172 številka
Ljubljana, v soboto 30. julija 1904.
XXXVII. leto.
ishaja vsak dan »večer, Isrimfii nedeije in praznike, ter vejja po poitl prejeman sa avstro-ogrska dežele za vso leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem oa dom za vse leto 24 K, za pol lete 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor smasa poštnina. — Na naročbe brez istodobno vpoftiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od petaroetopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če *« trikrat ali večkrat tiska.   —   Dopisi naj se wvole frankovati.   -   Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnlslvo je v Knaflovih ulicah st. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličja. —
DpravniBtvn naj ae blagovo ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne Številke po lO h.
n
Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na .ovo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da poliljanje ne preneha In da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
---i:a za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
/se leto. . K 22-— I Četrt leta . K 5*50 •=ol leta . . „ 11'— I En mesec . „ 1*90 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K. S pošiljanjem po pošti velja:
Vse leto. . K 25*— I Četrt leta . K 6*50 Pol leta . . M 13*— I En mesec . I( 2-30
vir Naroča se lahko z vsakim dnevom s hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. *3T List se ustavlja 10. dan po poteki! narod-»»ni brez oztra vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravnistvo »Slovenskega Naroda".
Kmetski glas.
Z dežele, 18. jnlija.
čedalje pogosteje se sliši z dežele našili vinorodnih krajev zdihovanje in tudi preklinjanje radi brezobrestnih posojil. Klerikalni poslanci v resnici nimajo več ne srca, ne aramn in sploh nikakih človeških Čutil za ubogo ljudstvo v sebi. Vlada je že določila potrebno svoto v ta namen, toda klerikalni deželni poslanci se za hudiča ne canejo, da bi kaj storili za kmeta, ki je posebno letos ves Črn od uboštva. Oni s svojo brezvestno obstrukcijo ovirajo, da dežela ne more s svojim denarjem priskočiti na pomoč našim ubogim kmetom ter dovoliti dež. odboru potrebni kredit za brezobrestna posojila. In ker vsled nagajivosti katoliških poslancev ne da dežela nikakega denarnega prispevka k brezobrestnim posojilom, tudi vlada ne da denarja, ki ga je določila za brezobrestna posojila ; ker vlada dovoljuje taka posojila le pod tem pogojem, ako k temu polovico prispeva dežela.
Napredna in veleposestniška stranka sta bili pripravljeni delovati na to, da se dovolijo kmetovalcem potrebne pod-
pore. Ne tako tista stranka, ki jo vodijo ljudje, ki slovenskemu ljudstvu še ni^o pridobili niti ene dobrote ali pravice. To je stranka navadnih farizejev svetopisemskega vzorca. Na jeziku in po svojih :ČasniŠkih glasilih kliče ta stranka, da hoče delati le „za ljudstvo in za ljudstvo". Kakšno je to delo vidimo. V deželni zbornici uganja ta stranka po svojih poslancih največji politični švindel, ki ne koristi ljudstvu, ne komu drugemu. Glavna bojna parola je: splošna volilna pravjca. Vedeti pa moramo, da ti ljudje ne mislijo na pravice ljudstva, temveč na svojo strankarsko korist, priti do večine v deželnem zboru, da bi potem pognali deželo v največje dolgove v pomoč svojim zavoženim strankarskim napravam. Ker kličejo ti laži-dobrotuiki, da hočejo le* korist ljudstva, zakaj uganjajo neplodno obstrukcijo v deželni zbornici ? Zakaj nočejo mirnim potom delati za resnično koristne in potrebne stvari, ki bodo ljudstvu in drugim v korist ? Zakaj nočejo delovati na to, da bi dežela pomagala s podporami našemu ubogemu kmetu. Kmet potrebuje podpor, ne pa splošne volilne pravice. „Slovenec" se na vse mogoče načine zvija, pači resnico in gleda, kako bi našega kmeta premotil. Pogosto čitamo v „Slovencu" in „Lažiljubu" izgovor klerikalce v: Kje bo pa dežela vzela denar za podpore? Te besede pa so sama pretvara, za katero se skriva pravo mišljenje klerikalne stranke, ker gmotno dobro stoječi kmetje ne bodo več slepo orodje klerikalne stranke. Kmet ostani vedno ubožen in v bedi; to je parola klerikalne stranke. Ravno zato imajo poslanci te stranke direktivo, delati obstrukcijo med drugim tudi zato, da se nič koristnega ne more storiti v prilog povzdige našega propadajočega kmetijstva. „ Slovenec" iL „Lnmpu se veselita tega, da se z ob strnkcijo dela škodo našemu ubo gemu kmetu ter ponosno kličeta: „ Živela ob -strukcija!" Brez sramu in katoliškega prepričanja mora biti urejevan list, ki se veseli škode svojega bii žnjega. Da, uredniki „Slovenca" in „Lažiljubau so napojeni ideje škodoželjnosti.
Grdobija prve vrste je od strani tiste [katoliške   gospode,   ki  živi od
i v
žuljev ljudstva, da po taki poti, kakor v deželnem zboru odjeda prepotrebne podpore našemu zadolženemu kmetu. Ti gospodje si iz ljudskih žuljev polnijo žepe, kupujejo graščine ter sede pri polno obloženih mizah in si polnijo svoje trebuščke, a našemu kmetu ne privoščijo niti drobtinic, ki padajo z njih bogato obloženih miz. Oni si mislijo, ti kmet trpi in stradaj ter nam hlapČuj. Klerikalni poslanci so popolnoma neusmiljeni in brez srca, njim se ne smili zadolžen kmet, ne ubogi po-gorelci, niti zapuščene vdove in sirote, niti po toči in povodnji poškodovani poljedelci. Nobeden se jim ne smili, vsem zrejo s svojo brezvestno obstrukcijo prepotrebne podpore.
Sedaj odpri kranjski kmet oči na stežaj in spoznaj klerikalne deželne poslance, ki te tirajo v največjo bedo. Še je čas, [da. se otreseš teh uši, ki zrejo noč in dan na tvojem telesu. Vzdrami se in ne hodi več s stranko, ki je tvojemu stanu največja sovražnica in koja ti škoduje, kjerkoli ti more. Kedar ti bodo na shodih Sušteršič, Žitnik in Krek, ti laži-dobrotniki zopet pesek v oči metali, poženi jih z govorniškega odra ter jim zakliči: — Proč z žlindro — proč z ljudskimi sleparji!
Ricmanjsko cerkveno vprašanje.
XXVI.
Komisija, kateri se je pridružil dolinski župan in kakih 15 orožnikov, je Sla naravnost v fsrovž, zaprta kočija se je udtavila pa pred farovže-m. Ta je prečital in vročil c. kr. okrajni glavar dr. Požarju dekret, v katerem je bilo ukazano, da mu mora na zahtevo škofijskega ord innrijata T Trstu takoj izročiti obe r i c m a n j s k i cerkvi in kaplani jski urad, ker v nasprotnem slučaju bo glavar to takoj prisilno izvršil; obenem je bilo v istem dekretu naloženo, da mora dr. Pcžar v treh dneh izprazniti i*apl*nijako stano vanje, aioer      bode izpraznitev tudi
prisilno izvršila. Na to je izjavil dr. Požar, da je pripravljen izročiti ka planjski urad, a cerkve, da se ne nahajajo v njegovi • b lasti. Na cerkveno premoženje, radi katerega so prej poslali v Ricmanje dvakomisarja in župnika dolinskega, so t tem dekretu zdaj popolnoma pozabili! Ako bi bil dr. Pož*r le količkaj ugovarjal, je imel gospod glavar še pripravljen v žepu dekret aretovanja, zato je čakala pred farovžem zaprta kočija. Tak ukaz je imel od tržaškega škofa! Pačljubeznjiv mož ta dr. Frančišek Nagi!
Ko je g. glavar zaprl in zapečatil kaplanijski urad, je komisija zaprla še cerkev in oba zvonika, ključavničar je stavil na vseh 5 cerkvenih vratih mačne angleške žab-niče, a sluga c. kr. okrajnega glavarstva je pa zapečatil vsavrata z zelenim pečatnim voskom. Istctako je storila komisija s cerkvijo v Logu.
Pripomniti moramo, da se je vse to zapiranje in peča-čenje vršilo na nedeljo, na praznik sv* Janeza Jezusovega, za Časa, ko bi se imela vršiti ▼ serkvi jutranja služba božja, in da se je v cerkvi riemanjski nahajalo sv. Resnie Telo, za kar je škof Nagi vedel! Ko je bilo vse to okolo 11. ure dopoldne dovršeno, je zbral g. glavar pred cerkvijo kakih 20 orožnikov ter jim dolgo govoril — seveda po nemško — ter dajal ukaze.
Ko je komisija dovršila svoje delo, je odšla spremljana od močne erežniske patrulje v Boršt.
A v Ricmanjih je ostal močan oddelek orožnikov; po štirje so neprenehoma stra-žil i ponoči in podnevi cerkev, dva pa ono v Logu, a po vasi so hodile močne patrulje.
Prčd odhodom iz vasi, je na-
bil c. kr. okrajni glavar še dva razglasa, ki jih tukaj
priobčimo:
Razglas
St. 13/Pr.
Na zahtevo prečastitega škofijskega ordinarijata v Trstu se je uradno zaprlo in zapečatilo cerkvi v Ricmanjih in v Logu ter k a -p.l a n i j s k i uradvRicmanjih.
To daje se občno na vranje z opazko, da je strogo prepovedano poškodovati dotične pečate ali odpreti vrata cerkev in kaplanij-skega urad s.
Oiebe, ki se ne držijo tega ukaza, zakrivijo se prestopka § 316 kazenskega zakona in bode se proti njim od kazenskega sodišča postopalo. G. kr. okrajno glavarstvo
V Kopru, 18 januarja 1903
C. kr. namestn. svetovalec L. S.        Schaffenhauers. r.
Ta razglas priobčujemo radi tega, ker je Škof dr. Nagi pozneje tajil, da ni on ukazal zapreti in zapečatiti cerkev, nego da so to c. kr. vladni organi storili na lastno pest!
Vojna na Daljnem Vztokn.
Izredna agilnost vladivostoskega brodovja vzbuja od te dobe, odkar je dospel admiral Skridlov v Vladivostok, občno pozornost, na Japonskem pa silno vznemirjenje.
Zlasti sedanji dolgotrajni in uspešni pohod ruskih križark na vzhodno obal japonskih otokov sili na razmišljevauje, kakšen smoter ima ta ekspedicija.
„Temps~ v Parizu sodi, da namerava vladivostoška eskadra propluvfii morsko ožino Tsungari ali bombadirati japonska mesta na vzhodni obali, ali loviti trgovske ladje, dovaŽujoče Japoncem iz Azije in Amerike razue vojne potrebščine in provijant, ali pa doseči končno Rumeno morje in se združiti s portarturskim brodovjem.
Prvi slučaj je skoro izključen! Ako bi hotele  ruske  križarke napadati ne-
Anton Aškerčev „Četrti zbornik poezij".
(Založila lg. pl. Kleinmavr & Ferd. Bamberg v Ljubljani 1904.)
Napisal IV.
Velik pesnik mora imeti tudi veliko duševno obzorje. To se pa ne pridobi s*mo z marljivim učenjem in temeljitim proučevanjem ljudi in življenja doma, marveč zunaj v — tujem svetu.
Da se Človeška du*a, njeno žitje in bitje prav spozna, treba je proučevati razne narode, seznaniti se je treba z njihovimi šegami, navadami in študirati je treba, kako se pojavlja pri različnih ljudstvih moč človeškega duha. Tako se potem prodre v bistvo človeške duše kot take.
Potovanje je torej ono uspešno redstve,  ki   širi  duševno obzorje,
krepi duha in rudi možnost, da se spoznajo n?jskrivnejšt keti človeškega sroa.
To je obče priznani aksfjom, po k&*er*m so se ravneii  in se še rav najo pesniki  in  veliki  možje vseh narodov.
Goethe, Puškin, Byron, Mickie-wivz in dr. to vzeli v roko potni les ter Šli »kraje gledat in ljudi«.
In pod vplivom potnih vtiskov so jim vzklile iz srca najkrasnejše cvetke božanstvene poezije.
Izmed slovenskih pesnikom se je prvi napotil med svet Josip Stritar. Sad njegovega potovanja so ljubke »Popotne pesni«, prve tega žanra v slovenski literaturi.
In drugi pesnik »potnih p^smi« v slovstvu slovenskem je Anton Aškerc.
Neodoljiva sila ga je že zgodaj gnala med svet in nameril je svoje prve korake t.a, kamor želi in hrepeni srce vsakega umetnika in pesnike, tja, kjer 86 »vzpenja vedno jasno nebo italijansko«.
Tu pod  solnčpojssnim svodom
so vzklile njegove prve popotne pesmi.
Aškerc je ne le navdušen Slovenec, marveč tudi krepak Slovan.
ZiStO ga je gnalo erce zlasti med brate Slovane, da prouči njih življenje in spozna njih procrveto. Pot ga je vodila v Bosno in Hercegovino, na Srbsko, Bolgarsko in v Carigrad, med Slovake, v Velehrad, na poljsko stran in končno v matnško Moskvo, v sveto Rusijo.
Sad teh potovanj so bile ljubke in nežne pesmice »Iz popotnega dnevnika«, ki so priobčene tudi v četrtem zborniku njegovih poezij.
Izmed teh pa je brez dvoma ena najkrasnejŠih »Velika noč med beneškimi Slovenci«, ki se odlikuje po svoji originalnosti :n nežni poeziji.
Pomlad je. Travniki in vrtovi zelen6 in cveto. Zvonovi pojo veliko noč m izntd nebeškega svod«; bo smehlja modro nebo spomladansko. Velika noč' Vstajenje slavi vesoljua narava in velikonočni zvonovi pojo, pojo , . .
Toda, kjer vse vstaja in se zbuja k novemu življenju, tam na beneških tleh gine narod slovenski.
Velikonočno pesem, pesem pre rojenja  in   vstajenja   pojo zvonovi, pesniku pa
„ . . . nekaj v du§e dnu mu pravi,
da na pogreb tako zvoni . . .
Počasi, tiho do gomile
mrliča nekega nes<5 , . .
Da grob bi vsaj mu okrasile,
cvetice tod povsod cvet6 . . ,a
Pretresujoča siika zlokobne usode našega naroda !
Najkrasnejše cvetke »Iz popotnega dnevnika« SO brez dvoma one, ki so vzklile pesniku iz srca na potovanju po Ruskem, ko je gledal be* lokameno Moskvo., ko se je vozil ob leni Njevi, ko ga je omamil čar črnega morja in se je vtopil v krasoto divjega Kavkaza.
V Varšavi se pesnik klanja — kralju duha — Adamu Mickiewiozu, opeva rusko vas, sjer »kmet bradat v kaftanu belem plug ravna po brazdi svoj«, peva zanosno odo velikemu Puškinu, ki »v solnce močil je pero« ; ko zagleda Čarokrasno   Črno morje,
privre mu iz grudi navdušena himna v proslavo tega slovanskega morja, ko sluša mehke, blagodoneč^- zvoke ruskega jezika, vzkipi mu iz srca veličastna oda ruskemu jeziku.
Ruski jezik ! Slavili so te v neštetih odah in himnah pesniki tvoji, a iako žarko, tako navdušeno te Še ni opeva! nikdo, v tako vznesenih ditiramhih te še ni nikdo slavil, k& kor   pesnik   mV»vga   in skromnega naroda slovenskega — A^ton Aškerc. Jezik ruski - „ti ne moreš služiti titanom! Ustvarjen si, da si sveta gospod, da si glasnik resnice in svobode, da iz temine k solncu kažeš pot! Prižigaj luč, mogočni jezik ruski, vse tam od Balta sinjega bregov črez step in hrib, črez tundre in črez reke do okeana tihega valov , Od morij, polunočnih, ledovitih do soinčne Indije tvoj silni gla« vzdiguj potrte iz prahu m bede, prinašaj narodom prosvete spas !-
Pravijo, da bo pesniki proroki. Morda se izpolni tudi to pesnikovo prerokovanje, da bo ruski jezik glasnik svobode in prosveta od bregov sinjega Balta do valov Tihega okeana ! Naj i.as>ne novi dan !
zaščitena obrežna mesta japonska, bi jim ne bilo treba preplati morske ožine Tsungari, ker se taka mesta nahajajo tudi na zapadnem obrežja v Japonskem morju, kar bi bilo za vladivostoško eskadro vsekakor bolj prilično.
Toda rusko brodovje ni niti poskusilo porušiti železniških prog, ki se mestoma popolnoma približajo morskemu bregu, dasi bi z razdejanjem železnic znatno oteŽkoČilo japonsko mobilizacijo in ki bi zaviralo tudi dovažanje vojnih potrebščin do pristanišč.
Lov na trgovinske in transportne ladje pa povzroča Japoncem veliko Škodo; Japonci so že zdavno z ozirom na preskrbljevanje armade s provijan-tom navezani na inozemstvo. Rusija je to že takoj sprva slutila, zato je tudi določila, da smatra tudi riž za vojno kontrebando. Riž se dovaža na Japonsko ponajveč iz Indije, žito in meso pa iz Amerike in vladivostoŠko brodovje, nahajajoče se v Tihem okeanu, bi lahko onemogočilo vsak promet Japonske z imenovanimi deželami.
A tudi tretji slučaj ni izključeni Ako ima admiral Skridlov resen namen se združiti s portarturško eskadro, je za to najugodnejša pot preko Tihega okeana. Prepluti Korejsko morsko ožino, ne da bi ga kdo opazil, je skoro nemogoče.
Zaplesti se tam v boj z brodovjem admirala Togo, bi ne bilo pametno, ker imajo vladivostoŠke križarke za Port Artur vrednost le v tem slučaju, ako dospo tjakaj popolnoma nepoškodovane.
Ako bi se posrečilo, da bi se združili obe ruski eskadri, bi bilo to za Ruse velikega pomena; s tem bi bila dana protiteža proti japonskemu bro-dovju admirala Toga in združeno rusko ladjevje bi potem lahko mirno Čakalo na prihod baltiške eskadre.
Japonsko poročilo o boju pri Dačičavu.
General Oku je poslal v Tokijo tole uradno poročilo: Japonska armada je 24. t. m. napadla sovražnika, ki je imel močne pozicije pri Tapinglingu in na drugih utrjenih hribih v bližini Da-čičava. Operacijska črta sovražnikova se je razprostirala od vzhoda proti zahoda in je bila dolga deset milj. Sovražnik je razpolagal s 5 divizijami in je imel okoli 100 topov. Naše desno krilo je doseglo vrhove 3 kilometre jugozapadno od Tapinglinga, na kar se je pričel boj artiljerije. Naša fronta je bila do noči izpostavljena s o v-ražnemuartiljerijskemuognju, dočim nimoglanašaartiljerija radi krajevnih razmer priti do prave veljave. Ob 10. uri zvečer je oddelek našega desnega krila pregnal sovražnika >z njegovih pozicij pri Ta-pinglingu. Nato smo se polastili tudi vseh drugih pozicij, ki obvladujejo Da-čičav, in smo zasledovali sovražnika do tega mesta. Naše izgube znašajo 800 mož.
[„Lokalanzeigerju" se poroča iz Tokija: Bitka pri Dačičavu se tukaj smatra za veliko japonsko zmago. Govori se, da je bil v tem boju ranjen gene-
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest. VI. (Dalje.)
Vožnja do Polhovega gradca ni bila dolga, a dasi je rosil lahen dež in je grmenje za gorami napovedovalo neurje, se je vender Erazmu zdelo, da ni lepše stvari na svetu, kot taka vožnja v mraku, med temnimi gozdi in ob strani cvetočega dekleta. Vse se mu
je zdelo tako lepo, da bi bil lahko pozabil, da so še drugi ljudje na svetu in obšlo ga je spoznanje, da bi bilo Človeško življenje le sama grenkoba in ničesar vredno, ako bi ne bilo ljubezni in prijateljstva.
Z grajskim sodnikom seje Erazem domenil, da nihče ne izve, kdo da je. Sodniku se je to zdelo potrebno, ker je bil grajski oskrbnik polhovgraški pristaš papistov in bi bil Erazma lahko izdal.
Bila je že tema, ko se je voz pripeljal na grajsko dvorišče. Razločile so se skoro samo konture mogočne graščine in drugih poslopij, a ko je Erazem stopil z voza in se ozrl krog sebe,
ral Kuropatkin na desni rami. Baje je ranjenih tudi več generalov.
Izpred Port Ariurja.
Iz Petrograda se poroča: V Liao-jang iz Port Arturja došli korespondent dnevnika „Rus* poroča o položaja: Ko sem na neki kitajski ladji zapustil Port Artur, je ruska posadka znova z naskokom zavzela svoje pozicije na Zeleni gori, katere je preje izgubila na Japonce; takisto se je tudi polastila gore Kuisan; Japonska armada, ki šteje okoli 50.000 mož, je od Port Arturja oddaljena 30 kilometrov. Japonske pred straže na desnem krilu so se trdnjavi približale na 17 km, na levem krila pa na 27 km. Železnica funkcijouira na 19 km izven trdnjave. Sovražna artiljerija molči; zjutraj se čestokrat vidi Japonce delati pod kope in kopati jarke; toda od tega posla jih naši topovi takoj prepode. V akcijah na morja se Japonci omejujejo na napade torpe-dovk in polaganje min. Redko preide noč, da bi se ne slišalo streljanje obrežnih baterij in stražnih ladij; vendar pa je vsaka taka kanonada kratka. Čestokrat pa se vname boj tudi podnevi, zlasti kadar odpluje „Novik" z divizijo torpedovk iz luke, da rekognoscira in obenem bombadira sovražne pozicije. V novejšem času ni sovražnik trdnjave bombadiral, niti je poskusil zapreti z branil erj i izhod iz pristanišča.
