Podtalna, platen» r gotovini.
0LAS1LO ZVEZE FANTOVSKIH ODSEKOV V LJUBLJANI. — IZHAJA VSAK DRUGI ČETRTEK. — NAROČNINA: LETNO DIN 20, POD SKUPNIM OVITKOM DIN 18. — RO KO PISI SE POŠILJAJO NA NASLOV: UREDNIŠTVO »KRESA«, LJUBLJANA, KRŽIČEVA 6. — UPRAVA: »KRES«, RAKOVNIK, LJUBLJANA 8. ČEKOVNI RAČUN ŠT. 17.871.
LETO XI.	LJUBLJANA,	ČETRTEK,	22.	FEBRUARJA	1940.	ŠTEV.	5.
fant — pa zares!
Dva fanta gresta po cesti. Prvi je v posvečujoči milosti božji, drugi pa v smrtnem grehu. Na zunaj ni zapaziti nobene posebne razlike. Toda v resnici, kolik razloček! Kakor da bi gledal mladega, zdravega fanta ob bolnem, slepem, kruljavem fantu.
Fant je padel v smrtni greh. Na zunaj nobene spremembe. A znotraj? Nevidno, a vendar v strašni resničnosti se je iavršila v duši silna sprememba. Po izbruhu slabih strasti in po zmagoslavju nizkih nagonov, ld so porušili verska načela, je bilo izdano povelje izgona sv. Duha.
In kakor je nekdaj res prišel vanj sv. Duh in ga prerodil v novem življenju otroka božjega in mu vtisnil pečat, neizbrisno znamenje kristjana, tako sedaj smrtni greh prežene iz duše sv. Duha in umori božje življenje v njej, da postane zopet mrtva za Boga in ožigosana s pečatom izdajstva, verolomstva, ki kliče po maščevanju.
Usodno je pri tem to, da te strašne spremembe, ki jo povzroči v duši smrtni greh, na zunaj ne zapazimo. In prav zato nas nič ne pretrese.
Toda, če bi fant živel iz vere, če bi živo veroval, da se je treba bati »tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel«, potem bi se bolj resno izogibal smrtnega greha in skrbno čuval v sebi zaklad milosti božje.
Fantje, ne mislim vam pridigati, samo na neko veliko neskladnost bi vas rad opozoril. Glejte! KATOLIŠKI FANT NA ZUNAJ, PRED SVETOM, V NOTRANJOSTI PA PRIPADNIK HUDOBNEGA DUHA, SOVRAŽNIK BOŽJI! SAMI ČUTITE, DA TO NE GRE SKUPAJ!
Sloviti dramatik Shakespeare je zapisal v neki drami: »VSAK NAJ BI BIL ZARES, KAR JE NA VIDEZ. KDOR NI ZARES, PA ŠE NA VIDEZ NAJ NE BO!«
FANTJE, VI, KI STE V KATOLIŠKEM DRUŠTVU, VELJATE ZUNAJ PRED SVETOM, ZLASTI PRED NASPROTNIKI ZA KATOLIŠKE FANTE, ZA KRISTUSOVO MLADINO, ZATO MORATE GLEDATI, DA TUDI V RESNICI BOSTE! ZATO MORA BITI VAŠA PRVA IN NAJVEČJA NE LE KRŠČANSKA, AMPAK TUDI DRUŠTVENA DOLŽNOST, DA ŽIVITE BOŽJE, KRISTUSOVO ŽIVLJENJE, Z DRUGO BESEDO, DA ŽIVITE STALNO V POSVEČUJOČI MILOSTI BOŽJI.
Fantje, sedaj v resnem postnem času, ko nam sveta Cerkev kliče v spomin trpljenje in smrt Kristusovo, SE ZRESNITE TUDI VI IN SE POGLOBITE V SKRIVNOST TRPLJENJA IN KRIŽA KRISTUSOVEGA. OB KRIŽU BOSTE SPOZNALI HUDOBIJO GREHA, OB
njem boste obrodili vreden sad pokore in vstali boste k novemu življenju.	J.	Kopač.
Katoliški
Kaj bomo obravnavali v marcu in aprilu na fantov, sestankih?
Na začetku vsakega fantovskega sestanka pove za uvod nekaj duhovnih misli gospod duhovni voditelj. To je koristno za naše fantovske sestanke.
Več odsekov je izrazilo željo, naj bi v marcu in aprilu kot prosvetno snov še dalje predelovali
2. Nadaljuje predelovanje protikomunističnih knjižic, (glej Kres št. 2. 1940.)
3. Če preostane čas, naj obdelajo odseki s pretežno delavskim članstvom iz dr. Ahčinove knjige »Komunizem« poglavje Delavec v Sovjeti ji: (str. 119-135), odseki s pretežno kmečkim
protikomunistične knjižice, ker je v njih toliko gradiva, da ga odseki na fantovskih sestankih v januarju in februarju niso mogli temeljito obdelati. Predsedstvo ZFO je na predlog prosvetnega odbora to željo upoštevalo ter odločilo, naj odsek na fantovskih sestankih v marcu in aprilu 1940 obravnava sledečo prosvetno snov:
1.	Temeljit študij vprašanj in odgovorov za obvezne okrožne tekme v letu 1940. na podlagi knjižice »Tekmovalni red«, ki so jo vsi odseki dobili.
