storitve ali proizvodnja za tržišče v linijsko kontinuiranem tehnološkem procesu z. enotavne predelavo surovin.
11. člen
Na območju občinske skupščine Ribnica smejo občani v svojih gospodinjstvih, počitniških hišicah in kmečkih gospodarstvih oddajati sobe za prenočevanje le preko organizacij združenja dela s področja' gostinstva in turizma oziroma preko družbeno pravnih oseb (turistična društva).
12. člen
Občinska skupščina je dolžna v okviru programa razvoja in svojih možnosti pospeševati obrtno dejavnost, posebno storitveno obrt s teih, da zagotavlja ekonomske in druge pogoje za razvoj ali pa da poskrbi, da se potrebna dejavnost organizira v okviru družbeliega sektorja odnosno krajevnih skupnosti.
13. člen
V	primeru krišiteljev tega odloka se uporabljajo kazenske sankcije obrtnega zakona.
14. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Stev.: 313-9-73-01
Datum: 10. 12. 1973
Predsednik občinske skupščine Ribnica:
' BOGO ABRAHAMSBERG4.T.
(Ur. 1. SRS št. 29/1965) in 140. člena statuta občine Ribnica je skupščina občine Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. 11. 1973 sprejela
ODLOK o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Ribnica
1. člen
Najnižji znesek mesečne nagrade vajencem v delovnih organizacijah in vajencem pri zasebnih obrtniJdh v občini Ribnica znaša:
- v prvem učnem
letu	200,00	din
- v drugem učnem
letu	250,00	din
- v tretjem učnem
letu	350,00	din.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po' objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Stev.: 12-2-73 Datum: 27. 11. 1973
Predsednik občinske skupščine Ribnica.^ BOGO ABRAHAMSBERG, l.r.
OBČINA TREBNJE
363.
Na podlagi 1., 2., 3., 4. in 5. člena zakona o nagrajevanju vajencev
364.
Na podlagi tč. 2 drugega odstavka XXXIII. ustavnega amandmaja (Uradni list SRS, št. 51/71) in 72. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/70) je skupščina občine Trebnje na seji
-	občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. 12'. 1973 sprejela
ODLOK o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine TREBNJE
1.člen
Z namenom, da se zagotovi zavestno in družbeno usmerjanje stano-v^jskega gospodarstva, predvsem pa graditve, uporabe in gospodarjenja s stanovanji na osnovi združevanja sredstev, se ustanovi samouprav na stanovanjska skupnosti občine. Trebnje.
Ime skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Trebnje (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2. člen.
Skupnost je pravna oseba. Za obveznosti odgovarja z vsemi svojimi sredstvi.
3. člen
Skupnost ima svoj statut.
Statut skupnosti xireja zlasti naslednja vprašainja:
- določa organe ,upravljanja skupnosti in njihovo delovno podro-čje;
- določa način izločanja in združevanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo;
- določa način sprejemanja de-lovn^a in finančnega načrta, zaključnega računa ter poslovnega
. poročila skupnosti;
- določa način sprejemanja pro-
grama za dajanje družbene pomoči
— določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in o poslovanju skupnosti;
- ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje skupnosti
Statut skupnosti sprejme skupščina skupnosti najpozneje tri mesece po ustanovitvi skupnosti, potrdi pa ga skupščina občine.
4.	člen
Skupnost ima tri zbore, ki izvršujejo pravice upravljanja na treh različnih interesnih področjih stanovanjskega gospodarstva, in sicer:
1. za področje graditve stanovanj,
2. za področje gospodarjenja s stanovanji in
3. za področje družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
Zbora za podroi^e graditve stanovanj ih za področje gospodarjenja s stanovanji imata po 15 delegatov, zbor za področje družbene pomoči pa 21 delegatov. Vsi zbori skupaj tvoryo skupščino stanovanjske skupnosti.