Naše brodvojeje popolnoma nepoškodovano in bogato preskrbljeno s premogom in municijo. Zravstveno stanje v trdnjavi je izborno. Nalezljivih bolezni ni. Posadko navdaja pogum in dobra volja. Z živili in streljivom je Port Artur bogato preskrbljen. Povsodi vlada mir in red. Na potu v Inkov 22. t. m. sem srečal pri Liaotešanu našo torpedvko „Strojni"; meni znani oficirji so signalizirali, da je v Port Arturju vse dobro in da je položaj nespremenjen.
„Daily Mail" in „Daily Telegraph" pa poročata in sicer prvi iz Jokahame, drugi pa iz Sanghaja, da se je splošni japonski naskok na Port Artur že začel. Japonci imajo baje kakor zatrjujejo Angleški viri, pred Port Artur jem 80.000 mož, general Kuropatkin pa je dobil sporočilo iz Port Arturja, da šteje oblegajoča armada komaj 45. do 50.000 mož.
Vladivostosko brodovje.
„Frankf. Zeitung" javlja iz Tokija: Vladivostosko brodovje še vedno kri-žari v bližini Tokijskega zaliva. Sklepa se, da je že ugrabilo več trgovskih ladij. V Tokiju so v velikih skrbeh za ladjo „Kotonomaru", ki je imela na krovu mnogo pomorskih kadetov in je križarila pred Tokijskim zaliv m. Ladja bi se že zdavna morala vrniti v Tokijo. Misli se, da so jo potopile ruske križarke.
Kakor v New Yorku, tako so tudi v Tokiju vznemirjeni radiparnika „Kreta", ki ima okoli dva milijona dolarjev v zlatu na krovu za japonsko vlado. Pogreša se več parnikov.
je imel vender vtisk, da je tu našel toplo in varno zavetišče, da se tu končno odpočije od silnega truda in trpljenja zadnjih mesecev in zbere moči za veliko delo, katerega se je hotel lotiti.
In ta zavest se je še poglobila, ko je sedel v prijazni sobi s sodnikom in njegovo hčerko pri večerji. Ko jima je pripovedoval o svojih doživljajih v samostanu, o mukah, ki jih je prestal v samostanski ječi in o svojem potovanju S cigani, s katerimi se je skrival po gozdih in podzemskih brlogih toliko časa, daje telesno docela oslabel in sc moral odločiti, da pri kakem prijatelju poišče zavetišča. Sodnikova Anka je tiho sedela za mizo in poslušala pogovor, a kadar je Erazma pri spomina na prestano trpljenje obšla jeza, tedaj je pogledal v njene jasne oči in njen prijazni pogled ga je takoj pomiril.
Šele ko je jutranje solnce posijalo na njegovo posteljo, se je Erazem prebudil. Čutil je, da si je že v eni noči znatno opomogel. Na mestu svoje stare obrabljene obleke je našel na stolu novo gosposko obleko. Opravil se jc v naglici, potem pa hitel na vrt, da se
Angleški parnik potopljen pred Port Artujem.
Ruski konzul v Sanghaja pot rja je
vest, da so ruske tordepovke potopile angleški parnik „Sipingu, ker se je branil, da bi ga preiskale. Posadka je bila rešena in odpeljana v Port Artur.
Prvi ruski kor na potu v Via-dlvostok.
Po poročilih iz Pariza se 1. ar-madni kor, ki je na pota iz Petrograda na bojišče, ne odpošlje v Mukden, ker tega baje položaj na bojiššu več ne dopušča. Ves kor je torej določen za Vladivostok, odkoder se ima odpraviti v Korejo. V tej zadevi se bosta še posvetovala namestnik Aleksejev in admiral Skridlov.
Japonske brodovje.
»BerlinerTagblatU priob-čuje iz Tokija poročilo, v katerem se zatrjuje, da se nahaja sedaj Japonska v velekritičnem položaju vkljub njenim uspehom na morju in na suhem. Zadnje uradno poročilo admirala Toga, da se rusko portarturško brodovje popolnoma svobodno giblje in se ne izogiblje boja, dokazuje, da nima Japonska na razpolago zadostnega števila vojnih ladij. Okolnost, da se je admiral Togo izognil bitki, v katero so ga hoteli izzvati Rusi, dokazuje to dovolj. V prejšnjem času bi admiral Togo sa ves svet ne hotel izgubiti prilike, da bi se ne sprijel s slabejšim nasprotnikom na širokem morju. Slabost japonskega ladjevja pa je razvidna tudi iz tega, da vladivostoška eskadra svobodno križari po japonskih vodah, ne da bi naletela na odpor s strani japonskega brodovja. Splošno se sodi, da bodo Japonci pod temi okolnostmi odložili splošni napad na Port Artur na nedoločen čas.
Kuropatkin ni ranjen!
Generalni štab v Petrogradu razglaša: Japonsko poročilo, da je bil v boju pri Dačičavu ranjen tudi vrhovni poveljnik mandžurske armade general Kuropatkin, je od kraja do konca zlagano. Kuropatkin niti ni bil v Dačičavu, torej tudi ni mogel biti ranjen.
O izidu vojne za Japonsko
piše »Vjestmk Mandžurskoj armiji«: Pred očmi vsega sveta izvršuje sedaj Japonska že pet mesecev z vztrajno trdovratnostjo javni in slavni svoj samomor — v starih trdnih na-vedah utrjeni »barakiri«. Pri popolni zavesti spravlja Japonska divizijo za divizijo, ladjo za ladjo v klavnico in hoče raje izkrvaveti in doma umreti gladu, kakor se spametovati in se vprašati, kam pelje moja pot? Kaj je dosegla Japonska v teh 5 mesecih? Kaj si je pridobila? ... A b BO lutno ničesar! Niti za en korak se ni približala zmagi, marveč je izgubila skoro polovico svojega brodovja in je od srečnega izida vojne oddaljena dalje, kakor kdaj preje.
naužije svežega jesenskega zraka. Nekaj veselega je ležalo na njegovem obrazu, kakor da je zadobil zopet zaupanje do samega sebe in gospodična Anka je kar zavrisnila presenečenja, ko je zagledala mladega moža, Čigar globoke oči so jo tako presrČno pozdravljale in čigar bledi obraz so obrobljali dolgi temni kodri. Kar nič več se ji ni zdel kot mučenik, ki je za resnico moral trpeti v ječi in se skrivati po brlogih, nego kot mlad gospod in ljub tovariš. Veliki respekt, ki ga je imela pred njim, je izginil naenkrat in že je veselo dekle začelo trgati listje z grmičevja in ž njim obmetavati svojega novega znanca.
— Pozimi se bodeva pa kepala, kaj ne, je vzkliknila in obsula Erazma z listjem in cvetlicami, da je bil kakor ovenčan. Smejaje se je skočila na drugo stran in zopet in zopet ponovila svojo šalo. Zdaj pa je tudi Erazma minila resnost in začel je trgati listje ter je lučati na Anko in se ž njo poditi po vrtu in jo loviti, kakor je delal nekdaj kot otrok pri svoji teti. Vriskanje in žvrgolenje je privabilo sodnika na okno. Stari gospod se kar ni   mogel   nagle- I
Pred vsem hoče Japonska z vso točnoatjo izvesti oni vojni načrt, katerega smo od nje pričakovali in katerega bodemo tudi umeli preprečiti.
Japonska armada prodira trdovratno v Mandžurijo in se bliža svojemu poginu, ki jo čaka v globelih in soteskah Mandžurske pokrajine. Japonska vojskovodje Kuroku in Oku posnemata napake Karla XII. in Napoleona in ju bo tudi dobi tela ista usoda, kakor ta dva slavna moža.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Budimpešta, 29. julija. Zoor niča je nadaljevala debato o proračunu poljedelskega ministrstva. Posl. Berna t h je govoril o vinoreji ter prosil vlado, naj podpira vinorejake zadruge. Posl. Ivor Kaas (ljudska stranka) je očital agrarc-m, da ne drže svojega programa, ker se nis? uspešno zoperstavili niti italijanski vinski carini niti terminski trgovini z žitom. — Poljedelski minister Talilo je imel nato svoj program ni govor, v katerem je posebno pobijal vesti, da je letošnja letina slaba. Poudarjal je, da mu je glavna skrb, da povzdigne rodovitnost ogrske zemlje ter da se ohrani malo in srednje posestvo. — Nato je bil njegov proračun sprejet.
Položaj v Macedoniji.
Carigrad, 29. julija. Avstro-ogrdki in ruski poslanik vztrajata pri svojih zahtevah, da se mora poklicati še nadaljnih 11 tujih orožniških častnikov. Včeraj je obiskal Tevfik paša oba poslanika ter jims skuša! dokazati, da je njuna zahteva pretirana.
Minister Plehve umorjen.
Petrograd, 29. julija. Marki Bassano, ki je bil priča atentata, poroča o tem pariškemu oJournalu«: »Prišel sem iz GaČine, kjer sem bil v kopališču. Jedva sem stopil iz kolodvorskega poslopja, je zadonela strašna eksplozija. Zemlja se mi je tresla pod nogami in okna na kolodvorskem poslopju so se zdrobila z močnim treskanjem. Hitel sem k bližnjim policajem. Med potjo se mi je prikazal grozen prizor. Neko damo so ravno devali na voz. Strašno je vpila, kajti vsa pleča 80 ji bila razmesarjena. Neki častnik je ležal nezaveden, pol obraza mu je manjkalo. Kri je kar lila po oesti. Nasproti hotelu je ležal raztrgan voz, le oje in obroči koles so bili ceh. Sredi teh razvalin je ležalo truplo brez glave. Spredaj je ležalo drugo truplo, popol noma nago, ker mu je potrgalo obleko. Bili sta trupli Plehveja in njegovega voznika. Takoj nato bo prihiteli od vseh strani policaji, ki so cesto zaprli, položili ministrovo truplo na hodnik ter je pokrili z vojaškim plaščem. Voznik je še dihal, a je kmalu izdihni).
Petrograd, 29. julija. Bomba ni bila vržena z okna v hotelu, te-muč s hodnika  pred njim.  Tako si
dati prizora, ki ga je videl in obšlo ga je iskreno zadovoljstvo, da si je Erazem vzlic vsem bridkim izkušnjam ohranil mladeniško živahnost in veselje nad nedolžnimi zabavami.
A še dvoje drugih oči je sledilo prizoru na vrtu. Oskrbnikova soproga, ki je bila žc na vse zgodaj zaznala, da ima sodnik gosta, je slonela ob svojem oknu skrita za cvetlicami in pazljivo motrila, kar se je godilo na vrtu. Gospa Angela ni bila več v cvetu let, a tolažila se je, da jesen dostikrat ni niČ manj lepa kot spomlad in da ima toliko mikavnosti in razkošja, da se jim le malokdo ubrani. Mladi mož, ki se je tako brezskrbno in srečno podil po vrtu s sodnikovo hčerko in se Ž njo igral kot kak nedorasel mla denič, jo je zanimal, kakor že dolgo noben moški. Gospa Angela je bila iz mesta doma, in je na samotnem gradu mestnih zabav in razveseljevanj toliko bolj pogrešala, ker se je s svojim možem le slabo razumela, otrok pa ni imela; gospa Angela pa je imela tudi svojo preteklost ter jako bistro oko. Ko je izza gostih cvetlic na oknu opazovala  Erazma in plavolaso Anko, ji
je tudi mogoče razligati rsnjenjs atentatorja. Napadalec je moral vsekakor imeti več somišljenikov, ki so pazili ter mu dajali znamenja. Enega je polieija prijela, ko je vrgel bombo v Nevo.
Petrograd, 29. julija. O bombi se ni ničesar našlo ter je jasno, da je bila najnovejša iznajdba, ker je znano, da anarhisti izkoristijo prvi vsako tozadevno tehnično iznajdbo.
Petrograd, 29. julija. Morilec je rekel, da se imenuje Porosnijev, kar pa skoraj gotovo ni resnica Več pa noče govoriti. Splošno se trdi, da je isti sin kneza Ohimskega.k ae je odpovedal rodni hiši ter odšel po svetu. Princ Ob i mak v pripada k stranki nihilistov. Na;brie pripada harkovski anarhistični zvezi, ki izdeluje bombe najnovejše vrste.
Pariz, 29. julija. O atentatorju ao došle nasprotujoče si vesti. Dočim ena vest pravi, da ga je policija zgrabila preden se je mogel z revolverjem ustreliti, pravi druga vest, da je skočil v vez, ki ga je ob strani čakal ter se odpeljal, preden so se policaji zavedli.
Petrograd, 29. julija. Atentator je izjavi), da za nobeno ceno ne pove ničesar več. Prepričan je, da je storil dobro delo, a stoteri drugi mu bod na tem potu sledili. Glasom poročila uradnega lista je isti le neznatno ranjen.
Pariz, 29. julija. V »Matinu« pripoveduje L e r o u x: Pred par dnevi mi je Plehve povedal, da bo morilca Bobrikova brezobzirno kaznoval. Zvečer pred smrtjo je bil Plehve do polnoči pri generalu Bogdanoviču. Pri slovesu je priznal, da ima temne slutnje. Njegov voz je bil vea prevlečen s tvarino, ki je ne prodre krogla. Le bomba mu je mogla škodovati. In to je vedel napadalec. Ako se je Plehve kam odpeljal, skočil je pred svojo hišo v voz, katerega so takoj obstopili poli caji na konjih in tajni policisti na kolesh. Njegov voz je bil pravcata trdnjava. Niti skozi okna ni bilo mogoče videti ministra v vozu
Petrograd, 29. juhja. Policija je izvedela, da je bil atentat skrbno pripravljen. Revolucionarji imajo celo vrsto dostojanstvenikov, ki bo na smrt obsojeni; prvi pred njimi je car, nadalje Pobjedonoseev, novi finski guverner Obolenaki in tajni tajnik Bezobrazov-
Petrograd, 29  julija Včeraj
so tukaj zaprli več s;o sum'jivih oseb. Ako se danes ničesar ne pripeti; jih že jutri zopet izpuste.
Petrograd,29 julija. N hČe ne veruje, da bi ae veled umora P<eh veja kaj spremenilo v dosedanjem političnem in upravnem toku; pač pa je pričakovati še strožje vlade, ki bo posebno na revoluoijsko gibanje pa žila.
London, 29. julija.   Kralj Ed var d je izrekel carju brzojavno ao žalje na umoru ministra Plehveja.
t&ŠT Dalie « prilocji ^>
je Erazmovo vedenje,  vsa njep>va zunanjost in vsaka njegova beseda raz odevala, da je ta mladi sssi   li Ml kušen  in  Čist in  nedolžen,  ko mladi sneg. In v njeni duši se je začelo M rajati hrepenenje, da bi ona sama uAila slast prve ljubezni tega moža, da ona v njem zbudila   zavest njegovi1, moštva.
Nemirno je začela hoditi po svoji sobi. Njena  prsa so se   ua^lo dvics in zopet upadala, njene ustne >o gon hrepenenja po poljubih in vrelo ji po možganih od  premišljevanja, kako naj vlovi Erazma v svoje zanjke.
— Kaj sem jaz kriva, so Šepetalo njene ustne, da se moje srce tako hitro razvname.   Kaj morem jaz zato, da ^ iz mojih oči smeje hudič, in da gne/>; v preprogah moje postelje greh V En krat mora biti moj, vsaj enkrat po tem bodi  kakorkoli,   saj   se  slast in razkošje prvega poljuba nikdar v ponovi.
Zopet je gledala skozi okno. Sicer vedno vesela žena je gledala zdaj jezno.
— Požuriti se moram. Fant je Že ves zaljubljen v tega otročaja iu Če M
Petrograd, 29. julija. Csr namerava spremeti pogreb umorjenega jpinistra do groba, dasi mu to nje gova okolioa nujno odsvetuje. Car jim je odgovoril: »Bil mi je prijatelj in cenjeni svetovalec«. Tudi maš za-dušnio v ministrstvu notranjih zadev, kjer je Plehve na odru, se car udeleži. Pri tem je prepovedal, da bi Be
pridala večja straža kot navadno.
Petrograd, 29. julija. Pri ru» skem prebivalstvu ni opaziti najmanjšega razburjenja. Splošno vlada prepričanje, da policija nima napadalca v rokab.
Ženeva, 29. julija. Ko se je izvedela vest o umoru, zbrali so se ruski dijaki in dijakinje na trgu Ur veselja prepevali in plesali.
L o n d o n, 29 julija. UrmrPieh-veja so pozdravili v New Yorku tisoči Poljakov, Fincev in ruskih Zidov z obhodi. Preoblekli so se praznično-Prirejajo se tudi zahvalne maše.
Še en atentat na Ruskem.
Petrograd, 29. julija. Ko se je včeraj pravosodni minister M ura v-je v peljal k carju v Petrov dvor, je priletel kamen skozi okno njegovega voza. Ministra so kosi razbitega stekla ranili na čelu.
Francija in Vatikan.
Pariz, 29. julija. Iz Vatikana so odgovorili na zahtevo francoske vlade, naj bi se pismi, ki jih je poslal Vatikan lavalskemu in dijonskemu škofu, preklicali, da tega nikakor ne store. Obenem je dobil lavalski škof še ostrejše pismo. Francoski posla-nikvVatikanu je žeodpozvan ter zapusti jutri Rim Obenem odpotuje iz Pariza nuneij Lo-renzolli.
Nemško-ruska trgovinska pogodba.
London, 29. julija. Novo nem-ško-rusko trgovinsko pogodbo sta tukaj včeraj podpisala državni kancelar grof B ti 1 o w in ruski ministrski predsednik Witte. Dasi se njena vsebina prikriva, je vendar že znano, da kmetijstvo obdrži minimalno carino in da je le industrija, posebno kemična industrija, udarjena.
Dopisi.
Iz Vel. Poljan.   Na sv. Ane
dan ob 12. uri je izdihnil po dolgi silno hudi bolezni, iskaje rešitve bolečin v deželni bolnici v Ljubljani, svojo blago dušo France Andolšek st. Rajni zasluži, da se mu i na tem mestu postavi dostojen spominek, iz src svojih soobčanov itak nikdar ne izgine. Vodovod, šola in šolski vrt, farovž z gospodarskimi poslopji, ustanovitev fare, farna cerkev, bodo Poljancem in njih potomcem vzbujali živ spomin na An-dolška. Pozni rodovi bodo] imenovali njegovo ime 8 spoštovanjem in ponosom. Časi se bodo izpreminjali, drug narod bo oral zemljo po pobočju Grmade in Petelinjaka, koder se razprostira vas Poljane, a njegov spomin ostane stalen. Rajni se je porodil 1843.1. S prirojenim bistrim razumom, jekleno voljo, neomah-ljivo vztrajnostjo in ponosno samozavestjo je povzdignil svoje gospodarstvo
v tem dekletu vzbudi žena, je zame izgubljen.
In šla je, dasi nepoklicana in nepovabljena, na vrt in se pridružila Erazmu in Anki, se ž njima šalila in igrala, zabavala starega sodnika in vporabljala vsa sredstva rafinirane koketnosti, da postavi v senco sodnikovo Anko in si pridobi Erazmove simpatije.
Ko se je družba razšla, se je gospa Angela zadovoljno vrnila v svoje stanovanje. Erazma je smatrala za dijaka, ki se je vrnil iz Tubingna in je prišel k sodnikovim na počitnice, njegova neizkušenost pa ji je dajala vse upanje, da zmaga.