članstvom iz iste knjige poglavje Kmet v Sovje-tiji (str. 137-143).
Na vsakem fantovskem sestanku mora biti na sporedu ena ah dve deklamaciji in nekaj zabave. Primemo snov poišče vsakokratni voditelj fantovskega sestanka iz knjižice »Fantovski sestanek«.
Člani, pridno se menjajte v vodstvu fantovski sestankov. Kdor vodi, mora fantovski sestanek tudi pripraviti. Dobro pripravljen sestanek ima vedno uspeh.
Janeš Karel z droga.
Fric Natlačen na konju.
Kermavner Franci na eni bradljenici.
Preostro so nas obsodili
Glede na našo opombo pod zgornjim naslovom je škof. odbor KA v Mariboru poslal Novinam pojasnilo, da na tečaju KA za lav. škofijo nihče, najmanj pa predavatelji ali organizatorji tečaja, ni trdil, da niso niti Marijine družbe niti tretji red, najmanj pa prosvetna društva, fantovski odseki in dekliški krožki nič napravili za KA, to je za versko življenje duš...
Mi smo tudi prepričani o tem in smo iz srca veseli, da se je obsodba naših organizacij izkazala
za neresničnol
lTorrfin« P° sklepu predsedstva ZFO V U/illU • zato se vsa organizacijska tv
BREZALKOHOLNI TEDEN
Brezalkoholni teden, ki je bil določen za 3. do 9. marca 1.1., naj se preloži na teden od 10. do 16. marca t. 1. zaradi tega, ker je ta teden po sklepu kongresa Kristusa Kralja določen kot treznostni teden za ves narod.
do nadaljnega Dopisi ne bodo izhajali, rina objavlja v drugih Zveznih glasilih!
Brat Blaž. stori tako! I Fantje, več verske izobrazbe in več verske vzgoje!
Tvojega poročila je Zveza fantovskih odsekov vesela, ker kaže, da se kot predsednik Fantovskega odseka res zanimaš za vse delo v njem. Čutiš se odgovornega za delovanje in življenje posameznega člana, kakor celotnega odseka. Bog daj naši fantovski organizaciji samo take predsednike fantovskih odsekov, ki bodo v svojem srcu čutili odgovornost za vse organizacijsko delo.
Kar si napisal o odsekovih sejah, je vse res. Seje morajo biti redne, odborniki pa so dolžni se pripraviti zanje. Iz Tvojega poročanja razberemo široko poznanje »Poslovnika« in knjižic »Tajnik« in »Blagajnik«. Le predsednik, ki vse navedene knjižice do podrobnosti pozna, more odbornike usmerjati k pravemu in koristnemu delu.
Prav imaš, ko trdiš, da je z našimi tajniki križ. Kar ne morejo se navaditi na red v poslovanju. Skrbeti bo treba za njih vzgojo. Prva šola zanje pa so dobro vo-deiiv fantovski sestanki. Svetujemo Ti, da prav vse člane navajaš k tajniškemu poslovanju, in sicer s tem, da bodo kar po abecednem redu morali voditi zapisnike fantovskih sestankov pod Tvojim ali tajnikovim nadzorstvom. Na ta način se bo vse članstvo nekoliko seznanilo s tajniškimi opravili. Nekaj jih bo pa gotovo, ki bodo že pri tem delu pokazali prav po sebne sposobnosti. Te bo pritegniti v odbor ali jih pripravljati na poslovne izpite.
Stori tako pri svojem odseku in ■videl boš lep napredek. Prav ta-
S šolo verska vzgoja nikakor še ni končana. Večina otrok zapusti Solo vprav v dobi začetega duševnega ln telesnega dozorevanja, ko potrebuje za svojo nestalnost, neizkušenost ln neko čudno revolucionarnost še prav posebno modrega vodstva ln zlasti neizčrpno moč nadnaravnih verskih pripomočkov.
KO SE ZAPRO ŠOLSKA VRATA ...
Ko se za mladim človekom zaprejo šolska vrata, glneva polagoma iz spomina vse, kar se je v šoli naučil. Tudi verske resnice pričnejo bledeti. Ne traja dolgo, pa se spominja še samo na razne zapovedi in prepovedi, ki mu po njegovem mnenju omejujejo sladko prostost; globljega umevanja nima. življenje pa stavlja na mladega človeka nove naloge in prinaša težje preizkušnje, v katerih nujno potrebuje luči božje resnice ln moči božje milosti. Nove nevarnosti prihajajo nadenj, ki so tem večje, če je
K '>t e or.riee mit Stelncrfripcn
Jezeršek Ivan na bradlji.