Zbori delajo ločeno na sejah ali pa na skupni seji (skupščini stanovanjske skupnosti). Katere zadeve obravnavajo in o njih sklepajo posamezni zbori in katere vsi zbori skupaj, določa statut skupnosti
Vsak zbor ima svojega predsedni ka, ki ga izvoli zbor izmed svojih Članov.
5. člen
Sl^pščina skupnosti ima svoj izvršilni organ, ki šteje 9 članov, od katerih po trije zastopajo vsak zbor. Predsednika skupščine izvoli skupščina. Predsednik skupščine je hkrati tudi predsednik izvršilnega organa.
6. člen
Skupščina skupnosti in posamezen zbor ima lahko še druge organe upravljanja, ki jih določi v svojem statutu ali pa ustanovi na osnovi statuta. Naloge teh organov se določajo v statutu skupnosti ali pa s sklepom skupščine.
Skupnost lahko ustanovi lastne strokovne službe ali pa te naloge pogodbeno prenese na koga drugega.
7.	člen
Dejavnosti skupnosti se financirajo s sredstvi naslednjih virov:
1. Gradnja:
- združena sredstva po družbenem dogovoru,
- namenske denarne vloge pravnih oseb,
- del sredstev bivš^a občinskega stanovanjskega sklada,
- namenska bančna sredstva,
- obresti,
- anuitete posojil,
- druga sredstva;
2. Gospodarjenje:
- stanarine,	^
- najemnine;
3. Družbena pomoč:
- izločena sredstva za družbeno pomoč,
- namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti,
- prostovoljno vložena sredstva,
- preostala sredstva za subvencioniranje stanarin,
- neporabljena sredstva za stano-
vanjsko izgradnjo udeležencev NOV in anuitete iz posojil, odobrenih iz teh sredstev — anuitete,
- druga sredstva.
8.	člen
Način izvolitve delegatov v skupščino skupnosti oziroma njenih zborov določi in volitve delegatov izvede iniciativni odbor. Pri tem iniciativni odbor upošteva, da so ustrezno zastopani interesi;
1. vgradnji stanovanj:
- delavcev temeljnih organizacij združenega dela,
- delavcev, zaposlenih pri zasebnikih,
- upokojencev,
- varčevalcev za stanovanja pri banki,
- krajevnih skupnosti in,
- občinske skupščine;
2. pri gozdarjenju s stanovanji:
- vseh vlagateljev stanovanj in poslovnih prostorov,
- stanovalcev in etažnih lastnikov,
- najemnikov poslovnih prostorov,
- krajevnih skupnosti;
3. v organiziranju družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu:
- delavcev temeljnih organizacij združenega dela,
- zasebnih delodajalcev in pri njih zaposlenih delavcev,
- upokojencev,
- mladine,
- borcev NOV,
- socialistične zveze delovnega ljudstva,
- sindikatov,
- krajevnih skupnosti in
- občinske skupščine.
9. člen
Dokler se ne konstituira skupščina skupnosti po določbah tega odloka, opravljajo že ustanovljeni organi upravljanja s področja stanovanjskega gospodarstva (solidarnostni sklad, organi upravljanja pri Stanovanjskem podjetju) svoje naloge po dosedanjih predpisih.
10. člen
Ta odlok začne vejati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Številka: 36-04-73-1
Datimi: 6. 12. 1973
Predsednik občinske skupščine Trebnje: SLAVKO KRŽAN, l.r.
365.
Na podlagi 45. in 62. člena temeljnega zakona o financiranju družbe-no-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) in na podlagi 72. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnfli skupnosti dne 6. 12. 1973 prejela
ODLOK o spremembi proračuna občine Trebnje za leto 1973
1.	člen
V	posebnem delu proračuna za
leto 1973 se izvrši spremembo tako, da se:
1. zviša glavni namen
04 - socialno varstvo 175.700
05 — zdravstveno varstvo 8.600 07 - delo državnih organov 49.100
13 - dejavnost družbeno-
in društev	21.000
14 - n^o^darske
investicije	44.000
298.400
2. zniža glavni namen
06 - konranalna dejavnost 2.200
19	— nerazporejem dohodki 296.200
298.400
. '	2.	člen
Zvišanja oziroma znižanja po posameznih razporednih skupinah so razvklna iz posebn^a dela proraču na.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400-03/73-1 Datum 6. 12. 1973
Predsednik občinske skupščine Trebnje: SLAVKO KRŽAN, l.r.