Erazem in sodnik niti slutila nista, kake namene da ima gospa Angela in tudi nedolžna Anka bi niti v sanjah ne bila na kaj takega mislila, ali instinktivno je čutila, da ji hoče Angela vzeti tovariša in ko je bila sama z Erazmom, mu je z vso naivnostjo rekla:
— Kaj ne, gospod Erazem, pri hodnjič se bodete igrali samo z menoj, in pogledala ga je tako toplo, da bi ji bil Erazem najraje poljubil roke in slovesno ji je prisegel, da ae nikdar več ne bo igral z nikomer drugim, kakor a svojo rešiteljico. (Dag* frik.
in si pridobil ugled pri sovaščanih, da so ga posadili, 30letnega moža, na župansko mesto, raz katero je vodil s svojo krepko roko vajeti občine celih 27 let tako spretno, da je poljanska občina glede naprav med prvimi kočevskega okraja. V prvi vrsti se je potrudil, da dobi šolo v vas. Radi tega pozida 1882. leta lepo enorazrednico s prav majhnimi stroški brez konkurenčne razprave, tedaj s tlako. Da bi šola imela vedno učitelja, nakupil ji je lep prostoren vrt. Poljane so pripadale do najnovejše dobe ribniški župniji. Umrli župnik rojak Novak je zapustil svoje premoženje za ustanovitev samostojue tare na Vel. Poljanah, a le pogojno, da se namreč fara v 20 letih ustanovi. Vzlic vsem težavam je Andolšek tudi to zadevo srečno izvedel. Andolšek, pozidal si mladini Šolo, kupil si učiteljem vrt, napeljal si občanom vodo, pozidal si Bogu teiupel, pripravil si krasno stanovanje njegovim služabnikom, poskrbel za vso komoditeto njihovo s primernimi gospodarskim poslopji; nabavil si jim vodnjak, okrasil prostor okoli eerkve, a za ves ta nesebični trud, za vsa ta obeekoristna dela ne diči te ne zlat ne srebrn križec, katerega si med vsemi sodeželani najbolj zaslužil, pač pa ti je bila črna nehvaležno s t plačilo zanj Poleg trona, postavljenega Vsemogočnemu, postavil si tudi dom oznanjevalcu ljubezni. Koliko si se trudil, da si tega dostojno sprejel, ne vedoc, da sprejmes kukavično jajce, katerega zalega bo zajedala tvoje občane, katerim si bil diktator, a vedno skrben oče, a tebi zadala smrtno rano. — Tvoj razum se ni mogel ukloniti volji istega, katerega si ti posadil na upraviteljsko mesto, zato ti je pa začel izpodkopavati ugled pri svojih ovčicah, izpodkopaval ti ga je po znanem, a zanesljivem receptu. V cerkvi so se tvoje ovčice izpremenile v koštrune in so te prav farizejsko ne ravno trkale z rogmi, pač pa suvale s komolci, češ: glej, kakšen si, ko se je stresala raz lečo vreča psovk nad tvojo častitljivo glavo. „Gospod, bodi mi milostiv, ubogemu grešniku", si rekel, je bil vzdih-ljaj v teh strašanskih mukah. Naravna posledica in možat korak, kakor so bili vsi tvojega življenja, je bila, da si odložil časti županstva, predsedništva kr. Šol. sveta, cerkvenega ključarstva itd. Zaslepljeno in zapeljano ljudstvo bi bilo lahko popravilo svojo zmoto, da te izvoli iznova županom. A glas iz farovža mu je to prepovedal, ljudstvo je ubogalo, a reklo samo, da nima prav, ker uboga. Ta nehvaležnost te je bolela, nepopisno bolela. Tega si nisem zaslužil, bila je tvoja tožba. Apostol miru pa, za katerega si se zavzel, da naj posede žulje tvoje in tvojih občanov, nastavil pa je ostrino dleta na nit tvojega življenja, z drugo roko pa zavihtel kladivo in mahal neprenehoma ž njim po držaju njegovem, češ, to se sme, saj ne maham po ostrini, ampak ravno po nasprotnem koncu. S kako pravico neki, pope? Mar ni bil rajni pobožen kristjan? Dekan Povše, kardinal Missia, škof Jeglič so postali Častni občani njegove občine — na tvoj predlog. Pa tako se godi vsem, ki imajo svojo misel, in ne ravno one, kakor v farovžu. In ti, France, si dosegel po dveletni hudi bolezni mir, katerega si tako iskreno želel in nič drugega želel, kakor mir. Ondi poprosiš za svoje zaslepljene soobčane, da učenike sovraštva spoznajo, kakor si jih spoznal ti. Plačila za svoj trud tu nisi prejel. Blag ti spomin!
Iz Postojne. Pretečeno nedeljo so se nekateri vojaki 27. pešpolka, ki je nastanjen sedaj na Rakeku, na tu-kajšnem kolodvoru jako surovo obnašali. Restavrater bi bil kmalu prisiljen te razgrajače naznaniti orožništvu, da niso takoj z vlakom odšli. Kričali in izzivali so, da je vse skupaj letelo. „ Jetzt sollen die vrindisehen Krainer kommen, wenn sie Kurasch baben." Drugi je zopet vpil: „Wenn fiinf auf mich kommen, hati' ich alle durch." Res, prav lepo obnašanje! Navzoče občinstvo se je zgražalo nad tem počenjanjem. Za danes jim samo povemo, da drugič, ako si hočejo naš trg ogledati, naj ne žalijo občinstva, sicer se jim zna kaj prav neprijetnega dogoditi. Lep „Kulturvolk" to !
Naš čolnič pogube otmimo!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je prejelo od dobrega slovenskega rodoljuba in velikega prijatelja naše družbe naslednji dopis:
Vodstvo Ciril Metodove družbe gleda na pičle dohodke in mnoge družbene obveze in straši ga slutnja, da bo morda prisiljeno omejiti svoje delovanje, ako zavedni rodoljubi teh strahov ne preženo.
Z ozirom na dejstvo, da čitalnice, bralna, telovadna, pevska in razna druga društva pri svojih veselicah sama potrebnih dohodkov iščejo, ni računati, da bi taista de lala igolj i« Ciril-Metodovo družbo, pač pa bi mogla od čistega dohodka veseli« pet, detet ali tudi več odstotkov oddajati nali družbi Ako bi ee nekaka tantjema udomačila, bi
— pri številnih veselicah med Slovenci — nastal Živ studenček, ki bi vse leto dotakal v glavni zbiralnik. Narod n».j bi tako postal tovarna za zdravilo proti preteči bolezni, ki grozi Ciril-Metodovi družbi. Pridobiti bi bilo torej prireditelja in voditelje narodnih zabav in veselic, ter jih od slučaja do slučaja spominjati Ciril-Metodove družbe.
Pri osrednjem vodstvu v Ljub liani, pri vseh podružnicah in sploh vsi podporniki naše družbe naj bi sledili razglasom narodnih veselic ter pravočasno in na primeren način pozivali njih odbora in reditelje, naj ee zabijo na odst Wk od dohodkov sa našo družbo.
Ko bi prišli taki  odstotki v na ?adot bilo bi to za naš narod častno, za našo družbo pa vele&oristno.
Tako dopis.
Vodstvo ne more drugače, ko ta dopis in njegov nasvet popolnoma odobriti ter ga splošno razglasiti in prositi vse slovenske rodoljube in rodoljubke, naj dela|0 na to, da se kolikor mogoče uresniči.
Posneniajmo v tem svoje severne brate Cohe, ki ne zrnnule nobene pnlifce, nabirati za avojo »Šolsko Matico«.
Vsi slovenski časniki naj nas, kakor dosedaj, blagovoljno podpirajo in te vrstice ponatisnejo.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
dne 30 ju ija 1904.
Pšice iz ribniške doline.
§ 169. Dobrepoljski Jaklič išče grešnega kozla za svoje zdrobljene in pohabljene konsume. Pošteno to ni, pač pa umevno. Vtaknil je vso svojo pamet v konsume, a sedaj opazuje s strahom, da mu gre drug za drugim rakom žvižgat. Da bi „ Slovencev" no-vičar odvrnil pozornost od sebe in svojih kumpanov, se vede kakor tat, ki beži po ulicah, kričeč: držite ga, držite ga! Polomov pri ribniškem in dolenje-vaškem konsumu so seveda krivi liberalci, v prvi vrsti ribniški sodnik, ki ne more konkurzov končati tako, da bi zapeljani kmetje in drugi Člani ne trpeli nikake škode ali da bi se vsaj ne krhal ugled zapeljivcev. Da si lažnjivi novičar ne bo toliko belil glave in „Slovenec" ne bo prisiljen preklicevati lažnjivih in zlobnih dopisov, mu zaupno in dobrohotno povemo, da pri prihodnjih občinskih volitvah v Ribnici prav nič ne rabimo konsumnih konkurzov. To nam tako lahko veruje, kakor dejstvo, da oskrbnik konkurzne mase notar Grnntar, katerega napredna stranka ni štela in ne šteje med svoje pristaše, ni in ne bo delal za „liberalne kandidate" pri občinskih volitvah.
§ 170. Tudi dobrepoljski vzorni konzum hira ter je bil že dvakrat amputiran. Ko je pred nekoliko meseci prenehala njegova podružnica v Stragah, je Kompoljec rekel Stružanu: Vaš konsum je poginil, naš (v Kom-poljab) umira, dobrepoljski pa hira. Kmalu potem se je tudi kompoljski pridružil sestrici. Javna tajnost je, da je tudi dobrepoljski konsum pasiven. Nervoznost Jakličeva je tedaj umevna. Bolezen se širi kakor račja kuga proti izvirku dalje. „Immer niiher kommt sie auf mich zu.a
§ 171. Kadar pride v Dobrepoljah do konkurza, svetujemo, da prevzameta oskrbništvo dr. Šusteršič in Jaklič, katera je bota v znani svoji nesebičnosti vodila brezplačno, likvidacija pa naj se izroči „Gospodarski zvezi", katera bo, ker nima denarja, ves primanjkljaj pokrila s plaščem krščanske ljubezni.
§ 172. Pri dobrepoljskem konsumu baje tudi zaradi tega ne gre dalje, ker se morajo iz dohodkov najprvo pokriti stroški za Jakličevo vilo, katere ni bilo moč zidati s pičlo učiteljsko plačo. Dokaz resnice za to bomo nastopili takoj potem, ko aSlovenec" ali njegov sotrudnik dokažeta, da sta gospoda dr. SchiftVer in Višnikar, ako že ne postavno, vsaj moralno vezana plačati glasovitih 400 K, ali pa kadar šenklavški gospodje okoli „Slovenca" z Jakličem vred nehajo lagati v svojih glasilih.
§ 173. V kratkem smo imeli v bližini dve nesreči, velik požar v Retjah in v Podpeči. Obakrat so zažgali otroci. Zanikrnost staršev je res neodpustljiva, zanemarjenost in spri-denost otrok večkrat neverjetna. Duhovniki, kise hvalite, daje vse ljudstvo za vami, da je verno katoliško, ki razpolagate s šolo in lečo, s peklom in ne-besami, ki vrivate „Domoljuba" v vsako kmetsko hišo, poprimite se bolj hvaležnega in potrebnega dela, kakor opravljati in črniti liberalce in druge narodne može, ki ne marajo biti vaši podrepniki. Vzgajajte značaje in ne hinavcev. S konsumnimi društvi in Marijinimi družbami ne bote povzdignili našega ljudstva niti v gmotnem niti v moralnem oziru. Pri nas spridena mladina, tudi večji paglavci, ki so odrastli loli, s posebno besnostjo uničujejo sadje, predno more zoreti in marsikdo je le dal posekati sadno drevje, da bi imel mir pred temi kobilcami.  Ta grda stran naše
mladine naj bi se večkrat vzela za predmet pridigam. Ako tako živahno agitirate za obrambo sadja, kakor za politične shode na Brezjah in drugod, bote Že nekaj dosegli. Po našem mneoju bi bilo bolj pametno, ako bi „Domoljub" mesto zabavljic na narodno .stranko in slik raznih ljudskih zapeljivcev posebno v poletnem času v vsaki številki objavljal debelo tiskano svarilo: Starši in otroci, pazite na ogenj, nekra-dite in ne pokončujte sadja!
§ 174. Kakor se čuje, se bode na zahtevo naših vrlih poslancev Jakliča in Pakiža sklical deželni zbor, da sklene podporo pogorelcem na Retjah in v Podpeči. Dobro!
§ 175. Kako dela katol.-narodna (?!) stranka za družbo sv. Cirila in Metoda, kažejo zopet zlobni napadi pobožnega novičarja v „Slovencu" in „Domoljubu" na tiste narodne dame in gospode, kateri so žrtvovali mnogo časa in denarja, da se j"e veselica na korist potrebni družbi tako vrlo obnesla. Oloveče, ki tako kritikuje najbolj delavni podružnici, ki napada eminentno narodno veselic«* in smeši narodno požrtvovalnost, ima še predrznost, imenovati sebe narodnega, nas pa nemškufarje. Fej baraba! Ponašate se z „tnladeniškem" shodom na Brezjah, kamor so vam res sledili mnogi pobožni, misleč, da se bo častila Mati božja, a bili so presenečeni in ogorčeni, ko so jih frančiškani podili iz cerkve, rekoč, da naj gredo poslušat govornike zunaj cerkve. Originalna je res taka božja pot, kjer namesto duhovskih pridigarjev nastopi kakih šest posvetnih klerikalnih poslancev kot govorniki, ki strastno napadajo politične protivnike in farbajo nevedno maso. Škoda, da ne čujete kritike starejših in pametnejših mož o romanju na Brezje. Vsedli so se vam zopet enkrat. Da je imel ta shod v narodnem oziru kak uspeh, tega pač ne bo nihče resno trdil, a tudi v verskem oziru niste ničesar dosegli, ako skrunite svete kraje. Primerjajte svoj shod na Brezjah z vse-sokolskim shodom v L j u b 1 j a n i. Dva mladeniška shoda! Pri prvem so rimci napadali svoje narodne rojake, pri drugem so možje, ki v resnici ljubijo svoj narod, z mladeniškem ognjem navduševali narod za narod, za narodno delo!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. julija.
— O koroških razmerah
je pisal naš list že opetovano in na-glašal, da ni upati, da bi se zares obupni odnošaji v političnem življenju koroških Slovencev zboljšali, dokler ne krenejo voditelji slovenskih Korošcev na pravo pot — na pot narodne politike. Ta naša trditev je bila vsestransko utemeljena in našel se ni nikdo, ki bi si bil upal ugovarjati našim izvajanjem, kar je pač dokaz, da smo s svojo sodbo zadeli pravo. Tej naši sodbi se je pridružila tudi praška »Politika«, katere se pač ne more dolžiti, da bi simpatizovala z nami. »Politik« z dne 26. t. m. piše v uvodniku pod naslovom »Slovenske razmere« med drugim tudi to le: »Žalostaejše kakor kdaj preje so narodnopolitične razmere koroških Slovencev. Zapuščeni, brez odločnega, dalekovidnega vodstva bijejo tamkaj Siovenci ljut in neizprosen naroden boj. Vodstvo slovenskega naroda na Koroškem se že od pamtiveka nahaja v rokah duhovščine, ki je v neprestani dotiki s krškim škofom, ki ni malo ne spoštuje, kakor je že opetovano doka zal, slovenskih pravic. Vkljub temu, da se nemški konservativci vselej upirajo proti vsaki še tako pravični slov. lahtevi, vendar ae vodilne osebe med Slovenci ne morejo vzdržati, da bi se znjimi vedno znova ne vezali proti nemški narodno-liberalni večini. Takšna zveza pa bi bila le takrat upravičena, ako bi im e li Slo ve n ci zagotovilo, da bodo b tem dosegli kak uspeh. Tako pa, ko je baš nasprotno resnično, je taka zveza za slovenski narod naravnost pogubna. Slovencem na Koroškem je treba odločne, narodno čuteče in narodno delujoče inteligence." Tako „Politika". Ponatisnili smo njeno sodbo — o kateri „Slovenec" ni črhnil niti besedice — kar priča, kako prazno in bedasto je vpitje kranjskih klerikalcev zaradi takozvane „ zveze" narodno-nap redne stranke s kranjskimi veleposestniki. Pri ti zvezi imata obe stranki o vseh na-
rodnih vprašanjih popolno svobodo in naša stranka je tudi vedno vzlic „zvezi" neustrašno in odločno delala za narodno stvar in branila ter pospeševala narodne koristi, med tem ko klerikalci še nikdar ničesar niso storili. Kranjska „zvezau je dopustna in moralna, ker ima samo ta edini namen, da varuje gospodarske interese dežele in svobodomiselne institucije, ter s tem zavira, da klerikalizem ne more preplaviti dežele. Na Koroškem in tega ne poudarja „ Potika* zadosti, pa med Slovenci in nemškimi klerikalci ni „zvezeu v tem smislu, kakor pri nas med narodno-napredno in med veleposestniško, ali kakor na Oeskem med češkimi narodnimi strankami in kons. veleposestniki, ali na Štajerskem med Slovenci in bauernbiindlerji, nego na Koroškem eksistira narodna slovenska stranka samo še na papirju, v resnici pa je pod komando Slovencem skrajno sovražnega škofa Kalina stoječ privesek nemške klerikalne stranke. Samostojna slovenska narodna stranka na Koroškem je samo še nkcija, v resnici pa je zmagal monsignor Podgorc z načelom, da se Slovencem na Koroškem ni treba več zavzemati za svojo narodnost, nego samo še za vero, to je za klerikalizem. Tisti „Slov.", ki toliko besedici o kranjski „Zvezi", dasi je bila ta deželi ne le v gospodarskem, nego tudi v kulturnem in s tem v narodnem slovenskem oziru na korist in ni naše stranke nikdar ovirala pri delu za narodne ideale, tisti „Slov." se vnema in navdušuje za ono politiko na Koroškem, ki jo obsoja celo praška „Politik14, ki je doslej vedno Ščitila in zagovarjala kranjske klerikalce.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v četrtek, dne 4. avgusta 1904 ob polu 10. uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2 Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Zbornični račun za 1. 1903. 5 Poročilo o prošnji odbora za prireditev razstave vajenskih del za podporo. 6. Poročilo o dopisu c. kr. deželne vlade glede podpore snujoči se obrtni nadaljevalni Šoli v Idriji. 7. Poročilo o prošnji krojaške zadruge za podporo k priredbi knjigovodskega tečaja. 8. Poročilo o dopisu »Matice Slovenske« glede imenovanja zborničnega zastopnika v odsek za izdajo nemško-slovenskega tehničnega slovarja. 9. Poročilo o dopisu o. kr. deželne vlade glede podpore zimskim učnim teča* jem za stavbne rokodelce na umetne-obrtni strokovni šoli v Ljubljani. 10. Proračun o Btroških za ustanovitev m vzdrževanje višje trgovske šole v Ljubljani in o njih pokritju. 11. Poročilo o obrtnih pravicah gostilničarjev. 12. Poročilo o dveh rekurzih proti predpisu zbornične doklade. 13. Samostojni predlogi gg. zborničnih svetnikov.
— Škofovi zavodi in verne duše v vicah. Sobotni „Slovenec" št. 166 piše pod zaglavjem Idrijske novice: „Naš Kristan ima smolo, kadar kaj piše o katol. cerkvi. V predzadnji številki svojega ,Naprej' toži ,kaj bo z reveži, za katere se še ena maša ne bo brala?' Vidite, gospod Kristan, katoliška cerkev je tako dobra mati, da tudi za reveže, ki so tudi njeni otroci, prav lepo skrbi. Znano je, da vsako nedeljo, vsak praznik in sopraznik župnik opravi mašo za svojo župnijo in sicer za žive in mrtve. Tako se v vsaki tari opravi okoli 85 maš tudi za reveže, in sicer brezplačno. To je tudi katoličanom znano, seve — odpadnik — je na to že pozabil, ali pa ga preveč vest peče, da se tako daleč spozabi v svojem zabavljanju, in se postavi v zasmeh šolskim otrokom, ki vedo, kako kat. cerkev za reveže skrbi". Tako „Slovenec". — Ne Čudili bi se, ako bi „Slovenec" odgovarjal g. Kristanu, ker bi slednji trdil neresnico. Nikakor pa ne moremo razumeti, da ta „pošteni" in „resnicoljubni" „Slovenecu trdi tako gorostasno laž in zopet na nečuven, samo klerikalcem lasten način, zavija resnico in hoče svoje verne backe tudi t verskih stvareh za nos voditi, kjer ima tudi, konsekventno kakor drugod, pred očmi le svojo nenasitno bisago.  Da je temu res tako,
evo dokaza: ko so naš premilostni gospod knez in škof dr. Jeglič Bona-ventura po dolgem in temeljitem premišljevanja in s pomočjo božje previdnosti, ki jih je pa sedaj, kakor se kaže, zapustila, prišli do zaključka, da je v današnjih razmerah le v kakem katol. konviktu mogoče vzgojiti sebi slepo pokorne, fanatične backe, so sklenili ustanoviti tak zavod v St. Vidu, ki pa seveda stane mnogo denarja. Znani so sicer načini, kako so prišli naš Bonaventura do tega sredstva — denarja, neznana pa je gotovo neka druga, vnebo-vpijoča njegova odredba. Jako stara — od kedaj ravno, ne vem — je določba, da bere brezplačno vsak župnik na fari vsako nedeljo, praznik in sopraznik mašo za svoje žive in mrtve farane. Na ta način je tudi dušam revežev, za katere se ne najde Človeka, da bi pustil za nje maševati, dana prilika, da so deležne sadu sv. daritve. Ker pa je maša neprecenljive in neskončne vrednosti, katero je postavil Jezus Kristus pri zadnji večerji v znamenje svoje posebne, neizmerne ljubezni do nas, je evidentno, da je vsaka taka maša tudi dušam revežev v vicah zelo koristna, ker jim olajšuje njihovo trpljenje, če še ne popolnoma konča. Kako velikansko pa je sedaj njihovo gorje in trpljenje, kojimjetaedina prilika olajšave muk odvzeta in sicer zaradi Škofove — lakomnosti! Ali pa mogoče to ni resnica, gospodje okoli „Slovenca?" Gospod knez in Škof so odloČili že pred štirimi leti, da naj vsak inštaliran župnik na noben sopraznik več ne bere maše brezplačno za svoje žive in mrtve farane, temveč naj na dan vsakega sopraznika opravi mašo, ki mu je plačana in ki se mora potem obrniti v korist, katero določi plačevalec, da pa morajo duhovniki darilo zatako mašo na dan sopraznika pošiljati gospodu knezu in škofu za njegove zavode. Gospodje župuiki pri tem pač niso na škodi, ker so tudi pred to določbo brali maše na dan sopraznika zastonj, a škodo trpi nekdo drugi, namreč uboge verne duše v vicab, zlasti duše revežev, ker bogatini, oziroma premožni, že skrbe za svoje ranjke. Dočim je bilo poprej kranjskim dušam v vicab, v prvi vrsti onim revežev — deležnim sadu te daritve, njihovo gorje mnogo olajšano, ravno ker je maša neskončne vrednosti in je na vsako dušo prišel precejšen delež te neskončne vrednosti, morajo sedaj te ubožice še več trpeti, ker njihovo hrepenenje, združiti se z Bogom, poveča ono po sv. daritvi, katero bi jim trpljenje vsaj nekoliko skrajšala. Vzemimo, da bi bil cel sad maše določen samo eni duši, je mogoče, da je rešena iz vic. Ako pa vzamemo vse te maše župnikov na celem Kranjskem, se Čisto matematično izračuna, da je samo vsied škofovih zavodov 18.000 duš še nerešenih iz vic. Ako se pomisli, kako grozno trpe duše v vicah zlasti revežev, mora vsakemu poštenemu kristijanu srce krvaveti nad tako nečloveško krvoločnostjo, ki še daleko presega Neronovo početje, ker, kaj bo zemeljske muke, in naj si bodo še tako strašne, v primeri z mukami vernih duš v vicah? Kdo pa ima pri tem dobiček?   Škof sam.