Klopinsko jezero z Grintovcem v ozadju.
prisiljen zaradi vsakdanjega kruha zapustiti domačo hišo in Iti v službo ali v uk. Danes so se bolj ko kdaj »namnožile nevarnosti za nravno in versko propast mladine, zlasti po brezbožnih in nesramnih knjigah in po kinematografskih predstavah, ki služijo pogosto le draženju grdih strasti in dobičkarskemu pohlepu!«
V VIHRAVI IN NEVARNI DOBI
V tej vihravi in nevarni dobi potrebuje mladi človek globljega umevanja verskih resnic in zapovedi tako nujno kakor ladja v viharju sidra.
V tej dobi mora mladi človek spoznati verske resnice od praktične življenjske strani, da doume, kako so te resnice pravo vodilo za človekovo življenje, za vse primere, dvome in težave.
Kje in kako naj doraščajoča mladina zreleje in globlje spoznava verske resnice in božje zapovedi? Najprej pač pri pridigah in krščanskem nauku, kjer se razlaga in oznanja beseda božja. »Vera je iz oznanila, oznanilopa pobesediKristusovi« (Rim 10,17).
POSLUŠATI BOŽJE RESNICE — DOLŽNOST • Po božjem ukazu morajo duhovniki oznanjati božje resnice, prav tako pa imajo verniki dolžnost to božjo oznanilo poslušati (kan. 1348). Večina od vas nima druge priložnosti poučiti se v verskih resnicah kakor pri pridigi in krščanskem nauku. Zato je vaša vestna dolžnost, da to priložnost pridno uporabljate. Z veliko žalostjo opažam, da mnogokje mladi moški svet, pa celo zreli in resni možje med pridigo postajajo zunaj cerkve in tako leta dolgo ne slišijo besede božje. Velik greh je to, težka bo zanj odgovornost pred večnim Sodnikom. NI čuda, da je nevednost v verskih
zadevah pri takih nesrečnih tako velika; krščanstvo jim ni nič več kot število navad, katerih se zaradi drugih ljudi še držijo, v dušah pa že davno ni več sledu božjega življenja, če taki še kdaj pristopijo k zakramentom, Je zelo dvomljivo, če se znajo prav pripraviti, tako so nevedni. Postajanje zunaj cerkve je nečastna posebnost našega naroda; pri nobenem drugem narodu na svetu ni te grde navade, žalostna slava je to ln sramota za ves narod. Vsi, katerim je zveličanje duš ln čast naroda pri srcu, se moramo potruditi, da odpravimo to sramoto, ki Je verski nevednosti vir ln vzrok obenem.
DOLŽNOST NAŠE ZFO.
Verske družbe, posebno Marijine družbe In tretji red sv. Frančiška Asiškega imajo hvaležno nalogo, da svojim članom nudijo globlji pouk ln temeljitejše umevanje verskih resnic In da jih nauče vest-neje ln stanovitne je ravnanje po spoznanih resnicah! Tudi izven cerkvene KATOLIŠKE MLADINSKE ORGANIZACIJE imajo dolžnost pospeševati v svojih članih versko zavest in versko znanje, da bodo z zrellšča božjega razodetja gledali, presejali svet in življenje In da se bodo znali v vsakem slučaju odločiti, kakor zahteva božja najsvetejša volja.
škof dr. Gregorij Rožman.
Slomšek — o farni cerkvi
Vaša farna cerkev je vaše občine svetla luč. Kakor oko visoko na čelu kraljuje, in se	ogleduje	na vse	kraje sveta: tako stanujejo na	tem
svetem kraju vsevidejoče oči	božje,	oko Jezusa kralja nebeškega, in	vidi
vse vaše delo dobro in hudobno. To oko božje gleda po visokih pogorjih gospodarje In hlapce, kako les spravljajo, flo3arjs, ki po Dravi vozijo, gleda tebe popotnik, kateri po samotnih stezah hodiš, te vidi grešnik, grešnica v trdni temi, kaj grdega delaš; vidi pa tudi tebe ubogi kmetič, ki se pri svojem težkem delu potiš, tebe bolnik, ki zapuščen na smrtni postelji ječiš.
Oh, ozirajte se	pa tudi	vi radi	po svoji farni cerkvi, ktera je	cele
fare duhovno oko.	Cerkev	naj je	tudi cele fare srce. Odtod tečejo
sedmeri studenci milosti božje po celi fari: od tod pride duhovno življenje do vsake bajtice. Od farne Cerkve se širi po hribih ln dolinah veselje, pa tudi žalost.
Pa tudi lz farne Cerkve more še dalej pot biti — steza v dolgo večnost na Očetov dom. (Iz knjige Anton Martina Slomšek 1939., dr. Debeljak.)
Mošenjska planina na Jelovci (1312 m) kjer se je vršil del lanskih smuških tekem ZFO.
ko, kakor si ti prepričan, da moramo vsi skrbeti za dobro vzgojo odbornikov, je prepričana tudi Zveza, ker se dobro zaveda, da od tega zavisi obstoj in napredek naše organizacije.	N.