366.
OBVESTILO
O izidu referenduma
Občinska volilna komisija Treb-nie
objavlja, da je na referendumu na območju občine Trebnje za uvedbo krajevnega samoprispevka za softnanciranje programa gradnje šolskih in komunalnih objektov dne 14. in 16. decembra 1973 od 11.008 glasovalnih upravičencev glasovalo 10.334 glasovalnih upravičencev, od tega z „za“ 7,747 in s „proti" 2.302 glasovalca. Neveljavnih glasovnic je bilo 285.
Referendum je urešen, ker je glasovalo z „za“ 70,38 % vseh glasovalnih upravičencev.
Predsednik ObVK: JANEZ GARTNAR, 1 j.
Tajnik ObVK: JOŽE GODNJAVEC, l.r.
Clan ObVK: MIMI KOLAR, l.r.
367.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 72. člena statuta občine Trebnje in na podlagi izida referenduma za uvedbo samoprispevka, opravljenega dne 14, in 16. decembra 1973, je skupščina občine Trebnje na seji občinsk^a zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21, decembra 1973 sprejela
ODLOK o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa gradnje šolskih in komunalnih objektov
1.	člen
Na podlagi odločitve občanov na
referendumu dne 14. m ib. decembra 1973 se za območje občine Trebnje uvede samoprispevek v denaiju za sofinanciranje programa gradnje šolduh in komunalnih objektov.
Dve tretjini zbranih sredstev sa-mopn^evka se porabi za gradnjo šoldcih objektov, ena tretjina pa za gradnjo komunalnih objektov.
Zbrana sredstva za gradnjo komunalnih objektov se v višini dveh tretjin najmanj tromesečno nakazujejo krajevnim skupnostim za financiranje njihovih programov za izgradnjo komunalnih objektov, v višini ene tretjine pa komunalnemu skladu občine Trebnje za sofinanciranje gradnje vodovoda v dobmiško dolino.
2. člen
Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in to od 1. januaija 1974 do 31. decembra 1978.
3. člen
Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Trebnje, in sicer:
1. zaposleni občani od svojih osebnih dohodkov po stopnji 1,5 % od neto osebnih dohodkov,
2. upokojenci po stopnji 1,5 % od pokojnin,
-	zasebni obrtniki, gostilničaiji in prevozniki ter dnigi občani z lastnimi dohodki po stopnji 1,5 % od osnov za odmero davka od osebnega doHodka,
3. občani, ki so zavezani davku iz osebn^a dohodka od kmetijske dejavnosti, in sicer od katastrskega dohodka 1.000 — 1.500 din po 50 dir na leto, od vsakih nadaljnji začetfl 500 din katastrskega dohodka pa po
20	din več,
4. člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
1. občani od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od vajeniških nagrad,
2. občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmeija in pokojnine, ki ne presegajo 1.000 din na mesec,
3. občani, ki so zavezani davku iz osebn^a dohodka od kmetijske dejavnosti in njihov katastrski dohodek ne presega 1.000 din.
5. člen	'
Samoprispevek Z2^)oslenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka oziroma pokojnine, obračunavajo in nakazujejo pa ga izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin.
Zavezancem za samopri^evek iz dohodka od kmetijske dejavnosti in zavezancem, ki samostojno opravljajo obrtne in druge go^odarske dejavnosti ter intelektualne storitve, opravi odmero samopri^evka davčna uprava občinske skupščine na enak način in v enakih rokih, kot se odmeijajo priq)evki in davki občanov.