Ako računimo darilo za mašo 2 kroni, tako je namreč konvencijonelno in gospodje župniki tudi take dneve boljših maš ne bodo opravljali, potem so Premilostni obogateli za 36.000 kron v Času 4 let, to obrestovano po 4%, da 1440 kron obresti, plus kapital 36.000 je 37.440 kron. Toliko so škofovi zavodi na boljšem na rovaš vernih duš v vicah, zlasti pa duš revežev. — Sapienti sat! G. Kristanu pa se mora pripoznati posebnih zaslug, da se je potegnil za revne duše revežev v vicah.
— Nekoliko odgovora (Slovencu11. Prejeli smo in objavljamo: Pod rubrikom „Belokranjske novice" u broju 166. „Slovenca" od 23. t. mj., a pod naslovo m „Diximus", zadieva se naznani mi dopisnik nedostojno o moju osobu i to načinom, koji je, kako sc iz svih tih „ Belokranjskih novica" vidi, samo njemu prirodjen. Te su „uovice" doista najvjernija fotografija dopisnikove plemenite   i fino odgojene duše. Jer
nisam prijatelj novinarske polemike u obće, a na pose ne one, koja potiče iz metličkog Obrha, izjavljam jedan put za vazda ovo: Dok taj ugladjeni dopisnik faktima ne dokaže: da je moj Članak u „Slov. Narodu" bez temelja i smieŠan, da je taj Članak uaperen proti „Slovencu"; dok ne dokaže: koliko je MetliČana, koji odobravaju zadirkivanja dopisnikova o liepu slavu od 3. t. mj.; dok  ne   dokaže:  na   kojoj  je strani istina i iskrenost, a na  kojoj neistina i himba; dok ne dokaže: na temelju česa me je usudio uvrstiti medju niad-žarone; a na pose i Što je glavno, dok ne dokaže: da je proslava od 3. t. mj.; naperena proti rimsko i katol.   bogoslužju   u Metlici — dok svega toga, a osobito ovoga poslednjega,  ne dokaže faktima, — dotle ga smatram i javno nazivlje m prostim denuncijantom. Tu nepromišljenu i ogavnu denuncijaciju odbijam sa indignacijom u imenu vrlo štovanih svojih kolega hrvatskih svećenika obojeg obreda, koju su lani i ljetos kod proslave sudjelovali, kao i u ime svoje, jer je ta gadna denuncijacija prozirna svrha zadirkivanju. Dodajem još ovo: Sa duševnom mizerijom, koja denuncijantskom tendencijom   umače svoje pero u crnilo, koja se neprestano povlači po Obrhu i tamo  svoje informacije  za  novine  traži  i  nalazi, — sa takovom mizerijom polemiku voditi, — držim  kao  katolički  svećenik  i kao otvoren Hrvat — izpod svoje časti, pa I makar me ta duševna mizerija nazivala J danas liberalcem, sutra madžaronom, a i prekasutra ako hoće i Japancem I Tko j ima  što  proti mojoj  liepoj  crkvi u j Metlici i proti zajedničkoj slavenskoj j proslavi sv. braće Ćirila i Metoda, neka I izvoli otvoreno i objektivno iznesti svoje i prigovore, kao i svoje  čestito ime na ' javu, onda ćemo moći dalje razgovarati. I Takovima  stojim   uviek  na   uslugu i i razpolaganje. — Na zlobna i prostačka ! zadirkivanja, na infamne denuncijacije I — ovo je moja zadnja. Na razstanku i još samo kličem piscu „Slovenčevih" „Belokranjskih novica*: „Appage sa-| tanas sa svojim  denuncijama u Obrh j medju dekle, jer jedino  tamo spadaš. Kad te one operu  i  izglade, vrati se opet med ljude" ! — Dixi! — K a š t, kraj Metlike, 27. julija 1904. — Ilija Hranilo vi ć, upravitelj župe. — Župnik /iabukovec & ! Comp. — specijalitete kranj« I skih faliranih farjev. Z Jesenic j se nam piše:   Te  katoliške  pope na vse pretege jezi, da smo brez njih dovoljenja ustanovili „ Slovensko delavsko j izobraževalno   društvo".   Naš župnik j Zabutovec in njega kaplan Zabredu, sta dve pravi cerkveni luči. Sama učenost jih je ! Česar eden ne pogrunta, to j pogrunta drugi, rimski hlapci  pa dobe ! to duševno čorbo vsako soboto prav po j katoliško   zasukano   v  katoliški cunji i „Slovencu". Toda vsi napadi in podli I insulti teh popičev nas puste popolnoma ! hladnokrvne in stojimo slej kakor prej j na stališču, da nas ljudje te vrste še razžaliti ne morejo. V „Slovencu" pre-tečene sobote se čita neki dogovor med i A in B (gotovo Asino in Bik). T o j bode lepa učenost skupaj, P... I in cela družba „faliranih" štu-j dentov, vse kar ni moglo vsled lejnobe priti do boljšega kruha, j se je zaletelo v službo nemškega kapitalizma   itd. Koliko pa imamo v naši sredi „faliranih" študentov? Ali niso bili ti  „falirani" Študentje nekdaj najbolji Vaši prijatelji? Infarano je, osebe, katere radi neugodnih družinskih razmer niso mogle nadaljevati  svojih   Študij,  obrekovati z lenuhih Nadalje nam pred nos postavite „se je zaletelo vsled lenobe v nemški kapitalizem". Vaš ajmohtarski predsednik B. je pa komaj čakal, ko še njegov bohinjski  „MinČek"  samo tisti vbogi ljubljanski enoletni trgovski kurz ni   dodelal,   da je gotovo  prišel v službo nemškega kapitalizma! Capito?! j Ali je to dobro  samo za ajmohtarske bohinjske Minčk-frajle? Ali je ta tudi „falirana" študentinja, katera vsled lenobe ni mogla do boljšega kruha priti? Toda   prepričani   bodite, da  se   vsi v naši sredi nahajajoči se „falirani" štu • dentje sebe in Če so slučajno še oženjeni, tudi svojo družino pošteno prežive. Morebiti, ker so samo eno leto lenuharili  se morajo in morali se bodo
celo življenja truditi sleherni dan od 6. zjutraj do 6. zvečer. Ali ni to velika kazen? Sedaj pa poglejmo naše pope in če jih prijerjamoz našimi „faliranimi" študenti, zapazimo vsekakor velik razloček. In prihaja najbrž od boljšega kraha, kakor gospodje v „Slovenca" sami namigavajo. Lenoba, ki jo pasejo se spozna že po njih hoji in prebasani želodec po obilem trebuhu na 100 korakov razdalje. To je pri teh gospodih „boljša služba", da morajo lenobo in Želodec pasti brez konca in kraja! Pa 24 ur prostega Časa na dan in to dan za dnevom, niso male reči! In ni čuda, da imamo na svetu tako malo „faliranih" farjev! Svobodomiselnost jih boli, pa ne nemški kapital, kaj ne, župnik Zabutovec? Kako slaba fara bi bila na Jesenicah, ko bi ne bilo tukaj nemškega kapitala in „faliranih" študentov? A ne samo mi falirani študentji ljubimo nemški kapitalizem, ampak tudi Vi, faliraoe cerkvene miši! Marsikak far bi bil rad postal, dohtar, jurist i. t. d. a ker je pa bil faliran študent in radi lenobe mature ni napravil in lenobo še nadalje ljubi, zaletel se je v lemenat, da je dobil Še le pravi patent, lenobo pasti in to do zadnjega izdibljaja. Lenobe pa ni po tovarnah in pri nemškem kapitalizmu doma, saj ste to že letos sami v „Slovencu" dokazali, kako se moramo mi za male krajcarČke truditi. Lenoba je po farovžih, in jeseniški farovž je poln takih lenuhov, to vidimo z lastnimi oči. Lenoba smrdi, a farška lenoba diši, pa ne nam, ampak farjem. Falirani družinski očetji, falirani Kristusovi učitelji, smrad iz pekla in falirani gnoj iz pekla so naši jeseniški farji! Falirane vlačuge so vse farske kuharice, falirani otroci so vsi farški otroci, tedaj je falirana cela banda, katera je do najboljšega kruha prišla, da lenobo pase. Falirane so tudi Marijine device, in falirani so vsi devičarji vsled naukov faliranih farjev! Dalje o priliki!
Falirani študent. — Res pharmaceuticae. Na sproti »Narodnemu domu« stoji lična vila N% dni vseslovenske g* sokolskoga zleta ni bilo na tej vili nobene zastave. To je vsakemu padlo v oči in čule bo se jako ostre besede nevolje. Dotična vila je last lekarnarja g. Piccolija. S cer je g. Pccoli Lab, a svoje veliko premoženje si je pridobil od Slo ven cev. V dnevih rečene slavnosti smo videli, da je mnogo poštenih Nemcev razobesilo zastave na čast Sokolom. Storili so to iz prepričanja, da zahteva to takt, ker imajo vendar zaslužek od Slovencev. G >sp. P.ccoli pa, ki po vseh slovenskih časopisih in pratikah ponuja svojo robo, pa demonstrativno ni posnemal Uga zgleda in demonstrativno ni razobesil niti najmanjše z&stavc*, da* ravno je njegova vila na kraju, k|er se je to moralo bolj opaziti kot kje drugje.
— Kako je ac venci? Z ozi-
rom na našo včerajšnjo notica pod tem cagUvjem nam piše ondi orne njoni urar zlatar: Venec z* »Slov. ftensko telovadno društvo« je bil pri meni naročen; dokaz tega, da ga je društvo že plačalo, akoravno ga ni rabilo. Venee sem dobil iz ene prvih tovarn v Pragi in ao na razpolaganje originalni računi, iz katerih se vidi, kako malo dobička sem im~l, ko sem ga zaračunal 8 35 gld. Venec aa 18 gld. se niti po obliki niti po kvaliteti ne more z moj m novim vencem primerjati, kar vsak poznavalec blaga potrdi. — Op. ured.: Prepuščamo »Slov. ženskemu telovad. društvu«, da odgovori
— Volitve na Štajerskem. V kratkem bo na Štajerskem volitev deželnih poslancev iz nove IV. skupine, namreč ia splošne volilne ku rije. Na Sp. Štajerskem se je že za čelo živahno volilno gibanje in prirejajo se še dosti marljivo shodi. Želeti je vsekako, da se b primerno agitacijo doseže kar mogoče ogromna udeležba Ne gre samo za le, da slovenski kandidatje zmagajo. Treba je, da slovenski glasovi kar preplavijo nemškutarske glasove, tako da se bo po vsi Avstriji spoznalo, da je Spodnji Štajer izključno slovenski, ne pa dvojezičen, in da je med Slovenci le raztresenih nekaj posameznih nemškutarjev.
— Gospodarski boj. Kadarkoli ae med Slovenci poudarja načelo »Svoji k svojim«, vselaj zacvilijo nemški list«, da je nemoralno, politična nasprotja zanašati na gospodarsko polje. Sami pa postopajo r,rav v tem oziru z največjo brez obzirnostjo. Za zgled naj služi sledeči slučaj. V Brežicah je nemčurskt trgovec Matheis, ki si je s prodajanjem jajec, katere dobiva od Slovencev in Hrvatov, napravil ogromno premoženje, dasi je sicer duševna ničla. Ta človek se zdaj usti, da Žrtvuje 100000 K za namen, da uniči narodno trgovino M inLvBre Žicah. No, upamo, da bo to pretrda kost in da si Matheis ob nji kmalu skrha tistih par zob, ki jih ima v svojih čeljustih.
— Istrski deželni zbor se ne skliče 15. avgusta, temuč z ostalimi deželnimi zbori obenem meseca septembra. Proti prvotnemu terminu je namreč ugovarjal deželni odbor.
— Najnovejše vrste častniki. Z novim letom bo se ustano vili takozvani provijantni častniki, katero šaržo morejo dobiti sposobni podčastniki. Ravnokar je končan prvi mesečni tečaj za provijantne častnike, iz katerega so izišli kot provijantni častniški namestniki sledeči podčastniki: Iran Pintar od 87. polka za 17 polk, Ludvik K a r b a od 15. pi-jonirskega pri 87. polku, Josip Podboj od 22. polka pri 47. polku, Viljem Bartel od topni&arskega polka št. 2, pri št. 4 in Anton Ko kot od 87. polka pri 3. bDs. herc. polku.
— Učiteljska petindvaj-setletnica. Učitelji, ki so leta 1879 maturirali na ljubljanskem uči teljišču ter obhajajo letos svoj 251etni službeni jubilej, si na sestanku dne 30 junija sklenili, da prirede v sredo, dn 1 3 avgusta, skupni izlet vVintgar in na Bled. Ću jemo, da se tega izleta udeleti tudi več prijateljev jubilantov in sicer iz L ubijane z Gorenjskega in iz drugih kra]ev. Umevno je ob sebi, da bo jubilantom vsak prijatelj dobrodošel I&l^ta se udeleže tudi pevci, ki so dne 30 juniia pri »Levu« tako izvrstno zabavah jubilante in n j h prijatelje. Vse kaže. da se nam obeta zopet prav lep učiteliski dan. Kdor ima čas in nima posebnih za držkov, naj ne zaspi don a te ugodne prilike, pri kateri bomo za nekoliko časa pozabili na skrbi in nadloge, ki nas tarejo, hkrati si bomo p* pod krepili s prijateljskimi razgovori in govori utrujene moči za boj proti neprijateljem l|udsfcega šolstva in uoiteljstva. Icletniki se odpehejo iz Ljubljane z vlakom ob 7. svi 5 min zjutr j. Na J*vormk dosf.e ta vlak ob 9 uri 14 min. Tam nas bodo pri čakovali gorenjski tovariši, s katt-rimi jo krenemo mimo Dobrave skozi Vintgar v Gorje, k|er bo v Zumrovi restavraciji kosilo. Popoldno odrinemo na IV-d in z večernim vlakom ob 7 uri 15 min. pa domu. N* veselo svidenje dne 3. avgusta v Vint garju!
— Za potujoče knjižnice ,iProsvete(< s > z*dn|i t-d«n darovali: »Narodna t'skarnft« 43, g< Iv. Kačič 20, J >s p Lavrenetč 10, fiinz f Zalar 5 in Neimenovan 2 kniige. Do-sedaj je v celoti darovanih 311 knjig. Vrlim darovalcem najiskrenejš* z* hvala!
- Gozdna veselica. Se enkrat opozarjamo na gozdno veselica, katero priredita skupno I. hrvatsko tamburaško društvo »Kolocin pevsko društvo »Ljubijanao v nedeljo 31. t. m. pri Conžku. K-r je omenjeni vrt eden najlepših v ljubljanski okolici in zelo senčnat, se )e nadejati dobrega obiska in pri jetne zabave. Začetek rb 4. uri popoldne. Vstopnina 10 kr. za osebo, otroci pid 10 leti bo vstopnine prosti. Vabila se ne razpošiljajo. V slučaju nt ugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo 7 avgusta.
— Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v LJubljani
priredi dne 14 avgusta t 1. veliao vrtno veselico. Keglanje na dobitke se prične 1 avgusta in se bo keg-lalo vsak dan do večera veselice v restavraciji »Pri novem svetu«, na kar se prijatelji društva vljudno opo-zore in vabijo. Spored veselice se prihodnji teden naznani po vabilih in lepakih.
— Otvoritev „Aljažovega doma11. •Slovensko p i a n i n s a o društvo« priredi v nedeljo, dne 7 avgusta Blovesno otvoritev »Aljaževega doma« v Vratih, ravnokar dogotovljene krasne planinske stavbe. Planinci in prijatelji planinstva ter narave, udeležite se mnogobrojno te
slavnosti! Proslaviti je završeno delo, postavljeno v najdivnejii alpski do* lini tik pod orjaškim Triglavom delo, ki bode leta in leta kazalo s r nemu svetu žilavost in požrtvovalnost slovenske matere sinov. Podrobni spored se pozneje priobči
— Obe. volitve v Mošnjah.
Iz Ljubnega na Gorenjskem se nam poroča: Dne 26. julija so se vršile v Mošnjah občinske volitve, katere pač zaslužijo, da slavno širše občinstvo zve, kaka škandalozna agitacijska sredstva so se rabila pri volitvi občinskega odbora. Tu sta si prvič stali nasproti dve stranki, rodila se je namreč stranka, ki je izprevidela, da voz ne sme iti po tem tiru, katerega so začrtali Trpin, Bleivveis in nekatere bogate rodovine a la Cvenkeljnova, Finžgarjeva in Ra-hotova. Za danes si hočemo ogledati le izvolitev podžupana za vas Ljubno. Vsakemu poštenemu človeku mora pre sedati, ko zve, kako je tu ravnala znana Cvenkeljnova stranka v kompaniji s kratkovidnim učiteljem Markov-škom, daje napravila svojega sorodnika — angela — Skor - Čiča za podžupana ljubenskega. Nikakor pa se Ped-repčevi ne morejo bahati s svojo sijajno zmago, kajti njih kandidat Sker-čič je zmagal le z večino G., reci Šestih glasov. A kakšni možje so glasovali, oziroma prisiljeni bili glasovati n „Čihmoštra", hočemo navesti par slučajev. Prvi, skoraj vnebovpijoč škandal je, da so skoro na smrt bolnega posestnika peljali na volišče, rekoč: „Ako ne greš, plačaj dolg; če imaš na potu umreti, moraš iti z nami volit." Drugemu so zapretili, da ga ne vzamejo več v „tarbelj", tretjemu, da jim ne bo več delal, četrtemu, da ne kupijo od njega več brinovca. Tako jih je bilo večina prisiljenih, da so glasovali za Kosa. To so resni glasovi! Getov* bi ta ne dobil niti 10 glasov v slučaju proste volitve. Cvenkeljnovi mali, a predrzni dijaček, ki je komaj prestopil prag nižje gimnazije, je letal ok kakor rjoveč lev ter ujemal kaline z raznimi grožnjami za tiča Skor čiča. Usojamo si vprašati tozadevajoČe kroge, ako je dovoljeno, da srednješolec tako podlo in nesramno agitira. S pomočjo tako strastne agitacije so spravili na volišče vse, kar leze in gre, med njimi več analiabetov, kateri še nikdar v svojem življenju niso prišli volit, a pod-repčeva komanda jih je k temu prinio rala. Skor-Čič je zmagal le vsled brezbrižnosti našincev, ki sicer nimajo ničesar proti osebi, pač pa proti verigi, ki so jo skovali izkoriščevalci ljudstvu v svoje namene. To kaže že Skor-ČiČev izrek, ki ga je izustil, ko se je tračaj od volitve: „Bajtarji, bodete že videli!* Našlo pa se je, hvala Bogu, dosti značajnih mož, ki nočejo trobiti v hinavski rog in ki so neustrašeno oddali svoje glasove g. PezdiČu iz Posavca, ki daleko prekaša v sposobnosti Skor-čiča. Primeril se je celo slučaj, daje pristaš Cvenkeljnove stranke na volišču napo vedal možu, ki ni hotel voliti njihov« kandidata, da mora plačati dolg, ki mu je dotičnik v 10 minutah plačal. Kakor slišimo, pride zadeva pred sod nijo. Zopet drug, kojega žena so ob moževi odsotnosti za Časa volitve terjali ravno vsled istega vzoka, je nesel, pri-šedši domov, zadolženo svoto. Vsa ča gre po pravici tem možem, ki se tudi v takem slučaju ne ustrašijo mogotcev in iščejo pravice. „Pregnadljiva1* C ve keljnova mama točijo sedaj krokodilove solze in „jamrajo-: .Kaj bo, kaj v celi vasi je samo Še 30 katoliških hiš.** Pri tej pobožnosti pa ozmerjajo vsakega od prostomislečib, do katerega imajo „korajžo in pa šnajdu. Iz tej • lahko razvidi slavno občinstvo, koliko tehtajo taki glasovi in da nikakor ni umestno biti ponosen na tako zmag > in postavljati mlaje z zastavami pred hišo izvoljenega podžupana Skor-čiča, kajti nam je dosedaj znano, da se po stavljajo mlaji le ob prihodu visokih oseb in dostojanstvenikov, ki goto\ nadkriljujejo izvoljenca. O osebah lju-benskih izvoljenih odbornikov, zlasti V značaju pečarja Markoviča, hočemo pregovoriti prihodnjič. Zatorej za dane* na svidenje in Živijo Skor-Čič.