Kaj pravile?
V zadnji številki Kresa, ste, g. urednik, prav na prvi strani pisali o pijančevanju. Takole ste povedali: »Ne bomo več služili temu lažnivemu kralju — pijači —. In če rečemo, da ne bomo, tudi v resnici ne bomo ... In tako bomo kot resni in trezni fantje vplivali še na vse druge fante v fari.«
Prav ste zapisali, g. urednik! Saj je lanski kongres Kristusa Kralja sprejel resolucijo o pobijanju pijančevanja in ZFO je na zadnjem občnem zboru sprejela v program našega dela v tekočem letu »Boj pijančevanju. V tem oziru je treba posebne pažnje pri prireditvah.« Prav v januarju so morali vsi odseki izvesti farne sestanke, na katerih je bil govor o pijančevanju, in menda po vseh cerkvah smo zadnje nedelje v januarju slišali pridige o istem predmetu. Torej: organiziran, načrten boj tej grdi .razvadi.
Kaj pravite, g. urednik, ali pa veljajo navodila, ki prihajajo od ZFO v Ljubljani, samo za nas podeželske fante, za ljubljanske pa ne?
V Slovencu smo nekajkrat zaporedoma brali, da je imel neki FO v Ljubljani »propagandni teden«. Vsak večer je bilo predavanje o naši organizaciji. Kot govorniki so nastopali tudi odlični voditelji ZFO. Za zaključek propagandnega tedna pa je imel odsek na sporedu spevoigro »Kovačev študent«. Kaj pravite, g. urednik, ali je to dostojen zaključek propagandnega tedna?
ŠPORTNE DROBTINE
Znani raziskovalec polarnih krajev Byrd je odplul sredi novembra iz Bostona na južni tečaj z dvema ladjama »Oaklandski medved« in »Severna zvezda«. S seboj ima 125 mož, 160 psov. Posebnost, ki jo ima s seboj, so zložljive hišice, najmodernejši stroji, aparati in instrumenti za merjenja, letala, tanki ln hišica na kolesih. Kolesa pa se lahko preurede v sani. Ta ekspedicij?! ima nalogo izdelati točen zemljevid antarktičnega ozemlja, ugotoviti podnebje, prirodna bogastva in drugo.	P.	K.
Sl
Sodniške komisije za obvezne okrožne tekme
Oljska vzorna vrsta posluša govor okrož. duh. vodje g. Ivana Rančigaja
Po določbah tekmovalnega reda za obvezne °krožne tekme mora okrožje sestaviti dve sodniški komisiji, in sicer: eno za načela in poslovnik, drugo 2a redovne in proste vaje. Vsaka komisija sestoji iz štirih članov: Treh sodnikov, ki ocenjujejo, in zapisnikarja, ki vodi tekmovalne preglednice.
Ker ne sme nihče ocenjevati odseka, katerega član je, mora okrožni odbor izbrati člane sodniških komisij iz različnih odsekov. V primeru, da sodelujeta dva člana istega odseka kot sodnika, ne smeta biti oba v isti komisiji, pač pa eden v komisiji za hačela in poslovnik, drugi pa v komisiji za redovne ih proste vaje. Dopustno je tudi, da se izbero člani Sodniških komisij iz sosednega okrožja. Za sodnike
je izbrati le sposobne člane, ki vsestransko obvladajo Tekmovalni red in tvarino.
Poglejmo n. pr., kakšen je postopek pri sestavljanju sodniških komisij. Clane sodniških komisij naj predstavljajo male črke n. pr. a, b, c, d, odseke, katerih člani so sodniki, pa naj predstavljajo odgovarjajoče velike črke A, B, C, D.
Kako naj se sestavi sodniška komisija, ko tekmuje odsek B ? Član sodniške komisije b je član odseka B, zato ga ne sme ocenjevati, vršil bo posle zapisnikarja. Ocenjevali pa bodo odsek sodniki a, c, d. Prav tak postopek bo, ko bodo tekmovali odseki A, C, D.
Okrožni odbor naj vsaj en dan pred tekmami skliče obe sodniški komisiji na skupno sejo, na kateri se naj natančno preuči tekmovalni red, napravi točen načrt tekem, pripravi vse potrebne tiskovine in druge reči, ki so potrebne za brezhiben potek tekem.
Na tej seji naj člani sodniških komisij tudi izjavijo okrožnemu predsedniku, da bodo odgovore tekmovalcev oziroma njih izvedbe presojali popolnoma nepristransko in pravično.
Ko bodo sodniške komisije sestavljene iz sposobnih članov, poučenih o vseh podrobnostih tekmovalnega reda, in če bodo okrožni odbori organizacijo tekem dobro izvedli ter poskrbeli za vse tekmovalne pripomočke, bodo letošnje obvezne okrožne tekme gotovo pokazale lep napredek.