Osnova za odmero in obračun samoprispevka po tem odloku so dohodki, doseženi v času iz 2. člena tega odloka.
Izterjava samopri^evka se izvaja po predpisih, ki veljajo' za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
6.	člen
Samoprispevek se vplačuje na tekoči račun sklada za investicije v šolstvo občine Trebnje.
Organ upravljanja sklada iz prv^a odstavka t^a člena deli sredstva samoprispevka za namene in v razmerju iz 1. člena tega odloka.
368.
POPRAVEK ODLOKA ŠT. 353
Popravljamo tiskarsko napako v „Odloku o ureditvi določenih ^rašanj s področja obr-ti“ (Skupščinski DL 27/22. novembra 1973), v katerem se mora prvi odstavek 3. člena pravilno gasiti takole:
Občani, ki v svojih gospodinjstvih, počitniških hišicah in kmečkih gospodinjstvih oddajajo sobe za prenočevanje, smejo oddajati sobe samo preko re-cepcijske službe turističnega društva. Način oddajanja sob podrobneje uredi oddelek za gospodarstvo in finance s posebnim navodilom.
UREDNIŠTVO SDL
OBČINA METLIKA
369.
Na podlagi 65., 66. in 99. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) ter 5. točke 111. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji občinsk^a zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. 12. 1973 prejela
ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1972
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Metlika za leto 1972, ki vsebuje:
1.	Zaključni račun proračuna občine:
- skupni znesek po bilanci proračuna	6,447,81?,45	din
- skupni znesek razporejenih dohodkov po bilanci proračuna
5.884.487,16 din
4.	člen
Pr^led doseženih dohodkov in razporeditev dohodkov je zajet v bilanci proračuna za leto 1972, ki je sestavni del t^a odloka.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Številka: 400-7/67
Datum: 5. 12. 1973
Predsednik občinrice skupščine Metlika: IVAN 2LLE, 1. r.
370.
Na podlagi 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. list SRS št. 27/72) in 119. člena statuta občine Metlika (Skupščinski Dol. list št. 19/65) je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5,12,1973 prejela
ODLOK o ugotovitvi splošnega interesa za rekonstrukcijo ceste Metlika-Drašiči
1, člen
Regionalna cesta II. reda Metlika-Drašiči je družbeni objekt, katerega rekonstrukcija je v splošnem interesu.
2, člen
S	tem odlokom je ugotovljen splošni interes za rekonstrukcijo objekta iz l, člentega odloka na vseh zemljiščih, ki so po gradbeni dokumentaciji in katastrskih načrtih predvidena za razlastitev.
3, člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Številka: 010-5/73
Datum: 5. 12. 1973
Predsednik občinske skupščine Metlika: IVAN ŽELE, 1. r.
7. člen
Za zbiranje samopri^evka je odgovoren organ upravljanja sklada za investicije v šolstvo, za izvajanje del pa isti organ tega skalda, upravni odbor komunaln^a sklada in sveti krajevnih skupnosti, vsak za program iz svojega področja.
8. člen
O uporabi morebitnega viška dohodkov nad izdatki odloča občinska skupščina.
' 9. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem list\i, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje,	•
Številka: 014-011/73-1
Datum: 21.12. 1973 f	Predsednik	občinske
skupščine Trebnje: SLAVKO KRŽAN, l.r.
- presežek nad razporejenimi dohodki	563.325,29	din
2.	Zaključni račun rezervnega sklada:
- skupni znesek dohodkov
316.692,33 din «
- skupni znesek izdatkov
- pre^žek dohodkov po zaključnem računu	316.692,33	din
2. člen
Presežek dohodkov po zaključnem računu občine Metlika za leto 1972 v znesku 563.325,29 din se prenese kot dohodek proračuna ob čine Metlika za leto 1973.
3. člen
Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Metlika za leto 1972 v znesku 316.692,33 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1973.