— Idila iz kranjskega f a-rovža. Etapoztt v Bevkah pri Vrh mki, Anton Vonča, je bil te dni poslan v pokoj. Mi ježe star ali jato krepak in ae kar ne more prečuditi, da se ga je poslalo v pokoj zaradi škandala kakršnih se po n|e£Ovi sodbi zgodi po farovž>h vse polno. Ko je prišel VonČa pred leti kot eks pozit v Bevke, je pripeljal seboj dre st stri, a jih je kmalu f podil, ker st* se mu dopadli mežnarjevi punci, ki Bta bili Btari takrat 16, oziroma 14 let. Starejšo je dal v Ljubljano, da se je kuhati naučila, p 'tem pa je sestri odpravil, da Bta morali iskati zavetja pri dobr h ljudeh in se z njim tožariti zaradi zasiužka. Bevoani so se jezil', da ima njih dušni pastir dve tako misli deklici v svoji hiši in ko to dognal*, da živi z obema kot kak p*ša, so ga šli tožt k škofu Toda tožba ni nič pomagala. Svinjarije v farovžu bo se nadal|*val«  Ko je sta-
Daljo v prilogi. *WH
ejŠa ekspozitova ljubica prišla ▼ drugi itau, je Vonča svojega netjaka pregovoril, da se je a dekletom porodil. K. dekle ni šlo k možu, nego ostalo r farovžu ter ekspozitu povilo še več )irok. Scer so hodile večkrat depu-aoije k škofu in k dekanu na Vrhniko, k opravile niso ničesar. Ko je ekspo-litova hčerka dorasla, je začela vabiti fante, da so hodili v farovž v vas. Ekspozit je marsikako noč ujel ka-tega fanta pri svoji hčeri, pa se sa to ni dosti zmenil. Ekspozitova ku carica in mati ekspozitovih otrok se je vdala pijači in je ekspozita dostikrat oštevala: Stari dedec, le naredi kaj, pa bom take reči na dan spra pila, da boš še na gavge prišel. Kmetje so to početje morali prenašati, ker jih je ekspozit na različne načine spravil na svojo stran in ker jih je mnogo, ki so ekspozitu kaj dolžni. In tako so se svinjarije v fa-rovžu nadaljevale. Ekspozitova hčer se zdaj že drugič pripravlja, da pojde v Rim in živi kar v farovžu v konkubinatu. Zdaj so se naposled vendar ljudje zdramili in zahtevali, da se tem škandaloznim r^znifrem naredi konce. No, m Z'.iaj so ekspozita po slah v pok> j. A predno je šel, je še ? prižmce grmelo in treskalo, da je bilo joj In taki božji namestniki naj ljudstvo moraliČno in kulturno povzdignejo?!
— Sokolov-jezdecev zadnji sestanek se je vršil včeraj 29. t. m. na prijazno vabilo brata načeiniika dr. Josipa K u š a r j a , kojega vabilu so se odzvali vsi bratje jezdeci polno-stevilno. Brat Josip T u r k se je v imenu vse čete zahvalil požrtvovalnemu načelniku na njegovem velikem trudu, br. načelnik pa je odzdravil svojemu nenadomestnemu pobočniku br. Josipu Turku. Sledila je napitnica na napitnico, iz vsake pa je odmevala navdušenost, do kakršne smo se povzpeli le sa krasnih dni ob sprejemu vsih milih nam slovanskih gostov. Največ na-pitnie je veljalo prezaslužnemu sta rosti br. dr. Ivanu Tavčarju in jezdnemu načelniku br dr. Josipu K u š a r j u. Ni se pa pozabilo naših narodnih dam, ki so ob sprejemu gostov pokazale brezpri-merno požrtvovalnost in navdušenje s posipali*: m cvetlic na slavnostni sprevod. Gromoviti »N a z d a ra-klici so odmevali kot odgovor na zdravico gospe Franji dr. Tavčarjevi in vsem velecenjenim damam pod njenim načelstvom. Napivalo se je pa tudi: Po br. Fran Krapešu »stari gardi«, po br. Fran K n i f i c u pa jezdnemu naraščaju. Ni pa prezreti, da se je zadnja »seja« Sokolov • jez deoev izvršila toli nepričakovano veselo* kajti »Sokoli« so se sešii k zadnjemu sklepanju, gospa soproga dr. Kušarjeva pa je iz svoje inicijative prenaen;la suhoparr.o sejo v naj lepše slavlje, pogoetivsi brate »Sokole« kar najsijajnejše. Oficijalni del zaključil je v svojem govoru brst Aaderwald in razvila se je naj-S ahnGjša presta zabava, od k&tere so se zbrani bratje le težko in z navdušenimi »Nazdar« • klici ločili. Naj se kmalu zopet združimo!
— Gasilci pozor! K slavju 25letnice postonjakega gasilnega društva, ki se vrši dne 14 avgusta se je prijavilo že sedaj nad 600 gasilcev, dasi se bode pričelo z razpošiljanjem vabil, odnosno neredov šele koncem tega tednu. — Ne zamudite lepe prilike, ko bo možno ogledati si Bvetovnoslo?eČo postojnsko jamo v vs?m njenem čarobnem sijaja za malenkostno vstopnino. Obed za moštvo je oskrbel odbor po ugodnih, nepretranih enotnih cenah po vseh postojmkih gostilnah ter da se gasilci udcDno razdele po krčmah  Na pomn£!
— Meščanska dedka dola v Krfikem — trirazredna z enoletnim posebnim tečajem (4. razreri)
— je imela v pretečenem šolskem ietu 108 učencev, in sicer I. razredu 39, v II. rnzredu 25 v III. razredu 20 in v IV. razreri u 10 učencev. Razen ravnatelja sta poučevala na za vodu se dva meščanska učitelja in dva suplenta. Dvojezično letno poročilo ima na prvem mestu spis K. Humka: Nekoliko iz zgodovine umetnosti«.
— Trboveljska občina šteje Do zadnjem ljudskem štetju nstti 11000 prebivalcev in je tretja največja občina na Štajerskem (Gradec, Maribor, TrbGvlje).
— Konjerejske zadruge cmerava ustanoviti konjerejski od sek c. kr. kmetijske družbe kranjske, in sicer za politični okraj Radovljico
- sedežem: v Lescah, za politični okraj Kranj s sedežem v Kranju td za
tična okraja Krško in Novo mesto 8 sedežem v St. Jerneju Konjerejci, U se za to reč zanimajo, naj pridejo r-'b konjskih premovanjib, in sicer v Leeea dne 2 septembra, v Kranj dne 13 avgusta in v Š:. Jernej 20 rv-?usta t. 1. na posvetovanje, da izvodio pripravljalne odbore za dotične ekraje. zadružna pravila so že sestav-
ljena. Posvetovanja se bodo vriila po dovršenem premovanju v gostilnah: v Lescah pri "VVuohererju, v Kranju pri Petru Majerju, t St Jerneja pri Tavčarju.
— Ponesrečila eta pri đelu v predoru skozi Karavanke dva delavca. Kamenje ju je zasulo in ubilo.
— Za steklino umrl je v Romanji vasi pri Toplicah 4l/i leta stari deček Ant. Krese. Fantiča sina nekega v Ameriki bivajočega posestnika, je začetkom prejšnjega meseca stekel pes ogrizel. Sioer so poslali dečka na Dunaj v Paateurjev zavod, a kmalu po vrnitvi je vzlic zdravljenju začel hirati in je naposled po strahovitih bolečinah umrl.
— Samomor v tujini. Kio bučarski p. močnik Martin Kovačič it Prečne pri Novem mestu se je v Schitteraichetu v okraju Sv. Florijan na Gor. Avstrijskem ustrelil. Mož je bil 57 let star; pn njem so našli 11 K 15 v, srebrno uro z verižico in revolver.
— Izpred c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu. Radi košnje travnika sta prišla na vzkriŽ Janez Pire iz Brezovske gore in Anzelm Novljan. Pire je bil tožen hudodelstva javne nasilnosti. Janez Pire se izgovarja, da je bil malo vinjen in ne ve, kaj vse je govoril v jezi. Priča Janez Koonar pa izpove, da je bil toženi res nekoliko pijan in mu je tudi naročil, da naj Nov Ijanu pov?: »Ce me ne bode on pri miru pustil, ga bom iz tuče poklical in ubil.« Sodišče ga je od zatožbe oprostilo. — Iv. Božič, Matija Božič, Marija Božič in Marija Lenarčič zagovarjati so se imeli radi prestopka vojaškega zakona. I/an Božič je od potoval pred naborom v Ameriko. Ker pa sam ni v to svrho imel denarja, pomagali so mu oče, brat in sestri. Pri obravnavi pa se je dokazalo, da Marija Lenarčič, rojena Bo žič ni dala nič. Š'a je sicer ž njim v Ameriko, a le svojega moža obi skat. Ivan Božič obsojen je bil na 8 dni strogega zapora z 1 postom in na 10 K denarne globe; Matija in Marija Božič pa kot sokrivca na 5 dni strogega zapora, poostrenega z t postom in 10 K denarne kazni. Doma ^o iz Brusnic. — Posestnik Martin Judež iz Nove gore pri Krškem, je t Jen, da je v noči 10 novembra 1897 vdrl v zaklenjeni hram Jožefa Gričarja, da je Jož«-fa H«*;bčka udaril po glavi in ga težko poškodoval. To ženi odločno taji, da bi bil kradel pri GriČarju, Jožefa Hribčka pa je res udaril, ker je Hribček govoril, da je on kradel v hramu. Prebere se najprvo zapisnik umrlega, ž* radi tatvina kaznovanega Mirtma Ž*bim Ta je videl, da je Judež prišel nad Hribčka z vojnikom, začel nad njim vpili: »Sikramenska duša, ti bom že pokazal«. N**to je Judež skcč'1 za njim, ga udaril in vrgel na tla. Hribček je jel na to prepovedovati, kje povsodi je toženi že kradel. Hribček je bil že v kazenskem zaporu v Gradiški; biio mu je baje od tovariSa naročeno, da mora za t~ga imeti večjo svoto denarja pripravljenega, sicer ga i*da, kje je dovršil še sodišču neznane tatvine. O poboju pa pravi, da je šel t »krat s Katarino Gerovšek k čevljarju. Srečal se je z Judežem in zj>čei nad njim vpiti: »Ti si tat, v cerkvi Sv. Valentina si v družbi kradel«. Priče Jožeta Bu carja tudi ne morejo zapriseči. Iz pove, da sta Judež in Gerovše* kradla vioo. Priča je bil obsojen, ker je na R-bri vino kradel — Predsednik opominja in opozarja to pričo na poaledke krivega pričevanja. Ta Be izgovarja t tem, da pri prvi preiskavi zato m govoril resnice, ker je Judež boter njegovih otrok. Pred tednom mu je pa beter obljubil 50 K, da pri glavni obravnavi molči Priča tudi na vprašanje predsednikovo: »Ve li kdo za to?« odgovori: »Janez Bučar iz Nove gore«. Z vso odločnostjo trdi ta priča, da sta Bučar in Ce?ovšc>k navadno hodila po hramih. — Ctrovšek France, čevljar iz Malega Pudloga, mu oporeka. On z Ju dežem ni nikdar kradel. Taji tudi, da bi bil kdaj izgovoril beBede: »Ja« sem tat, ta pa ni«. Govori tako zmedeno, da ee na prvi hip vidi, da so njegove izjave jako sumljive. France Ponikvar, bivši konjaČ v Višnji gori potrdi, da je Bučar v zaporu v Gradiški pripovedoval c nekaterih tatvinah. Gerovšek mu je sam pripoznal, da je res krade! in neki Judež ž njim. Pristavil pa je tudi: *Č« bi m« Bučar noter tlačil, bom pa še jaz njega«. Po zaslišanju te priče predlaga državno pravdni-štvo: 1.) preložitev obravnave radi •I zetu Bučarju obljubljenih 50 K radi zapeljevanja h krivi izpovedbi; 2) Fran Cerovšek naj se dene takoj v zapor; 3) po orožnikih naj se po-lzve, kdaj sta bila Judež in Cerovšek zadnjic skupaj. Zagovornik dr. SeguJa je predlagal, naj se obravnava nadaljuje in ostale priče zaslišijo. Sodni dvor je ugodil temu predlogu. Nadaljna priča  Jože Gričar pove,
koliko mu je bilo storjene škode. Apolonije Gerovšek ia Malega Pu dloga tudi ne morejo zapriseči Pove, da je Judei prihajal k njenemu možu, a o kaki tatvini ni bilo govora; Bu čar je tudi hodil, a ne velikokrat Kaj je v Krškem govorila, ae ne ve spominjati. Sodni dvor da sestaviti zapisnik izjave priče Franceta Cerov-ška in sklene, da ae obravnava preloži, CerovŠek pa takoj v zaporu ob drži. Nevarni vinski tatovi iz leta 1897. se bodo torej dobili! — Martin Dimic iz St. Lovrenca je Franu čampu 15 maja v cerkvi v Krškem dal zaušnico, ker se je dremajoč na njega naslanjal. Campa sam pripoana, da je dremal, a ni delal nobene nadlege. Potrdijo pa vse priče, da je bila zaušnica prav »fajn« in da so se vsi ljudje v cerkvi ozrli. Obsojen je bil na 14 dni.
— Dogodki v Trstu. Odbornik razpuščnnega italijanskega telovadnega društva, rudniški uradnik Pet eri in, je bil zaslišan v zadevi bomb kot priča. Po zaslišanju ga je dal sodnik odpel|ati v zapor za rad i krivega pričevanja.
— V tržaškem „Narodne m domu11 je prevzoi gospod Fran Dolničar, gostilničar iz Trbovelj, restavracijo, kavarno in hotel. Kolikor ga poznamo, je gosp. Dolničar izkušen in spreten gostilničar. Njegova sedanja gostilmca v T*-bovlj*h ;e na najboljšem ghisu. Tržaškim Siovencem pa čet t i tim o k tuko ugodni volitvi, ker smo preverjeni, da bode uspevat hotel najboljše pod njegovim vodstvom.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1.) Aleksander Zoldan, kamnosek pri zgradbi železnice v Spod. Gorjah je iz salona Marije Potočnik na Bledu izmak -nik 5 namiznih prtov, 2 servieti in 2 vrčka, vredna 4 K. Ker je bil obdolženec že opetovano zaradi tatvine kaznovan, obsojen je bil na 3 mesece težke s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. 2.) Jožef Pestelj posestnik v Po-dragi, je Filipa Žgurja z lovcem nekoliko na vratu poškodoval. Bila sta oba vinjena in sta se pri balinanju sporekla in se sprijela. Pestel je bil na 8 dni zapora obsojen. 3.) Jožef Gogola in Janez Sebata, fanta v StndenČičah, sta na Vrbi plot pri hiši profesorja Tomo Zupana iz hudobije poškodovala. Kot priča zaslišana Avguštin Šparovic in Jožef Zupan, delavca iz Vrbe nista hotela o tem nič vedeti, Čeravno sta bila ob času dejanja prisotna. Šele ko je bil Šparovic prisiljen pod prisego resnico govoriti, je storilec povedal. Zupan je tudi tajil, da zadevno noč, ko se je plot polomil, ni bil poleg storilcev. Sodišče je obsodilo Šebata^ in Gogolo vsakega na 3 mesece, Sparovea in Zupana pa, ker sta krivo pričala, vsakega na 6 tednov ječe. 4.) Glede kon-kurza „Zveze kmetijskega društva" v Poljanah poročano je bilo že obširno v našem listu. Popolniti je še z obsodbo obdolžencev; sodišče je namreč obsodilo Franceta Grošeljna na 3 tedne, Blaža Gantarja na 14 dni Tomaža Ker-žišnika, Janeza Gantarja, Franceta Mi-klavčiča in Jožefa šubica pa vsakega na 10 dni strogega zapora.
— Draginja bi nastala. V tem času se redek slučaj da s? dobi v našem kraja kje kak deoel prašič in gotovo bi nastala se večja draginja pri svinjskem mesu in slanini, Če ne bi dobil minoli četrtek tukajšni trgovec g Išija Predovič iz pitališČM v Barču 121 kom. mladih debe ih pitancev. Enakih ima kakor čujemo cmenjeni lastnik še precei veliko število na razpolago.
— Meso v LJubljani. Od dne 18 do dne 29. iuIim se je v mestni klavnici zaklale: 72 volov. 3 krave, 1 bika, 1 konja, 82 prašičev, 187 telet, 136 koštruaov in kozlov in 4 kotliči Vpeljala ae je v mesto 3 zaklane prašiče in 564 kg mesa.
— Promenadni koncert društvene godbe. Sinoči se je zbralo pri tem koncertu v »Zvezdi« mnogoštevilnega odličnega občinstva, ki je sledilo pazno posameznim točkam programa. Godba se je pokazala vrlo izvežbano. Občinstvo je pri vsaki točki aplavdiralo. Splošna želja je bila, da bi se taki koncerti večkrat prirejali.
— Tatvina. V zadnjem času je bila neki dami iz odprte omare ukradena zlata, tenka ovratna verižica, vredna 20 K, zlata široka ovratna verižica, ki je imela za obesek zlat srček, vrtdna 80 K in ziata častniška verižica brez obeska, vredna 40 K. Tatvine je sumljiva neka služkinja, ki je pa že odšla nekam iz Ljubljane in najbrže tudi ukradene reči raz-pečala.
— V Kravo se je zaletel.
Včera| je gnal Košeninov hlapec po Sv. Jakoba trgu kravo. Nasproti se je pijan priiomastil Bl»ž Erjavec m sa močno zaletel v kravo. Hlapec ga je porinil na stran in šel mirnim po tom dalje. Erjavec ga je začel obdelav-, ti z »barabo« in drugimi psovkami, aar je Košeninovega hlapca tako raztogotilo, da se je vrnil in mu
dal e palico par gorkih Še a glavo in ga ■ tem lahko telesno poškodoval.
— Dva otroka utonila. Včeraj te je pripetil zopet slučaj, ki jasno priča, da bi ee moralo na otroke vendar nekoliko bolj paziti. Popoldne ob pol 5. uri ata ae šli v Ljubljanico kopat na Borštnikovem posestvu, t j. na koneu ousteršiševega vrta na Karolinški zemlji 8letna Albina Golma-verjeva in njena 6letna sestra Štefanija, obe stanujoči na Karolinški zemlji št. 7 pri Jeri Vel ko vrbo vi, katera je bila tudi njuna varuhinja. Ono stran Ljubljanice stoječi ljudje so opazili, da sta deklioi izginili pod vodo in začeli klicati na pomoč pla verskega mojstra v vojaškem kopa lišču Jožefa Gudina. Le-ta se je z vso naglostjo peljal a čolnom na kritično mesto in skočil oblečen v vodo, kjer je našel 2 metra globoko utop ljenk , ki Bta bili že mrtvi. Takoj na lice mesta došli zdravstveni svetnik g. Ivan Kopfiva je mogel le konšta-tovati smrt. Trupli so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu Utopljenki Bta nezakonski bčerki Marjete Gol-maverjeve, ki je nekje v Ameriki in je za deklioi zelo skrbela ter vedno pošiljala denar za njune potrebščine. To je letos v Ljubljani že peti slučaj, da so otroci zaradi nepazljivosti staršev, oziroma varuhov potonili.
— Nesreča. Včeraj zvečer je peljal posestnik Ivan Komatar iz Stefanje vasi po Dolenjski cesti dva voza naložene mrve, ki sta bUa pripeta drug za drugega, sam pa je 3e del na prednjem vazu. Blizo mosta, ki pelje čez Gruberjev kanal, je skočil mimoidoči 7letni Rudolf Kosmač, sin postreščka Antona Kosmača, stanujo-Čega na Žabjeku št. 19, za prvi voz in se obesil za vrv. Spolznilo mu je in je padel na tla, v tem bipu pa ga je že pr>jelo prvo kolo zadnjtga voza in šlo čez dečka, Ko je to zagledala njegova 13ietna sestra Ivana, je sko čila ponj in ga hotela rešiti, toda tudi ta je prišla pod kolo. Otroka sta bila oba težko poškodovana in so ju mo rali na zdravnikovo odredbo prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Aretovana je bila včeraj Katarina Gob^c, rodom iz celiskega okraja, bivša natakarica pri »Novem svetu«, ko bo je hotela odpeljati z južnega kolodvora. Ukradla je natakarici Tereziji Felicijanovi svilnato bluzo, pri preiskavi so pa našli še dve srebrni žlici.
— Brzovlak štev. 4 je imel sinoči 36 mmut zamude, ker je bil pokvarjen stroj.
— Delavsko gibanje« Včeraj se je z fuŽDega kolodvora odpe Ijalo v Ameriko 29 Slovencev in 6 Hrvatov.— 10 L».hov seje odpeljalo iz Trsta v Hrušico. — 15 tesaČev se je odpeljalo iz Logatca v Gmundan, 19 pa v Spita! na Koroškem. — 25 Labo* se je odpeljalo iz Pontebe v Trbovlje.