O.	za o. ZFO.
JAMSTVO ZA DELAVNOST ODSEKOV
Naša želja je, da bi imeli v odsekih veliko članov. Vendar nas ta želja ne sme zapeljati, da bi bili pri sprejemu novih članov lahkomiselni.
Pravilo je, da odseki dobivajo člane iz vrst svojih naraščajnikov in mladcev. S tem ni rečeno, da bi ne mogel postati član kdo, ki ni bil naraščajnik ali mladec. Mogoče ni imel prilike za to ali pa ga ni znal nikdo pritegniti.
Vendar moramo biti zelo previdni pri sprejemanju takih novih članov. Bolje je, da ima odsek nekaj članov manj, kakor da bi sprejemali v odsek ljudi, o katerih ne vemo, ali članstvo resno in iskreno mislijo.
Stara taktika komunistov je, da skušajo -tudi v katoliška društva vtihotapiti svoje zaupnike. Danes je opreznost pri nepoznanih »somišljenikih« prav posebno potrebna.
Odborniki, vaša dolžnost je, da na to pazite ter tako obvarujete odseke pred bridkimi izkušnjami.
Vodjem mladcev!
Vodje mladcev, .ponovno Vas prosimo, Pripravljajte mladce na sprejemni izpit in na slo-Vesni sprejem, ki naj bo najpozneje 19. marca. Najprimernejši dan je fantovski praznik 19. marca, saj Je tudi sprejem mladcev - bodočih članov za odsek Poseben praznik. Po svojih podrejenih edinicah bo ^Veza dobila točen vpogled v pripravo na sprejem način sprejema. Oni vodje mladcev, ki bi spre-
jemnega izpita in sprejema ne izvedli, se morajo po sklepu predsedstva ZFO Zvezi opravičiti. Kdor se ne bo opravičil, ali pa opravičilo ne bo zadovoljivo, bo Zveza zahtevala njegov odstop. Bratje! Sprejemni izpit — slovesna obljuba — je za rast naše organizacije tako važna, da je vredno vsega truda, odsekovne odbore pa prosimo, naj za dan sprejema pripravijo kratko, nekaj točk obsegajočo akademijo.
O. za naraščaj.
O higieni telesnih vaj
NAVODILA ZA TELESNE VAJE
Da bomo ta vsestransko ugodni učinek telesnih vaj čim bolje izkoristili in obrnili v svoj telesni in duševni prid, je potrebno ravnati se po sledečih navodilih:
1. Telesne vaje so naša vsakdanja potreba kakor hrana in spanje.
2. Telesne vaje se morajo izvajati postopno od lažjih in enostavnejših k težjim in bolj sestavljenim; prav tako se mora tudi čas trajanja telesnih vaj daljšati postopoma.
3. Telesnemu delu naj sledi vselej potreben od-počitek, da telo svoje sile obnovi.
4. Telesne vaje, zlasti težje, naj se ne izvajajo neposredno pred jedjo ali po jedi.
5. Telesne vaje ne smejo nikdar presegati telesnih sil; vsako dolgotrajno in prekomerno napenjanje telesnih moči ima zelo škodljive' posledice: namesto okrepitve sledi oslabitev telesa.
6. Vsako telesno vežbanje naj bi se praviloma začelo z dihalnimi vajami, da se pravilno razvije prsni koš.
7. Ce je le možno, naj se telesne vežbe vselej združujejo z drugimi sredstvi, ki pospešujejo in dopolnjujejo telesno utrjevanje; takšna sredstva so zračne, sončne in vodne kopeli. Najidealnejše so tiste telesne vaje, ki dovoljujejo izkoriščanje vseh pri-rodnih sredstev za telesno utrjevanje.
ZGREŠENI CILJI
Velika korist telesnih vaj se kaj lahko sprevrže v veliko, nepopravljivo 'škodo, kakor hitro izgubimo
izpred oči njihov glavni namen, ki je v okrepitvi fr s’ utrditvi telesa ter posredno tudi v okrepitvi duh* 6 proti kvarnim vplivom najrazličnejšega izvora. Tak ® šni izrodki na polju telesnih vaj se pojavljajo v no-vejšem času zlasti v športnih panogah. Mnogim s športnikom lebdi pred očmi le še divje tekmovanj« k z vsemi izrastki sebičnosti in brezobzirnosti do vseg* c in vseh. V tekmo vržejo vsa razpoložljiva sredstva ä večkrat celo nepoštena, samo da bi posekali na ' sprotnika-tekmovalca in si na škodo lastnega zdrav- 1 ja, da celo s tveganjem življenja, priborili čim boljši uspeh in varljiv in porazen sloves, ki danes v svetil * nerazsodnih ljudi toliko zaleže. Ta neumni, divji ( lov za rekordi ima seveda kaj slabe posledice za po- j sameznika in za družbo ter je neke športne in te- ] lovadne panoge v svetu treznih ljudi domala že pri- , pravil ob dobro ime. Posamezniki se izdivjajo v , svoji surovosti in končajo pogosto svojo športno ka- i riero kot telesni pohabljenci, v družbi pa se razpasejo strasti zavisti in sovražnosti do slepe onemo- : glosti in dejanskih napadov (pomislite na razne nogometne tekme!), odmika pa se vedno bolj vzvišeni duhovni cilj plemenitega tekmovanja, medsebojnega spoštovanja in vzajemne pomoči. Mnogo je takih nezdravih pojavov na polju telesne vzgoje; ti nam pričajo, da je telesna kultura zašla na stranpot in hiti proč od cilja.
Slovenski fantje, mi pa se zavedajmo, da je cilj naše in vsake prave telesne kulture izražen V teh-le besedah: Zdravje in lepota telesa, ki sta odset prave harmonije med dušo in telesom ter izrai skladnega napredovanja obeh!
M. Wraber.
DOPISI
VOJNIK
Poslovilo se je leto 1939, katero je prineslo našemu odseku nekaj grenkosti, pa tudi nekaj veselja in napredka.
Grenkosti: V tem letu je odsek izgubil kar 7 članov, in sicer 6 jih je odšlo, da zadostijo svoji državljanski dolžnosti, najhujše je pa odsek zadela Izguba sedmega, kajti prvih šest se bo vrnilo, ako Bog da, sedmi se pa ne bo vrnil nikdar več, ker meseca julija je neizprosna smrt pokosila načelnika br. Ivana Vrečka. To je bil za odsek zelo hud udarec, ker ž njim je odsek izgubil dobrega načelnika, izvrstnega telovadca ter vsestransko družabnega člana. K vojakom odhajajočim članom je odsek priredil primerne poslovilne večere, načelniku pa ganljiv pogreb.
Veselje In napredek: Največje veselje pri odseku je bilo to, da se je 6 članov v orodni telovadbi toliko lzvežbalo, da ima sedaj odsek svojo «rodno vrsto, katera je z uspehom
54
FO Vojnik 1939.
J
nastopila na našem okrožnem taboru tukaj v Vojniku in nadalje še na dveh prireditvah sosednjih odsekov, člani odseka so se udeleževali tudi raznih nastopov, razen domačega nastopa ob priliki okrožnega tabora
se je mladinskega tabora v Mariboru udeležilo 21 članov v kroju In nekaj v civilu, telovadci so nastopili pri prostih vajah in pri orodni telovadbi. Nadalje smo se tudi udeležili odsekovnih nastopov v šmart-
M
FO Kočevje ob ustanovitvi. X S- Stopar, ustanovitelj.
tega poslovnega tečaja so se kaj dobro zavedali skorö vsi odseki, ker je bilo od devetih odsekov navzočih sedem. Pohvaliti je na tem mestu zlasti požrtvovalnost onih odsekov, ki so kljub veliki oddaljenosti in raznim vremenskim neprilikam prišli na tečaj. Pri teh odsekih se
a®th v Rožni dolini in v žrečah. Do-hia smo pa nastopili na Veliko noč Vstajenju, pri procesiji Sv. Reškega Telesa in 3. decembra ob sklepu sv. misijona, deputacija treh Alahov se je udeležila službe božje s Praporom dne 6. septembra in dne V decembra.
Pri okrožnih tekmah je odsek do-Segel 7.58 točk dn s tem dobil velijo diplomo in s tem 5. mesto v °krožju; proti letu 1938. je precejen napredek, ker odsek ni tekmo-vol. Odsek si je nabavil tudi novo bradljo in drog.
Versko življenje: Na praznik svetega Jožefa in sv. Petra in Pavla so člani pristopili k mizi Gospodovi. Na Praznik Kristusa Kralja in Brezmadežne pa ne, ker je odsekovni g. duhovni vodja vpeljal mesečni prejem Sv. zakramentov in tudi mesečne cerkvene farne sestanke, katerih se Člani redno udeležujejo.
To je kratka slika o delu v odseku v preteklem letu. Upamo, da bo °b koncu leta 1940. vojniški odsek 'ahko podal veselejše poročilo za naš fantovski list »Kres«, do tega časa Pa pogumno na delo, katero nam Oaj Bog blagoslovi! Bog živi!
Orodna vrsta fant. odseka Vojnik, 1939
FO Kočevje: fantje v procesiji.
jasno vidi, koliko prave ljubezni gori v njih za našo fantovsko organizacijo in kako si žele izpopolniti svoje znanje v vodstvu odsekov. Udeležila se nista tečaja, kakor rečeno, le dva odseka. Oba pa sta imela možnost udeležbe, le volje in požrtvovalnosti ter ljubezni do organizacije nista imela. Zato naj v bodoče storita vse, da vzgojita članstvo in posebno še odbornike v požrtvovalnosti, ljubezni do odseka in do discipline.