— Mestna posredovalnica za delo in stanovanja. Mestni trg številka 27, telefon številka 99. Od 22. do 28. julija je dela iskalo 13 moških in 25 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 9 moškim in 27 ženskim uslužbencem, v 24 slučajih se je delo sprejelo. 01 1. januarja do 28. julija je došlo 1596 prošenj za delo in 1635 deioponudb. V 953 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 mizar, 1 sodar, 3 trgovski sluge, 1 natakar,
1 izurjen točaj, 2 dninarja, v a j e n ci za trgovino, restavracijo in kavarno; ženske: 2 prodajalki začetnici, blagajničnrke za restavracijo, kavarno in kuhinjo, 4 računajoče in 3 pomožne natakarice, 1 hotelska sobarica, 9 gostilniških deklic, 2 ^uharici k orožnikom, 1 fina iikarica, 4 kuharice, 11 deklio za vsako delo, 12 deklic k otrokom. Dela iščejo moški: 2 hišnika, 1 skladiščnik, več pisarniških in trgov«, .h slug; Ženske: 2 prodajalki mešane stroke,
2 sobarici, 1 gospodinja. Oddati je takoj stanovanje z 2 sobama, več mesečnih sob, dijaških in i e t v i š č n i h stanoval.j, za november pa stanovanja z 2, 3 in 4 sobami. V n>\jem se iščejo stanovanja z 2 in 3 sobami. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. _
*  Najnovejše  novice. —
Proti zanemarjanju otrok. Ministrski predsednik dr. Korber je izdal naredbo na oblasti, naj pov-Bod zasledujejo, ako telesna ali duševna zanemarjenost ne izvira iz zlorabe oblast staršev. V takem slučaju je otroke vzeti star šem ter jih izročiti tozadevnim zavodom.
— Saški prestolonaslod nik je odpotoval iz kopališča v Ta-trah. Otroke je pustil še do 3 avg. tam, gotovo z namenom, da jih lahko med tem čaaom vidi njih mati, sedanja grofica Montignoso
— Strela je ubila blizu Tri-denta pastirja in 105 ovac.
— Nadvojvoda Oton je od stavljen od poveljništva kavalerijske divizije. S tem je njegova vojaška karijera* zaključena, dasi uradno pravi, da je izstopil la začasno zaradi bolezni.
— Drevfusova afera. Vojaški guverner v Parizu je dal začasno izpustiti tiste štiri častnike, ki so jih zaprli v teku Drevfusove preiskave.
* Očim in pastorka. V Eg-genbergu pri Gradca je delavec Wei-gerl imel z vednostjo in s privoljenjem svoje bolehne žene prepovedano razmerje z njeno hčerjo Alojzijo Loziušek, ki mn je bila kot mladoletna pastorka izročena v varstvo. Iz tega razmerja so izšli trije otroci, preden je zato zvedelo sodišče, ki je pohotnega očima obsodilo v šestmesečno ječo.
* Pogumna deklica. Nedavno je odšel iz Ženeve Grk Had-jilazaro a svojima sestrama na goro Graod Gornier. Hadjilazaro je bil izurjen turist. W trije so ae zvezali na skupno vrv in brat je korakal naprej. Na ledeniku pa mu je zmanjkalo tal ter je zdrknil v globoko razpoko Potegnil je sicer prvo sestro za seboj, vendar se je obdržala pred razpoko. Sestri sta brž napravili rešilni načrt. Zidnja sestra se je odvezala ter hitela v dolino po pomoč, dočim je držala druga sestra vso bratovo težo na vrvi okoli pasu. Vsaka minuta se ji je zdela cela ura, ker jo je vrv grozno lezaU v telo, a zdržati je morala celih 12 ur, preden j** prišla rešitev iz doline.
* Mesto, ki dobiva toploto iz zemlje je Boise v Ameriki. 1) >-sedaj so prebivalci, ki jih ima mesto 15.000, zelo veliko izdali za kurjavo, ker je zimska temperatura 28 stopinj Reaumura. Neki inžener pa je prišel na idejo, porabiti podzemsko toploto za ogrevanje stanovanj in prodajaln, ker je zemeljska pUst primeroma tanka. In res so pri vrtanju že v globočini 1000 m naleteli na tiplo vodo 40 srop:nj; v globočini 1250 m ima voda 50 »topinj toplote, v globini 2000 m pa celo 83 stopinj. Izvrtali so 15 lukenj ter napeljali po ceveh gorko vedo v hiše Ta način Bara vse kur;ave je za */6 cenejši kot b premogom.
* Romunska prestolona-slednica v smrtni nevarnosti. Ria.unttka prucezinia Marija je dne 17. t m. jezdila po Karpatih, ko je hipoma nastala nevihta Konj se je splašil ter je dirjal po gorovju, dasi si je pr:ncezin;a na vso meč prizadevala ga ukrotiti. Njeni spremljevalci so zaostali daieč zadej ter ji niso mogli pomagati, ker je konj s prin-cezinjo dirjal proti strašnemu prepadu. Vsi so mislili, da je princezmja iz gubljena, toda ona ni izgubila zavesti ter je v zadnjem trenotku zdr knila z bežečega konja. Trenotek pozneje je skočil konj s vso silo t prepad, kjer so ga našii popoinoma zdrobljenega. Prestolonasledniaa se je med dirom in pri skoku b konja le neznatno poškodovala.
* Kako je treba živeti za časa vročine poučuje neki zdrav-nit: Mncgo se kopati, a se potem nič brisati, temuč naj voda na telesu Ishlapi L&hka ob'eka, sveži zrak, ne škoduje lahek prepih; Madna, sveža, obilna pijača, posebno pred večerom; enostavna, lahko prebavljiva hrana; na meso in ribe je treba paziti. Ne sme se mnogo hoditi po solnou, popoldne je dobro nekoliko spati, ponoči lahka odeja in odprta okna. Ti pravila velj*jo seveda le bolj za — premožne meščane.
* Tudi žrtva vročine. Iz severne Francoske bo premestili v tužno mesto Var nekega davkarja.  Mož je
bil vsied tega zelo nesrečen in je vedno z&trjeval, da ne more južnega podnebja prenašati. Ko je namočila sedanja neznosna vročina, je b'l d*v-k&r ves obupan, a rmislil si je nenavadno sredstvo. Zraven svoje pisalne mize si je dal prinesti vsak dan velik Čeber mrzle vede in ko je nastopila popoldanska soparioa, se je slekel t^r zlezel v vodo. Le glavo in desno roko je molel iz vode, da je mogel pisati. Ljudje so se privadili tej čudni prikazni ter sv smejali iznajdljivemu uradniku. Toda prišel je strogi nadzornik, kateremu je zlelo davkerjevo vedenjt- pohujšljivo ter ga je odstavit cd službe.
* Koliko zakladov leži v zemlji /idruienih držav, sc lahko razvidi iz podatkov urada za ljudsko Štetje. Proračuni so narejeni za leto 1802, v katerem se je tu izkopalo mehkega premoga v vrednosti 300,000.000 dolarjev, trdega premoga za 76,000.000 dolarjev; bakra za 71 miljonov dolarjev; zlata v vrednosti 67,500.000; železne rude za 67 miljonov dolarjev; srebra za 70 miljo nov in petroleja za kakib 71 miljonov dolarjev; Produkcije dveh rudokopov, kamnolomov, in zlatih jam, oljnatih vrelcev itd. so znašale neverjetno višino 884,040.869 dolarjev. S tem je vzdignjen Šele del podzemeljskega bogastva.
* Dovolj prostora za naseljence v Ameriki. „Glas Naroda" piše: Pri nas, in še bolj v stari Evropi se običajno nihče ne zmeni za dejstvo, da je pri nas še toliko nenaseljenega sveta, da bi na njem moglo živeti nadaljnih 80 milijenov ljudi ndobno in dobro. Z drugimi besedami: Zjedinjene države so le na pol obljudene. Le malo je ljudi, kateri si za-morejo pravilno predstavljati in tolmačiti Ogromne kraje, kateri so brez posestnikov. In baš ker so ti kraji veČini na Žih državljanov z ozirom na njihovo velikost nepoznani, je med njimi mnogo tacih, kateri bi radi naseljevanje omejili. Ako računamo z okroglimi številkami, ima naša vlada še na razpolago kakih 1000 milijonov oral zemljišča, katero mora prej ali slej prodati ali pa podariti naselnikom. Med omenjenimi zemljišči je kacih 20 milijonov oral puščave, katera je brez vsake vrednosti in jo moramo torej odračuniti. To je le neznatna številka, ako pomislimo, da je pri nas še 100 milijonov oral v zasebni posesti in da tudi teh zemljišč baš radi pomanjkanja naselnikov še nihče ni obdeloval. Zasebna zemljišča nahajajo se večinoma v južnih državah, dočim so vladna zemljišča na zapadu. Ako pomislimo, da je v minolem letu prešlo 22 milijonov oral vladnega zemljišča v zasebno last, potem lahko vemo, koliko let bode še minulo, predno bode zamogla vlada izjaviti: „Sedaj nimam več javnih zemljišč!" Ker naseljenci iz vseh krajev sveta neprestano prihajajo, tudi naseljevanje na javnih zemljiščih neprestano napreduje. Pri tem naravno ni več opažati onega romantičnega potovanja po prerijah, katero je bilo v dobi pionirjev na dnevnem redu, toda razvoj naseljevanja je še vedno tak in tako pomenljiv, kakor je bil nekdaj. Iz tega razmotri vanj a je pa istodobno tudi razvidno, kake vrste naseljencev pri nas najbolj potrebujemo. Krepkih naseljencev, kateri imajo veselje do poljedelstva, ne bode prišlo k nam tekom prihodnjega pol stoletja nikoli preveč.
' Saharski cesar v Avstriji. Znani mil jonar Lt?baaiy eesar saharski Jscqaes I. ie bil baje prejšnji teden v toplicah Vo^lsu, saj zdraviliški list je prinesel pod ste vilko 1141: Doael 11 julija: N|. Ve licanstvo Jscqiie$ I, cesar Sahare, s spremstvom u Pariza. G**nd hotel Beilevue«. J*ka je rni zelo dobre volje; izdal se je za dobrega prijatelja Avstrije ter j izrekel svoje na|V:š|e priznanje lepi okoliši. N&jel si je sedem stanovanj ter plačal zase in sa spremstvo na dan 600 feron Sploh je plačeval ee?ar *- - a; l ^jpnke napitnine. Jedilni !:st ni nikoli pO£lert;il na tisti strani, kjer so cene
zapisane. I« njegovega govora j«
p, sneti, dn, žf.-li za Dodočnoat »meti
prijateljsko razmerje z A^?t*iio.
* Kako potujejo imenitni IVonJi? K s kor se nr»poveiuj hotel angleški kralj R bard III dati Bvoje kraljestvo za nekega, konja Tod dvomljivo je, ako bi dal tudi sa to cen.* Edrnond Blanc svojega »Guvernanta, ku-^rega je poslal pr^d kratkina, tekmo»^nje v E mori Angleško. Krr je Elmond B:«nc telo boktii-, Skrb' po kr*iioV3»£o za tvo jega ljubljenca. Na to tekmovanje je potoval »Governant« kot kak kralj« S posebnim vir kom so tega konja peljali iz Psn^a v Boul* gr»e N* Angleškem ga je sp.-t čakal poseben viak v F ikestone, da g^, odpelje v Ep-om. tem potovanju je kon,* spremljal edm n^go^'h tov^rišrt-% c?a so ni dol oeaail. G I kar je imenoval K^J:^u!a svojega ponija z* ^on-zuiav ni už'v i noben konj toliko Časti, kot ;o u Živa sedaj »G »vernant*
* Časnik v zaporih. Dnevnik „Kroaden Out" v Jacksonu Mich., izvestno nima para na svetu. Izdajajo ga namreč kaznjenci ondotnih državnih zaporov. Niti eden drugih časnikov nima toliko lastnikov in toliko sodelavcev, kakor „Broaden Outu, kajti vseh 700 jetnikov je v posesti lista. Tudi uredniki in stavci so kaznjenci. Med naročniki lista so tudi razen vseh kaznjencev, mnogoštevilni bivši kaznjenci. Naročnina znaša 1 dolar na leto in 50 centov na pol leta. Posamezna številka velja T) centov. Ker so kaznjenci posestniki tiskarne in ker niti uredniki in stavci ne dobivajo plače, prinaša list lepe dobičke. Pod rubriko „Potpourri-* poroča list o dogodkih v posameznih ječah, zlasti kritiko o raznih nadzornikih. Navedemo naj le dve poročili: „Lepi Jerry, nadzornik delavnice št. 14, je ponosen, ker je odstranil iz št. 15 vso nesnago. Gn ima kol za vsakogar, kdor se podstopi prinesti v delavnico staro šaro." Druga vest: „Ne kupujte cvetličnega semena pri pazniku Servisu. Kakovost njegovih semen, katera prodaja prijateljem cvetlic, je sposobna le še za — kiblo, ne pa za salonsko rastlino." Uvodni članki so prav izborni. V enem članku piše urednik, da bi moral imeti vsak county svojega brezplačnega zagovornika, baš tako, kakor ima tudi svojega pravdnika. „ Kajti", tako nadaljuje Člankar, „nikakor ni dostojno, vreči v ječo koga s pomočjo pravdnika,
ki ima na leto 2500 dolarjev plače, dočim dobi zagovornik le po 10 dolarjev od komada." Razen lista imajo michiganski jetniki tndi razne druge udobnosti. Gni zamorejo na dvorišču in vrtu svobodno Šetati, ustanavljati svoje klube, prirejati gledališČne predstave in druge zabavne igre. Uspehi so sijajni, kajti skoraj vsak kaznjenec se poboljša, in ko prestane kazen, postane najboljši državljan.
* Dva politična umora. V Bukareštu sta se sprla v neki kavarni urednik lista »Journal Balkanu'o, Lazaresou Laooante, in ma-cedonski Romun Papahagi. Prvi je potegnil revolver ter Papahagija ustrelil. V tistem trenotku pa je bo rodnik ustreljenega, bivši kuoovlaški učitelj Fuhn, ustrelil Lecoanteja.
* Čudna bolezen. Kmetska hči Irena Tallian iz budimpeštanske okolice je padla pred 12 dnevi z drevesa ter pri p*<Jcu zadela z glavo ob kamen. V začetku se je mislilo, da ne bo padec imel nikakih slabih posledic. Toda že drugi dan je za čela deklico strašno glava boleti, a hipoma je trdno zaspala. Prepeljali so jo spečo v bolnico ter jo umetno hranili, čez šest dni se je prebudila ter začudeno zrla okoli sebe; ni se prav ntčesar spominjala. Kmalu px je zopet zaspala ter spi se sedaj. Zdrav niki se zelo zanimajo za ta čudni pojav.
' Zastavljena krona. Neverjetno je s&or»j, da so b*li kralji, ki so zastavili celo svojo krono, naj višji simbol vladarja. In vandar pozna zgodovina dva taka kralja. Nemški kralj Žiga je zastavil 29. aprila 1431 avoio krono boga temu norimber^k-mu meščanu Urhu Grtliebu za 1500 renskih cekinov Seveda je že poprej zastavil vse, kar je imelo kako vrednost. Istega le*ti je bil namreč krali v hudih denarnih zadregah ter je zastavil 27. februarja nortmberškemu meščanu Praunu srebrno namizno napravo za 500 gld ; Eberhartu Clberiu za 1000 goldinarjev 22 pozlačenih srebrnih truirbov; Henriku B'&ntu srebrno namizno orodje za 572 gld ; E<iz*\-b**ti Ho^erin; ki ji je bil doriac 292 gld. za slamke in po|*novkev 5 zlatih gumbov; Eoerh. Hall^rju in pl Locnheimu (za oves in seno) 9 srebrnin sklec; L6fT>h6izu 2 sr«? brni skledi ks, 71 g.d. itd K »nčno je prš5& na vrsto krona Eoako trda j~ oredla za denar angleškemu kralju Edvardu III Tudi ta je zastavil sv* jo veLko slato krono tnjerskemu nad škcfu, krono svoje žene p* nekemu k inafeemu trgovcu. Dne 17. masa 1340 ie kroni rešil trgovec B che za 11.720 fantov stri. Kraij mu je zato aakazal Zrlo veliko bv*-t* za obresti. Toda že prihodaje leto y krona zopet š'a v sastavnico v Ko-iin, in ko jo je bilo t^eba rešiti, gospod kralj ni imel denarja. 3rio leta 1345. je dobil krono zopet nazaj.
* Bebavost ozdravljiva ? Profesor psihijatrije na dunajskem vseučilišču dr. Julij Wagner vitez Jauregg se že dlje časa bavi z zdravljenjem prirojenega bebstva (kre-tinizma). Za svoje poskuse si je nabral po Gor. Štajerskem okoli Judenburga 52 bebcev. Sedaj je profesor poročal o svojih uspehih ministrstvu notranjih zadev. Pravi, da je bilo pri mladih bebcih, ki so v rasti zaostali, že po treh mesecih opaziti rast; otroci so postali živahni in gibčni ter so se zaceli zanimati za zunanji svet, t. j. obudila se jim je radovednost. Duševni razvoj je tako napredoval, da so se mogli otroci poslati v šolo. Pri vseh bebcih skoraj se je zelo hitro razvijala sposobnost za govor.
* Pangepmanski načrti. Pariški puolioLst M. de Nousanne j tzds! zk lo zanimivo knjižieo pod na slovom »Le ver»t*fs!e Gu Naume II « (Vij»m II v pravi luči)  V knjigi pripoveduje   o   raznih   nangermandk h težnjah, ki  jih  br.jc v prvi vrsU sapa -     nji nemški ctsar. Pisec je
prepričan, da bodo Veenemci in ni bov c^r v B rolinu porabili spremembo na prestolu habsburške monarh .je 'd* razširijo moje nemškega cesarstva, ter govori o gotoviil načrtih, po katerib
o Avitnj* (-osir^aste?)   u'e e nemškemu c-e&r^tvu, k: bi obs-g»«o vs^ Nemco v Evropi ter se raztezalo do Jadranskega morja.   N< t* naniu bi si N mć>JH zagotovila tudi vpliv na Turško, Malo Aiijo in B<ftpt Pri ktopljenjfa A"atr.jfc". r.i s* ;zv^d«obr-z krvoprelitja, ker bt s^cni Neai« . avstrijskem parlsm^iUu pozvali nem šk'*ga cesarje, n»j jih anekiir^.; ker pa DJ taka  okupacija   izzvala   vrneš«vari|e Italija Francoske in Rusije, bo Nem-č ;a zelo obzirno post--pila ter -ovo
^led^Č * koncesije: 1 Zagotovila bi  Češki  Čim   šir4o   avtononiijo m lastno  vlado,   nekak  tak držano pravni položaj, kakor ga ?ma danda ues Ogrska; 2.  ob^ovsia  bi staro Poljstv*, t  j. tnk zvano kongresno Poljak       Rusiji bi ^-!a v odikod-ntao Gatia jo j" Buko« noj 3. u&>& bi ustanovit  konf der*Gijo med Ogrsko in batk^nsaimi državami ter
bi tej konfederaciji poklonila solunsko pristanišče; 4. vrnila bi Franeiji Elzaoijo in Loreno. 5. Italija bi dobila celo Primorje s Trstom rasen Reke, ki bi postala nemška luka v Jadranskem mcr.u; 6 Carigrad se prepusti Rusi|i.
* Kje se vozi največ ljudi po železnicah. Nekako merilo za kulturo dežele je tudi statistika, koliko hudi se vozi po železnicah. V Rusiji pride na enega prebivalca 1 8 potovaleev po železnici (t. j. izmed treh prebivalcev rabi železnico ]*i en prebivalec), v Italiji pride na enega prebivalo^ l3/s potovaleev, na Ogrskem v Avstriji 3 ll2, na Francoskem 6, na Nizozemskem 7, na Nemškem 10, v Švici 12 v Bel giji 14 in na Angleškem 23.
* Turški sultan ima 16 tajnikov, ki prevajajo zanj na|bol;ša dela svetovne književnosti Tukaj se ne prevajajo samo resna zgodovinska, politična in znanstvena Aeia, ampak tudi romani in povesti iz vseh ev-ropak h jezikov. Prevodi so napisani na velikih polah belega papirja, katere potem vežejo. Sultana zanimajo zlasti velike pravde in romani, v katerih |e govor o velikih zločinih.
Telefonska in brzojavna poročila.
Petrograd 30 julija. Oficijozno se poroča, da brez dvema obstoji nihilistična zarota, ki ima svoje pomočnike tudi v inozemstvu. Tudi Plehve je bil žrtev ta zarote. Izsledovanje je silno otež-kočeno, ker aretovani m rilec pri zaslišanjih ne da nikakegaodgovora ne glede svoje osebe, ne glede sokrivcev.
Petrograd 30 julija. „Novoe Vremja" in različni drugi listi trde, da je umor ministra Pleh-veia v zvezi z rusko-japonsko vojno in da je bil morilec od Japoncev najet.
Petrograd 30. julija. Operacija, ki se je morala izvršiti na merilcu ministra Plehveja, se je posrečila in je morilec izven nevarnrsti. Tudi gardni kapitan S v e č i n s k i j, ki je bil pri atentatu ranjen, je bil operiran in je rešen
Pariz 30. julija. „Matina poroča, da je bilo pri atentatu na ministra Plehveja ubitih 20 eseb; neki 3 letni otrok in neka 64 letna žena pa umirata.
Petrograd 30 julija. Pogreb ministra Plehveja bo v soboto Minister bo pokopan na svojem posestvu v guberniji Kostroma.