Tečaj se je vršil kljub temu zelo dobro. Vsi udeleženci so predvajanjem zastopnika ljubljanske pod-zveze natančno sledili in se z velikim zanimanjem spuščali v debato ter zahtevali raznovrstnih pojasnil in navodil o vodstvu odsekov in njih poslovanju. Videti je bilo, da bodo ti odseki res dobro napredovali in se razvijali v svojo čast in v čast naše velike slovenske fantovske organizacije.	Mfi.
BLOKE.
FO na Blokah je bil ustanovljen leta 1937. člani sami kmečki fantje. ®li smo vneto na delo. Leta 1938. s*ao priredili telovadno akademijo ba prostem. Uspeh je bil kar dober, Če pomislimo, da so fantje-telovadci sami začetniki.
Za leto 1939. pa smo zaprosili °krožje za okrožni tabor. Prošnja »am je bila ugodena. Dela je bilo dovolj. Priprava za tabor in za tekme. Toda nismo klonili. Pri od-sekovnih tekmah smo z 8.48% točk dosegli veliko diplomo.
čas do tabora smo porabili sko-raj samo za telovadbo, saj je pri telovadnem nastopu nastopalo 18 članov s prostimi vajami in orodna
vrsta 7 članov, ki so izvajali res lepe vaje na drogu in bradlji. Nastopilo je pa tudi 22 mladcev in 50 naraščajnikov s prostimi vajami.
Ob tej priliki nas je obiskal tudi naš narodni voditelj dr. Korošec, ki ga je množica navdušeno sprejela Ta tabor bo ostal neizbrisno v spominu nam in vsem Bločanom.
Letošnji predpustni čas je posegel tudi v naše fantovske vrste in si vzel za moža požrtvovalnega br. predsednika Oražma Toneta, ki se je poročil z vneto članico DK na Blokah, Verenko Kraševec. O br. Tonetu lahko rečemo, da je bil res fant od fare. Bil je dober telovadec, izvrsten igralec na našem odru in sedaj drugo leto predsednik našega odseka, prej pa je bil načelnik. Na pot skozi življenje jima kličemo: Bog ju ohrani in jima daj svoj blagoslov do skrajnih mej njunega življenja. Bog živi!
Br. Jaka.
POSLOVNI TEČAJ
ZA ŠMARTINSKO OKROŽJE.
V nedeljo, 14. januarja, se je vršil v Litiji poslovni tečaj za odseke Šmartinskega okrožja. Važnosti
IV MS. KOV UK
I
Novela iz spomladi pred majniško deklaracijo. — Spisal Ivan Čampa.
Pisal je s tako vnemo, da ni niti opazil, da sta mu na krožniku prinesli mrzle pečenke in kos kruha, kar sta vse skupaj odložili na posteljni omarici. Pozno v noč je končal. Ponovno je prebral list in ga zalepil, nato pa se je odpravil počivat. Večerja, ki jo je zagledal na omarici, mu je nad vse teknila. Saj ni nikdar večerjal. Ko je z veliko siastjo pojedel, je še na kratko pomolil, nato pa utrujen zaspal.
Ko se je naslednji dan dr. Jakob Detela, katehet in profesor za zgodovino na humanistični gimnaziji v Ljubljani, vrnil opoldne iz šole, je našel v svojem nabiralniku pismo, ki ga je takoj nato prebral z velikim zanimanjem in zadoščenjem. Glasilo se je takole:
Spoštovani gospod profesor!
Prav gotovo še niste pozabili tistega žalostnega dogodka, ki se je primeril v šestem razredu sredi decbmbra lanskega leta. Morda še danes živite v veri, da sem bil samo jaz vsega kriv. Misel ,na to me je mučila vse do danes in ne morem Vam povedati, kako hudo mi je bilo vsak dan, ker nisem mogel najti prilike, da bi Vam povedal, kako je bilo. Sami veste, da sem bil Vaš najboljši učenec, ki sem, kar požiral Vaša predavanja, in že zaradi Vas ne bi mogel napraviti kaj takšnega, česar so me obdolžili. Predobro se zavedam, da bi madež, ki so mi ga po krivici naprtili na dušo, ostal na meni vse življenje. Ne bom se skušal zagovarjati nikjer, ker se predobro zavedam, da mi v današnjih dneh to ne bi nič pomagalo, toda pred Vami, gospod profesor, se moram opravičiti in razkriti dušo kakor pri spovedi, da boste vedeli, da sem nedolžen, in boste name ohranili lep spomin.
Nikdar ne morem pozabiti tistega groznega dne, ko sem šel zjutraj po Poljanski cesti v šolo in sem nenadoma nič hudega sluteč zagledal pred seboj dva vojaka z nasajenimi bajoneti, sredi med njima pa — svojega očeta. Kadar koli sem na tej poti srečal tako trojico, sem predobro vedel, da se bosta po isti poti čez dobre pol ure vračala samo dva, zakaj tretjega bodo tam pod Golovcem brez sodbe ustrelili. Tedaj smo živeli v dneh prekega soda in takih srečanj sem bil tako navajen, da me na vse zadnje skoraj več vznemirjala niso. Lahko pa si mislite, kaj se je zgodilo v meni, ko sem zagledal svojega lastnega očeta, ki so ga gnali na morišče kakor živino. »Oče!« sem zakričal in planil k njemu, da bi se poslednjič poslovila, toda vojak me je sunil v kraj, in kaj se je potem zgodilo, ne vem več. Zdi se mi, da sem bil omedlel in dolgo ležal v nezavesti.
Po tistem groznem dogodku sem prvič prisegel v svojem srcu, da bom vse svoje življenje rovaril proti državi, ki je zmožna takih zločinov. Uporniški »non serviam — ne bom služil« je vedno jasneje rasel v meni. Kmalu nato se je zgodil v razredu tisti gnusni zločin, za katerega so me obdolžili, da sem ga napravil jaz. Bilo je takole: zagrizeni nemčur Dolnitschar mi je zmerjal očeta z izdajalcem. V meni je vzkipelo, nisem se mogel več vzdržati. Nisem sicer vedel in še danes ne vem, zaradi česa so ustrelili mojega ubogega očeta, toda trdno sem prepričan, da je bil popolnoma nedolžen, zato sem čutil sveto dolžnost, da ga branim vsaj pred takimi smrkavci, ki so zatajili lastni narod, in bi nje upravičeno zmerjal s podobnim priimkom. Zato sem ga kresnil po ustih, da se mu je takoj pocedila kri. Za tisto dejanje, gospod profesor, se ne čutim krivega, ker se nisem imel v oblasti. Potem pa so planili name kot besni in razred se je mahoma razdelil v dva tabora, ki sta se obdelovala na žive in mrtve. Med klopmi se je naredila prava živa kopica. Tedaj sem začul grozen vzklik in pod seboj v mlaki krvi tovariša Klančarja, poleg njega pa krvav nož... Preiskava, ki je sledila, je bila stroga, toda samo po eni strani. Jaz nisem imel besede in vsi Nemci v razredu so pričali proti meni. Slovenci niso imeli besede, ali pa jim sploh niso verjeli.
(Dalje prihodnjič.)
UREDNIKOVI POMENKI
Podlovrenski. — Tvoja humo* reska Tragedija noči je nekoliko preohlapna, da bi bila že zrela za tisk. Prav pa je, če se še poskušaš s humorističnimi sestavki, saj jih nam Slovencem tako primanjkuje. Samo dosti šole boš še potreboval, preden boš dozorel. Pa nič strahu zato, saj se človek vseh stvari mora šele naučiti. Še kaj pošlji!
Pepček K., Sv. Lenart. — Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! Ta sestavek je prav lep In spodbuden ter poln ljubezni do domače grude in naroda, ki živi na nji. Ko mi bo prostor dopuščal, ga bom že objavil, a ga bo treba precej slovnično popraviti. Uči se slovenskega jezika in njegovih lepot!
K. J. v Lukovici. — Tvoja pesem Kres sicer kaže, kako zelo si vnet za naše lepo fantovsko glasilo, a pesem je vendar še mnogo premalo zrela, da bi jo v Kresu mogel priobčiti. Najprej se moraš učiti pravilnega jezika in še marsikaj drugega, preden bodo Tvoje stvari, posebno pa pesmi, zrele za Kres. še kaj se oglasi! — Kar želiš glede Kresa, Ti pa žal, ne moremo ustreči, da bi namreč imel novi Kres ovoj pri vsaki številki. To ni mogoče, bi morali takoj povečati naročnino. To je pa nemogoče. Saj še te ne plača mnogo naročnikov, kakor Ti je gotovo znano. — Pesmi bom pa že še objavljal, kolikor mi bo le prostor dopuščal. O duhovni izobrazbi pa letos že dovolj pišemo, samo vse preberi!
Vsem fantom! Najprej glede slik. Slik ne moremo vseh objaviti, ker niso čiste, pa se zato ne more napraviti lep kliše. Tudi mešanih slik po sklepu ZPO ne moremo objavljati. Uporabljenih slik pa ne moremo vračati, kot nekateri žele, in sicer zato ne, ker jih v kllšami preveč zamažejo ali po potrebi tudi odstrižejo, če so prevelike. Sicer pa mislim, da slike ne potrebujete več, saj jih imate potem v Kresu, pa gotovo tudi nimate samo tistega izvoda, ki ga pošljete v list! —
Dalje Vas opozarjam, da pravočasno plačate naročnino in delate še zmerom za razširjenje Kresa. Sedaj bo kmalu sestavljena statistika, ki bo vsemu svetu pokazala, kateri odseki so do Kresa storili svojo dolžnost, kateri pa ne! še je čas, da se izognete — sramoti! Urednik.
Izdaja Zveza fant. odsekov. — Urejuje Fr. Jesenovec, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja A. Trontelj C. M., Groblje - Domžale. — Tiska Misijonska tiskarna Groblje - Domžal« (Trontelj C. M.)