London 30 julija Še noben atentat ni napravil tako globokega vtisa v Rusiji, kot umor ministra Plehveja. Varnostne priprave zlasti na dvoru so se silno pomnožile. Motijo se pa tisti, ki menijo, da se začne zdaj novi kurs. Prvi, ki ga je car po atentatu poklical k sebi, je bil skrajno reakcijonarni Mura ve v. Plehve-jev namestnik Durnovoje orodje v rokah grofa Muraveva. Brez dvoma je, da se car zdaj uda vplivu Muraveva, ki je že hujši kot Plehve. Policija pravi, da je doslej aretevala samo 2^ eseb, v istini pa je bilo aretiranih še več sto oseb. Glede identitete morilčeve sa ni še n česar dognalo in so vse v tem cziru razširjene vesti le kombinacije.
Pariz 30. julija. Ministrski svie': je svoj sklep, pretrgati vsako diplomatično zvezo Francije z Vatikanom že naznanil na pristojnem mestu.
Rusko-japonsks vojn^.
Tokio 30 julija Uradno razglaša japonska vlida, da so ne utemeljene vesti,  da so Japonci že zavzeli Port Artur.
Odesa 30. julija 8 ladij prost voljnega brodovja in 4 trgovske ladie so pripravljene na odhod v A 7. i j o.
London 30 julija Iz Tokia se javlja, da razpravlja japonsko časopisje iako živahno o pogojih za mir z Rusijo. Skoro vsi listi soglašajo v tem, di odkloni Ja p< nska vsako posreJovanje in da bo nadaljevala vojno liko časa, dokler Rusija ne pnzna, da je po-
ražena in se podvrže pogojem, ki zadovolje Japonce.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Nezadosten dež ter sledeča mu zopetna suša vplivate na cene še vedno trdno. Deževalo je namreč na Ogrskem le po nekaterih komitatih, po drugod zopet so razsajale samo nevihte, v celoti pa padavina ni zadostovala, da bi odvrnila nevarnost, ki preti mnogim še rastočim pridelkom. Sicer so cene že dospele do višine, ki bi odgovarjala delnemu izostanku nekaterih pridelkov, ako bi se bilo nadejati iz inozemstva večjih uvozov. Žal, pa je z uvozi slabo poskrbljeno. Romunska sama tarna nad uničujočo sušo, Amerika bo kohkovostno imela premalo blaga, da bi mogli ra-čuniti na večje izvoze iz Amerike. Kakor tedaj kaže, navezani bomo več ali manj le na ogrsko letino, in ta ne bo ravno velika.
Pšenica se dviga vsled suše, ki preti ugonobiti krmilne pridelke — ako ni teh, je konzum moke veliko večji. V tekočem tednu smo imeli najvišji oktobrov kurz 9*%-, ostal pa je včeraj po raznih fluktuacijah na 9Nl/Vi ter v teku popoldneva baje zopet dosegel najvišjo tedensko ceno. Efektivno blago je nominelno v tednu pridobilo 10—15 vin., pripomniti pa je, da so ponudbe zelo redke, da, točno blago je prav težavno dobiti.
Koruza, pridelek, ki provzroča na celem žitnem trgu hos, se sama spočetka ni dvigala vzporedno s pšenico, zato pa se je v zadnjih 14 dneh požurila s ceno in avanzirala za točno in poznejšo oddajo tako visoko, da pride do kupčije le tam, če kupec blago silno rabi — se tu pa so zaključki spojeni z mnogimi sitnostmi.
Oves se v oktobrovem kurzu sicer ni mnogo izpreminjal, pač pa se mu dviga cena za efektivno blago, ki notira domalega vsak dan 5 vin. višje.
Moka je dosegla že prav visoke cene; franko kolodvor Ljubljana notira po kakovosti in provenijenci za št. 0 od 33 do 35 kron.
Draže se pa tudi otrobi, kar vzbuja v tem poznem času za ta izdelek začudenje.
S ladkor. Za rafinado so podražili 26. t. m. ceno za 1 krono, drugi dan že pa je osrednja pisarna oferte sploh ustavila. Nekatere vrste sladkorja ne-dostajajo popolnoma, posebno one po 5 in 3 kg. Pričakuje se nadaljno povišanje cen tembolj, ker so ratinerije svoj kontingent domalega popolnoma razprodale ter utegnejo imeti pomanjkanje. Surovina notira visoko, pričakovati pa je nadaljnega poviška do 4 K. Druga roka je brez blaga, vsled česar veljajo cele cene.
Špirit notira neizpremenjeno.
Olje: jedilno notira neizpremenjeno — koton trdneje.
R i ž* Italijanske vrste so ca 1 K dražje, zdrobljeni riž nedostaje, vsled česar so ga mlini podražili, zahteva pa tudi druga roka višje cene.
Petrolej notira tudi za avgust neizpremenjeno.
Kava. Poročila iz Brazilije se glase, da je letina v Rio in Venezueli pod proračunjeno, v Javi da je blago krasno toda drago, brazilske vrste bodo v celoti sedanje cene obdržale tudi za prihodnjo letino.
Canano domača zdravilo. Za urav* navo in ohranitev dobrega prebavijanj a se priporoča raba mnogo desetletij dobro zna nega, pristnega „Mollovega Seidlitz-praŠka", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koče prebavljen] a Originalna Skatljica 2 K. Po po&tnem po vzetju razpošilja ta pra&ek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 8—11 «^—— Sredstvo^ ki mora vsled svoje sestave biti tudi precejšnega učinka, je velike vrednosti za zdravnika in za paciente. — Žel»^«Hto v i ii o loli«r-nurJH I' i «•<-«» I i j »• v I.fiit* J i n:» DuiiHjHlti com(I se odlikuje po tem, da obsega v rc-tinlrl naznačeno množino železa. — Zunanja naročila po 2                       povzetju. 1264—K
Velik napredek na polja prehr*mt. znači sploSna poraba „KUNER0LA* zajamčeno čiste rastlinske masti iz sadu kokosove palme, ki se po svoji dobroti in vsestranski porabnosti in zaradi svoje higijenske prednosti, priznane od strokovnj» kov, odlikuje pred vsemi dragimi živalskimi užitnim* t ščami. Pred malovrediiimi. slepilno podobnimi posnetki nujno svar mo.
Pozor!
Le „Tempel-vrelec" in „8ty-ria-vrelec4' sta
kot rogaški slatini postavno varovana. Vsi drugi izdelk ki nimajo oznamemla .,Tempel-vrelec" aii ,.Styria vrelec", temveč se spravljajo goljufivo pod imenom ,.Roga&ka slatina' v | r met, naj se zavrnejo. —- Oskrbniatvo deželnih vreh-ev Rogatec-Slatina.
Le Belice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice
Dobiva se povsod.    871—SI Glavna zaloga: Dunaj, I., Predigergassa 5.
i»i tmm oftua **«• 3o»eJei» t #r*n«j. -n
jfrdrotrc žitne kare
DOMAĆI PRIJATELJ"
Mnogo denarja 1',^'""
obleke, bluze, trakove, nogavice, <>tr obleke itd, itd.  Pobarva mt brez truda v par minutah, napeh je nepričakcv.t:. in ne stane skoraj nič, fte rabite za to gavar. barvilo za blago i' sni zavitki po 20 h, original- i lonCki va^ke barve a 7u h (črno in vi§n; v     < getth : blaa * 10 h več .   Poskusni  zavitki so z«, stonj, ker se za tčTza     i h 2   h ; : kupu originalnega lonCka odšteje
Ii o x« ^
podjetje   barvil   z u blax<> Dunaj, VI., Wallgasse 34.
Izjava.*)
Priznano najboljša sredstvo proti kur-hu*       jim očesom, žuijem itd. 19
Z ozirom na notico v „Slovencu" v št. 167 z dne julija t. 1. „Znamenja propada" pojasnuje podpisano županstvo, da vrabski občinski odbor ni podelil častnega občansta državnima poslancema dr. Andreju F e r j a n č i č u in dr. Ivanu Tavčarju iz namena, da bi si s pomočjo njunih glasov pridobila liberalna stranka zmago v prvem razredu pri občinskih volitvah, ker v prvem razredu bodo pri prihodu ;ii vrabskih občinskih volitvah s prav malo izjemami vsi volilci volili narodno napredno.
Občinski odbor na Vrabeali podelil je častno obČanstvo omenjenima gospodoma edino iz tega razloga, ker sta si pridobila obilo zaslug za ubogi naš zatirani kmetski stan, in se za korist knietskega stanu še vedno potezata.
Županstvo na Vrabčah pri Vipavi,
dne 2u\ julija UK)4.
Matija Suša,
župan.
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Glavna zaloga:
L SCHWENK-ova lekarna
BnnnJ-Meldllng.
Luser-jev;
Za Muvaj
obhž za tariKte KI 20
Dobiva se v vseh lekarn«n
Častite navočni**e „S!o-venskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane.
Fioti zobobetu in gnilobi zoo
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utr«li in «»«!•«tri*itjujt*
neprijetno «»|to 1% uh(.
I atelt. len let* m nawe)«ft«iu I le.
Melusine zobni pr^st*
1 MUa.tlj.ria SO
Razpošilja se vsak lan a obratno po V.
=  Kal Iiim  Zlilo«**. =
Zaloga vsob preizJnideuih zdravil ,  medic,  mu, medicin:«! vin, specijalitet, n&jllaejdih parfumov, kirurg i Ciii h obva*, svežih tmueralzilu vod L t. d.
Del lekarna Milana Leusteiu
i Ljubljani, Rastjera mii H 1
lav nuvozgrajeudga Fran Jožeiovag:*,
udu. muuta 38-30
Umrli so v Ljubljani:
De 29. julija: Miluu štajer, st. oji-voe^f sin, 2 in 1>.;1 meseci, K.sljevu o^Li st. fl Eutero taturrhus.
V deželni bolnici:
Dne  25. julija;   Fran  Demšar, k 53 let,  Gaugraena  interni.   —   Pranja l; ložuik,  poses'.nikuva  2 na,  S8 let, Aaaemm acuta.
Darila.
UpravniBtvu našega lista bo poslali: Ze družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. Hugou Turk, živinozdravnik v Radovljici 2 K, mesto prispevka k vencu umrlemu kolegi K ml. Salokerju. — Srčna hvala.
4. izkaz „Dijaške kuhinje v Kranju"
od 2. maja do IS. julija 1904. Profesorski kolegij za maj 13 K, mefičani za maj 38 K 80 vin., državni in deželni poslanec Jcs. PogaCnik 20 K kaz. poravnava J. Podpes-karca 1 Snedic iz Brega pri Preddvoru 10 K, (po soda. adj. Antloga), med strankama poravnana kazenska zadeva 20 K (po dr. K. Trillerju), kazenska zadeva V Strupi oz Fr. ŠuSterSič plača prvi 5 K (sodn. adj. Antloga), A. Z 10 K, neimenovan 10 K (po I. VrtovSku\ Mart. Javhca Mar. Pajer v Naklem radi razžaljenja časti plača prvi 10 K, Jem. Štefe in Jan. Podakar v Okroglem 5 K, (oba zneska po sodn. adjunkta Antlogu), meščani za junij 22 K, profesorski kolegij 13 K, Fr. Šifrer T. Vilfan, plača slednji 20 K, (sodn adj Antloga), po istem : Narj. Kern, Marj Bukovnik 5 K, mesto vs topnine k predstavi v Cerkljah po 2 K, prof. Peterlin, Iv. Rakove in Ant. Zupan, dr. Edv. Globočnik 4 K (po dr Fr. Pernetu\ gojenci F. \Vogrolija 10 K, namesto plačila Narodni čitalnici v Kranju za uporabo dvorane, A. S. posojilo 20 v, uciteljstvo kranjskega okraja po g- Jos. Lapajne 70 K 6 v, kot polovico dohodka iz vrtne veselice prirejene pri gospej Vavknovi dae 19. junija, profesorski kolegij za julij 14 K, mefičani 30 K, prof. Mart. Karlin iz Ljubljane 4 K, namesto venca na krsto pok. svaka Al. Guzelju, g. Alb. Levičnik, c. kr. dež. sodn. predsestnik 10 K, Fr. KoSak, dež poslanec in veleposesnik v Grosupljem 10 K, in Bogomir Krenner v Šfcofji Loki 4 K Lojze in Bolča po 6 kron, (po profesorju Jeršinoviču), Fr. Zaplotnik, Lotence 10 K, Jernej Sajovic posestnik v Velesovem 4 K, Al. Kumer, dekan v Stariloki 4 K, Bolča 2 K, Grmada sv. Jošt Kranj 1*2 > K, Ana JelovČan posostnica v Stariloki 6 K, občina Tržič za leto 19 4 100 K karambol dobljen 10 v, preostanek posojila 93 v (dr Edvard Šavnik) Vinko MajdiČ 10 K, mesto venca pokojnemu realćnemu ravnatelju K. Pircu, višji davčni inspektor R Jordan letni prispevek 10 K, ces svetnik Ivan Murnik v Ljubljani 10 kron.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka11 v Ljubljani.
Oradni kurzi dunaj. borze 29. julija 1904.
Naložbeni papirji,
4° o majeva renta .... 4*2°/0 srebrna renta . . . 4 . avstr. kronska renta . 4»/0 i, zlata M 4°/0 ogrska kronska 4°/o „ zlata „ . 4°/0 posojilo dežele Kranjske posojilo mesta Spljet V/o m Zader /0 bos.-herc. žel. pos. 1902 »°/0 češka dež. banka k. o. .
4l/t°/o Z8t.pi8magal.d. hip. b.
** /i li
4V
Denar
99 25 10015
99-80 18 9r
9715 11885
9950 100*26 100*-100 70
^9 60
99 60 101-
4x/t7o pe6t. kom. k. o. z
10°/0 pr.....i 106-55
4Vi0/« Kast. pisma Innerat. hr. || 1C0 50 •t. n  odrsko cen. 1
dež. hr......i 101 —
z pis. ogr. hip. ban. i 100*-4Va*/« obl- °&' lokalnih Železnic d. dr.....
4V//0 obl. češke ind. banke 4°„ prior. Trst-Poreč lok. žel.
aV»°/o
4°/o prior. dol. žel 3%    „     iuž. žel. kup. Vi Vi 4*/t°;o avst. pos. za žel. p. o. .
Srećke.
Srečke od 1. 1854   .  .  . . ii     h i» 1860'/i    .  • . n m 1864   .   .  . .
Uzske......
zem. kred. I. emisije
„ ,t 11- n ogr. hip. banke . erbBke a trs. 100 —
tur&ke......
srečko   .  . .
Basilika Kreditne
ii .   • •
Inomo&ke        M . . •
KrakovBke       „ . .
Ljubljanske      „ ...
Avst. rud. križa,, .  . .
Ogr.    .      ti   n •  . •
Rudolfove        „ .  . •
Salcbur&ke       „ .  . -
Dunajske kom. ,, ...
De'nlve.
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivn08tenske „ . • Premogokop v Mostu (Brtix) Alpinske montan .... Praske žel. indr. dr. . . .
Rima-Nur&nvi.....
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne  tovr. družbo Cefike sladkorno družbo . .
Valute.
C. kr. cekin...... H'32 1136
20 tranki   ...... 1903 1905
20 marke....... 23*48 23.56
Sovereigns....... 23*95 2403
Marke........ 11720 117*40
Laski bankovci..... 9310 95-25
Rubiji........ 2 63 264
Dolarji........ 4*84 4 98
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 30. julija 1904. Termin.
Pfienica za oktober       . za 60 kg K 1001 n avgust 1905 .   „ 50 „ „ 10 29 Koruza „ maj   ....    „ 50 „ „ 676
Oves     „  oktober.....60 „ „ 6^8
Efektiv. _viSje._
Meteorologično poročilo.
TUtna nad morlem BO«*t. Srednji «-»<:;»* tlak 780 0 oua.
100-100-76 98-» 99 1« 3*2 35 101 -
153 25 182-257 -161 -
301 -291 -266*25
90 -127 75 20 90 460*-78* -77*-66-63 25 28 75 67-75 -508 -
PO 75 632 76 1605 — 6 >7"25 748 -249 -612-434 50 2246 -491 —
302 -485 — 174-
9945
100 35 99*50
119*15 97 35 11915
101 — 1C125 10o* -10170 100 —
99 90 102-
10755 101.-
102-101- —
101-10175
10010
3C4-35
102 -
1425 186 -261 — 165 — 311 50 301*— 274 25 93 50 1&8 75 21*90 470 -82*E0 82 —
70 -53 25 29 75
71 -79 50
518 -
81*75 633 75 16 5— 638 25 "749 — 250 — 618 — 435 50 2267 -492 50 308 -490 -176 —
Julij J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm*	ii	Vetrovi	Neno
29.	9. zv.	737 5	170	brezvetr.	del. oblač
30.	7. zj.	7397	13 7	»1 s z ah od	jasno
»	9. pop.	73*6	253	si. jjvzhod	jasno
Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da je nas iskrenoljubljeni oče, gospod
Anton Hafner
mesar in posestnik
po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes 29. julija, ob 2. uri popoldne v 73. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo v nedeljo, dne 31. t. m , ob 6. uri popoldne slovesno blagoslovili in nato prenesli na tukajšnje pokopališče.
Sv. maSe zadužnice se bodo brale v farni cerkvi.
Dragega pokojnika priporočam^ molitvi in dragemu spominu !
Škofja Loka, dne 29. julija 1901. 2043       Žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube, katera je zadela mene in vso rodbino, došlo mi je od vseh strani toliko izrazov pravega prijateljskega sočutja, pojavilo se je povsod toliko znakov prave, iskrene ljubezni do nepozabljive moje soproge, da se ne morem vsem osebno zahvaliti Prosim tedaj, da sprejmejo vsi tem potom za izkazano sočutje mojo in vsega sorodstva naj srčnejšo zahvalo. Mili Bog povrni onim neprecenljivim prijateljem in prijateljicam drage pokojnice, kateri so me podpirali v dolgotrajni mučni bolezni rajnice dejansko ali z modrim svetom in lajšali s svojo pozornostjo ljubljeni moji soprogi mučno trpljenje. Pred vsem se naj zahvalim v tem oziru dragima sosedama mil. gospema dr. Vavpo-tičevi in dr. Ž^tekovi, vedno uda-nima prijateljicama moje drage rajnice milost, gospema dr Siančevi in dr Volčičevi in mil. g. Rosina-Ska-bernetovi. Izrečena bodi presrčna zahvala gg. pevcem za prekrasno petje in vsem, ki so ji izkazali zadnjo čast. Da jo ohrani vse v dragem spominu.
Rudolfovo, dne 28 julija 19^4.
Fran Vadnjal,
c. kr. prof.
V vročem letnem času
se more priporočati kot najboljša in najkoristnejša
osvežujoča in namizna pijača
posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
Ta upliva  osveževalno  in oživljajoče, vzbuja slast do jfcdij, pospešuje prebav ljenje.   Po letu je pravo okrepčevaln sredstvo. 6—2
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Dobro ohranjen
parni motor
2 konjskib moči, se ceno proda.
Pojasnila daje Raj ko Andretto, tovarnar salam v Ljubljani. 1137-1
Knjiptiti pomočnik £
popolnoma vajen trgovskega dela in občevanja z odjemalci, se ponuja gg. šefom v službo. 2150—1
Naslov: František Slavik, Plzen (Čechy), Pehackovy sady č. IO.
Poslano.
Kje v sem hit že od več Htrani vprašam* afco Je bil kateri reneee za sokolsko si ar nos t pri meni kupljen, izjavifom tem potom, tla nisem jaz nobenega protlal in tudi za nobenega vprašan nisem bi L
K. Kosah
2151 zlatar.
sprejme 2135-1
A. Šarabon^ špecer. Irgovina v Ejubljani.
Lepo stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kabineta in pritiklin se odda takoj ali meseca novembra.
Več se izve  na Tržaški cesti štev. 4. 2139 -l
Prostovoljna licitacija.
Na Starem trgu št. 32 v Ljubljani se bode prodajala 2115 dne 3. avgusta 1904 oli fi. url tlopoltlne
lepa hišna oprava
potom licitacije.   Kupci se prijazno vabijo.
Starejši, izveden
zidarski polir
dobi stalno službo
Ponudbe na Filipa Supančiča v Ljubljani, Rimska cesta 20. 2136—1
Stanovanje
v tretjem nadstropjn hiše št. 20 na Bleivveisovi cesti, s štirimi sobami in pritiklinami, se odda S I. novembrom t. I.
Vpraša se pri  F- SupančiČu,
Rimska cesta št. 20. 2121-1
Izjava.
Jaz podpisani Janez  Fajfar iz
Cirčič št. 2, preklicem s tem vse žaljive besede, ki sem jih rabil napram g. Franu Strupiju, posestniku in županu v rirčičali, v kojih sem trdil — vsled klerikalnih obrekovalcev da je poneveril tistih T)()0 K, ki jih je daroval za reveže g. Fr. Omersa iz Kranja.
Prosim ga odpuščanja in se mu zahvalim, ker je odstopil od tožbe.
Janez Fajfar.
2138
Zgodovinska povest
JNkem
p
H
(ponatisiz „Slov. Naroda")
WtT je izšla! 'Tal
Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi ae edino-le pri
L. Schvventnerju v Ljubljani.
Iztis po K I-6O, po pošti K l*80'
' Vzgojiteljica oli
dobi stalno službo pri 2131 1
Karolu Jelovšeku na Vrhniki.
Kupim ene oli d»e ene^i ter 3>e debrc cljronjcni
pi$alni mizi.
Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 2142—1
Za večjo stavbo na Dunaju se išče 15 slovenskih   2141 l
tesarjev
z minimalno plačo K 4*— za 10 urno delo. Enoletno delo zagotovljeno.
Ponudbe pod naslovom: Franjo Tomec, Dunaj I , Bauernmarkt 7.
Varuhinjo
k zdravemu, 14 mesecev staremu otroku se išče. Nekaj inteligence, vaje pri otrocih in primerna starost ter popolno zaupanje pogojeno.
Naslov  pove  upravništvo „Slov. Naroda". 2148 1
Vinske sode
dobro ohranjene, Ia hrastove vinske sode proda po K 1*60 za avstrijsko vedro graščinsko oskrbnlštvo Ru> perishof pri Novem mestu.
Ogleda  se jih   lahko   v Rebri pri Dolžu. 2123— 1
3(rapi (karfi)
in ščuke, male in večje ribe so na prodaj v ribarskem zavodu na Studencu, zive9 na izber, kila po 1 3( 50 vin. zaročila sprejme tudi okrajni ribarski odbor, Jftiklošičeva cesta št. 24 v Ejubljani. 2140
TJradnr d*3vol^en.a
najstarejša ljubljanska
posref
ca stanovanj m
G. FLUX
Gosposke ulice št. 6 2132
i*\«~ UTa|noi
boljše in navadne kuharica, dobre, stalne službe; 2 hišni; 5 6 raču-najočih natakaric; prodajalke, trgovinske iu kavarniške blagaj-ničarke itd. Poštnina tukaj, več v pisarni.
Hilra razprodaja,
4 pare čevljev za gl. 2-50.
Ker ee je nakupilo velikansko mm-žinn čevljev, se isti prodajaj j le malo časa po sramotni ceni: I par moških in i par čevljev za dame na vrvico, rjavi ali črni, z močno obitimi podplati, nadalje I par moških in I par ženskih modernih čevljev, vsi 4 pari sj elegantno izdelani, Bedni in lahki. Velikost na cm. Vsi 4 pari stanejo le gld. 2-50. Razpošilja lo po povzetju ali če se zcesek naprej po'lje II. %i \ II 'I' I'. I. . «'liM|ior(iiii IiImii *it *4>-ilJ<». 14 ruko % 119. 211:9 Čevlji se lahko zamenijo ali se denar vrne.
.to.
Ctt
♦ N
Srednja včerajšnja temperatura: 17*9°, normale: 19'b*0.  Mokrina v 21 urah : 00 mm.
Slovenci in Slovenke
1871 0
■ I II bt v prid družbe -**»::
penlnO milO sv. m in Metoda
ki je najboljše sedanjih kakovosti. ==
Stanovanje
s štirimi sobami se odda s 1. novembrom v Cigaletovih ulicah štev. 3, zraven justičnega poslopja.
Več se izve istotam. 2074—4
Mlad
trgovski pomočnik
želi vstopiti v trgovino z žele/nino iu mešan m blagom v mestu ali na de/oli. Vstop dne f>. septembra.
Naslov pove  upravništvo ..slov. Naroda". nog 2
3 pikoli
za kavarno in restavracijo v Ljub ljani;  zmožni  slovenščine  in nemščine se takoj sprejmejo.
Natančneje v mestni posredovalnici za delo in stanovanja. 2iH0~l
Denar za ranžiranje.
Jako ugodni pogoji; osobito za častniko, državne uradnike, deželne, občinske, železniške in hranilniske uradnike, učitelje itd Neznatni mesečni obroki, prav ntzko r.bresti. Nikakršnih predizdatkov. Hitra rešitev in takojFne predplače na račun. Najvišja ul menitev obrestnih dohodkov, depozitov itd. Natančna vprašanja v nemškem jeziku v. znamko za odgovor pod „Sekretar I734» na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf., Djnaj I, \Vollzeile 9. 1848 -5
PRODAJAM
čislo mast iz same slanine kg 72 kr.
I. svežo slanino iz hrbta    kg  74 kr
II, svežo slanino iz strani kg 66 kr.
iTosip Ricliter
^arlci^l^a cesta |t. 5«
Mladenka
ki je absolvirala celoletni kurz graške akademije, vešča enostavnega iu dvo-stavnega knjigovodstva, stenografije, vajena pisanja na pihalnem stroja itd., sploh izurjena v vseh pisarniških strokah, išče službe v kaki trgovini, pri pošti, železnici, v banki ali odvetniški pisarni, zlasti pa v kaki tovarni. 2Mtj.") I Več pove upravništvo „SloT. Nar."
2i 0(3-3
obstoječ* iz petih sob in pritiklin, \ tretjem nadstropju se oddaš 1. novembrom v novem poslopju mestne hranilnice ljubljanske v Prešernovih ulicah. H40 i
Več se poizve v tajništvu imeno vane hranilnice na Mestnem trgu 2.
Senzacionalna iznajdba. Novo patentirano.
„Isofect".
I'rrolii'af *♦ »llkni-MUl Mlrokl.   U1-
stranjenje gob; soli*arja in vsake vlažno^i na zidu. Higienski, razkužujoči plesk za kovine, varstvo pr«>ti rji in dostopu zraka, tudi plesk za ladjo TosuSi se takoj, tudi ped vodo in ne ol»3ega kislin.
Fo:asnila: Jtll-1
„ISOTECT", gener. zastopstvo
Gradec. VI., Jakomimgasse št. 20. Muol-'O priznanj! Pn^rkli Lrraiis in franku'
55
Greneica
Plorian"
in liker 6-,B
Florian"
najboljša kapljica za želodec.
55
^^^^^ Kt"'iLuL.tVf v i ~l i jakoi
JQ
26
posebno prikladni za letoviŠčarje, se oddasti takoj.
Pojasnila daje hišnica v Gosposkih ulicah št. 10 v Ljubljani.       2C92—3
2104-2
Sposoben
mašinist
se   išče za blaznico na Studencu.
Pojasnila daje do 4. avgusta t. 1. uprava deželne bolnice v Ljubljani.
Kraljevstvo Sa§ko.       361 -tf\ Tech ni k u m Mitiweida.
Kavunteljstvo:   prof. A. llol/l
Vinje tehniško in ihs« o eh eloktrofeli uli*o ln strojno tehniko.
Elektrotehniški in strojni laboratoriji. 3C. šolsko leto: 3UU> gojencev. TovarniSke učiie delavnice. Programe itd. pošilja brezplačno tajništvo.
wtr Pijte
Klauerjev '
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
oa i-*
oc
ii
Kdor trpi na padavici, krčih in dragih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja prit. St*li««iftiiria-Apotlielie
liunkturt m. HI. 541—23
2044-3
Triumph-štedilna ognjišča t
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v v8akorSni izpeljavi. 2e 30 }et so Daj bolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejSi izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposiani znamki. 543—45
Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph"
£*• Goldscbmidt «Sc sin
w/ ela   IS,    Q-ore33.'e «A.-s7-etxi*sieo-
se takoj odda
v Konjušnih ulicah št. 13.
Več pove hišnik istotain.
Mlad dobro izučen
mlinar
dobi v valjčnem mlinu na deželi takoj službo. — Plača po dogovoru.
Ponudbe na upravništvo nSl. Nar." pod naslovom: „Mlinar". 2106—2
Dacarske službe.
Pri nadzorništvu deželnih naklad je oddati nekaj mest tlačanskih vajencev.
Prosilci v starosti med 24. in 32. letom, s primerno Šolsko izobrazbo, nekaznovani in zdravi, naj se oglase pri podpisanem nadzorništvu.
Seboj je prinesti krstni in domovinski list, šolsko, zdravniško in nrav-nostno spričevalo. 2118—2
Nadiorn štvo deželnih naklad v Ljubljani.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—28
VOZOV.
V Cerknico!
V Cerknico!
POZOR!
V nedeljo, 31. julija, popoldan ob 4. uri bo v Cerknici ob priliki, ko zapuščam gostilno
vrtna veselica
z godbo, petjem, bengalično razsvetljavo itd. na čast p. n. gostom, prijateljem in kolegom.
= K obilni udeležbi vabi =====
2149
JAKOB SPUNT
- . _ - - gostilničar. - - - - -
£ir.gelr. 'EchuizinarLe
3
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland cementa in peska. Streha prihodujosti. Patentirana v 30 državah.
TrpeinejSa in bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice. 2076—2
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
izdelovatelj cementnin
b Glince pri Ljubljani,
o)
'Pariška svetovna razstava 1900.
'/'if
£4U DENTffllM DlJD0CTEUR PlEBB^
W: M V
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 972—34
i Tovarna pečij
Založnik zveze C. kr.
ustanovljena 188 8.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
Ljubljana,
			i
			
	J tXi£» L-M
1	
	
D M	
	'  "> 'i
1	-- - A
Trnovo. Opekarska cesta. Veliki stradon 9.
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejsih in sicer od najmodernejših r pre&anih in poljubDO barvanih do najpripro stej&ih
prstenih pečlj
različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske 'secesion itd., kakor tudigte'iilnike in krušne peči lastnega in domačega iz lelka po najnižjih cen».h ter je v svoji stroki i upolnoma izvež-ban. 9J9-18
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Sprejme sa takoj
gospodično
najrajše z dežele, ki je zmožna slovenskega in nemškega jezika, dobra ra-čunarica ter vajena trgovine. 2125-2
Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". Med. univ.
dr. Ivan Pori
specijalni zdravnik za notranje in ženske bolezni
Gledališke ulice 5
II. nadstropje
ordinira 2C67—3
od 9.   II. ure dopoldne in
od 2.-4. ure popoldne
razun nedelj in praznikov.
Spretne prodajalke
in komija
zmožne slovenščine in nemščine, le prve sile, sprejmem s primerno dobro plačo s 1. septembrom. Konfekcijske stroke vajeni imajo prednost.
Ponudbe z navedbo visokosti plače, s prepisi izpričeval in, če mogoče, s fotografijo, naj se naslovljajo na Oro-slava Bernatovića, »Angleško ^skladišče oblek" v Ljubljani. — Želim osebno predstavljenje. 2115—2
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija. Velikolepa Latama maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s sunili briljantom, 1 krasen koli je* iz orient-biserov, patentni zaklep, najmoderneji nakit za dame, 1 fin usnjati mošnji ček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in srajčnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznib komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošUjalnica
S. Kohane. Krakov
Na račun
ali v najem vzamem takoj dobro g o stilno ali pa manjšo trgovino. Zrno žen sem kavcije. — Pisma pod: J. C. poste restante, Sv. Lovrenc nad Mariborom. 2114-2
poMno predalo 99,
Ako ne ugaja, se denar vrne.
2116
Stanovanje
obstoječe iz treb sob in pritiklin se odda s 1. novembrom na Miklošičev cesti štev. 6.
Več se poizve istotam. 2123-2
Blagajničarka
ki je absolvirala trgovski karz, išče mesta v Ljubljani. 2089- 3
Ponudbe se prosi na upravništv<> „Slov. Naroda" pod A. P.
Proda ali odda se tako]
založena trpraa
z mešanim blagom
eveut. samo popolna oprava za produ jalno pod ugodnimi pogoji, v zelo pro metnem kraju zraven premo^okopa i i Spodnjem »štajerskem. 2100 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda".
Več stanovanj
po nizki ceni se odda s 1. novembrom t. 1. v novi A. Bučarjevi ob drevoredu Opekarske ceste stoječi vili. NajemuiLi imajo pravico do porabe velikega vrtu.
Natančneje pove lastnik sam, ozi roma mestna posredovalnica za delo in stanovanja. HOJ
Crkostavec
spreten in vajen slovenskega stavku Časopis in knjige, porabljiv pa tudi druga  dela  in  nemški   stavek, dolu trajnega dela z H. avgustom t. 1.
Ponudbe s prepisi izpričeval tiskan W. Blanke v Ptuju. Plača K
i     Ali bi hoteli postati zii^piiiii Celin družica za življenje!
Jlft, Sem samostalen trgovec z modnim blagrom,  'iT let
Sem samostalen trgovec z modnim blagom,  M let star,   M P <sO      večje vitke postave, kostanjevih las, modrih oči in imam aka-Q>0i/5) demično trgovsko izobrazbo. (Sv'/' r^\V Neanonimne, odkritosrčne ponudbe naj se pošiljajo pod šifro: Sv 'fc
^V f/c^.Svuj k svemu, posledni slet Lublan" na insercijsko pisarno^vl/ 1 '    Jana Gregra v Pragi, Jindhšska ulice čis. 19.
pisarno
2122     1f
„3(athe"-voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinku. ,,Kathe"-voda zn prsi se rabi le na zunaj, je torej primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegeta bilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gld. z navodilom o uporabi vred. Razpošilja diskretno in pod povzetjem 2119 -l
m d m. Kathe Menzel
Dunaj, 18. okr., Schulgasse 3, I. nadstr., vr. 50.
Ljndevit Borovnik
puikar   v   IturovIJali   (IVrlafli) iiu Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvifiuje. Vse puške so na c. kr. presku&o-valnici in od mene preskušene. — llustro-82 veni ceniki zastonj. 30
Dobra kuharica
je izšla     ^...^V:..^____        je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po poŠti 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejSih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaSkega staliSča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih ku-harskih knjigah nenavadne opreme, in konećno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemSke kuharske knjige. 282—34
Jzvrstrte pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
MONTE CHBISTO
Pazite na oblastveno zavarovani vtisk „MONTE CHR1ST0".
Naprodaj v vsaki kons^mni zalogi ali pri vsakem večjem trgovcu. 1867—&
== TVORNICA AP0L0N0V1H SVEĆ in MILA na DUNAJU, VII. ==
^^+A
Razglas.
Zaradi poprave mostu na cesti skoz Črno ras pri peruzzijevi hiši bo promet čez ta most prihodnji ponedeljek in torek, to je 1. in Z. avgusta t. t. ustavljen.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 28. julija 1904.
			
SBrnmfH	Gorita       JCHmatično zdraviSče. Q j Jfotel „Sitdbahn" 1 na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta   Hotel   prvoga Lmmm reda.  V hotelu in dependa ci nad 70  sob in salonov. B^HI Lastna električna razsvetljava.   Električni avtomobil- ■ omnibus k vsem  brzovlakom in po potrebi. Velik park, 1 pretežno z eksotičnimi rastlinami. Mirna, krasna iega, nič H prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno ■ preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. I .......... V hotelu je obsežna knjižnica...........■   1815 — 10		
			
Brezskrbno
rodovinako srečo jamči prevažna  knjiga o pro- ^ obilem blagoslovu z otroki, Z več kot tiaoč zahvalni-*? cami pošilja diskretno saj^a 90 h v avstr. znamkah gOBpa A. Kaupa,
Barlin, SW2aO, Liadaaatr. 50-
Dr Rixe pasta Pompadour
je edino že 50 let obstoječe sredstvo, ki pod jamstvom, sicer se vrne denar,
ohrani do pozne starosti polt mladostnosvežo
in odstranjuje pege, ogrce. izpušč'jaie, kozavcst, rdečino in vsako cečistost kože. Pnznale so jo najodličnejse dame Zahvalnih pisem nikdar ne oojavljamo Popolnoma neškodljivo Lonček za Sest mesecev stane 1 gld 50 kr
Mleko JPon:r*|3enclovx
tekoč puder čudovitega učinka. Steklenica 1 gld 50 kr., puder Pompadour, rožast, rumenkast ali bel, karton 1 gld. 25 kr   Milo Pompadour, izvrstno za gojitev rok,
kos 30 kr.
Glavna   zaloga   in razpo^iljialiiica:
Viljelmine dr. Rixove vdove sinovi, Dunaj II.,
Praterstru**«*  1«.    Anton Cn brat.
V Ljubljani naprodaj pri Karlu Karingerju in Edvardu
Mahru, parfumerija. 2120 i
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v Ejubtjani
Sv. Petra cesta Štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta stev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zalogo raz* llrnejra papirja, trajov-mUIIi in poHlovnlh ltitjljcr, žolMklh zvezkot) bilježili«*, rrnSIa llil.
■» i m u i I*, Avstrijska zaro-tlo % Ina za IJudailie sole.
JVaslenshe table za trnlv-eevo raeunleo.
§olske knjige za ljudske sole«
tIoIIi\enlke v raznih vezeh. Vlskovlne za gospode odvetnike in c. kr. notarje. I4lpe Mlo%ensl4lli llteratov. liaziio sralanter. blago itd.
Nizke cene, točna In solidna postrežba.
Ustanovljeno 1899.    Prvi zagrebški    Pod drž, nadzorstvom,
vojaški pripravljalni zavod
Šola in internat: Berislavićeva ulica 12, I. nadstr.
Ta izborni zavod za izobrazbo
aspirantov za enoletne prostovoljce
otvori dne 1. septembra t. 1.
• i    *čni zimski glavni tečaj.
—=====— Starost 16 do 20 let. —==—
V tem zavodu, ki je za mlad'no posebne vrednosti, morejo mladeniči, ki nijjo radi kakih razlogov dovršili svojih nauk- v, brez ozira na predznanje in poklic, ne BUDO doseči pravice enoletnih prostovoljcev, nego si more o tudi v civilnem stališča zagotoviti družabni položaj, kakor tudi doseči častniško dostojanstvo.
V notranjem zavodu popolna preskrba z vojaško s'rogim redom in disciplino.
Natančneja navodila kakor tudi program z imenikom učencev, ki SO napravili izpit, daje na zahtevo brezplačno 2126—1
ravnateljstvo zavoda v Zagrebu
Berislavićeva ulica štev. 12., I. nadstropje.
===== Vpisuje se vsak dan. -
JOSIP STUPICA
jcriiienar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
katere imarn vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
Cene nizke. ■ m
W. s 9
W 9 W
umu* «** :%Kn-mMnunn%xmm
Z n
K j;
X
i;
K
Avgust
v JCjubljani, Dunajska cesta
železolivaraa 858-19 strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v^izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
izdelovanje raznovrstnih. mlinskih in žagi« 1 h naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih, v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz  litega in kovanega  Železa  in  sicer:
grobne Buri že, kotle, prči, vrtne klopi, mize, stebre, (rombe za votlo itd«
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh »tavbiusUih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, Okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. Načrti m proračuni s*'* na ziihteviuije na mzp^iago,
abkar 1
c
s J *
C L <Q JI
m ci
9
O
trn
O
o
Najboljši kosmetiški predmeti so:
Vrln miio po 60 h lliu cream po I K
za olepšan je polti in telesa.
YHq ustna v°da lliu zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
fda
a voda a pomada
po I K, za ohranitev iu rast las.
Ti izdelki „Ai'da", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Pti. Mardetschlager, kemik
V    lij II H    j a i II P.
Nadomestke za ,A"idou zavračajte,
m
Zaprisežen sodni zvdenec.
pcđ.o"bar In. pozlatar Valvazorjev trg štev. I, poleg kriievniške cerkve
se zahvaljuje slav. občinstvu za dosedaj mu izkazano naklonjenost ter se priporoča obenem v bodoče za vsakovrstno lično, trpežno in ceno izdelovanje
9 podobarskih in pozlatarskih del
Stare pre drete prenavlja, da so kakor novi; v zalegi ima palica za okvirj
:
pre dr ete prenavlja, da so kakor novi; v zalogi ima palica za okvirje (Goldleiaten , podobe sv razpela, krogle za zanese, slike oljnatega barvo-tiska. Barva in zlati nagrobne železne križe in v kamen vsekane črke, taka dela prevzemlje tudi na deželi. Bronzlra tudi svetilke, svečnike in nagrobne 8vetilnice. 2134—1
Jako elegantna * tla! *
Novo! "53Q   \fW Novo!
Izborno pleskanje za tla, stene, pohištvo itd.
Pokrije
iMkt
prejšnje pleskanje.
[q| Eolin-lak 1?
je najboljše samopleskanje za tl£! ■L1U'
Takoj se posuli! Brez duha! Sveti se po enem potesni!
lajboljše samopleskanje
Ljubljana:    829 4
M. Spreitzer, Stari trg št, 30.
Najbolj bleščeč!
Pokrije ujfeijt prejfinje
Št. 1532.
2096-3
Na mestni nižji realki v Idriji je popolniti s 15. kimavcem letos
mesto ravnatelja
s prejemki in pravicami v smislu postave z dne 19. kimavca 1&98 drž. zak. št. 173.
Prošnjo, naslovljeno na mestni občinski odbor idrijski, je vložiti uradnim potom z vsemi potrebnimi prilogami pri mestnem županstvu v Idriji do dne IO. vel. BFpana 1904.
Mestno županstvo v Idriji
dne 21. mal. srpana 1904.
Ces. Kr. avstrijske    ^    državne železn^c^
C. kr. ravnateljstvo drž. Se'esnioe v Beliafcr
veijaven cd dne i. junija l**;4. Itte
ODHOD IZ LJUBLJANE luž. kol. P^OGA CEZ TRBI2 01 H an 2^ m poooC sooči Viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen./ rfte, Inoin:>sT., Monakovo, Ljubno fiev Roizchal v AuBsee. Solnograd, Če? Kf ^in-Reiflin v Steyr, v L»cc, na Dmaj ris Amstetten - Ob 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzens-feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Sotnograa, Inomost, čez Klem-Reifl-ng v Line, Bu-dejevice, PLsec, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lip*»ku čf;z Amstetten na Dunaj — Ob 11. uri 54 na dopoldne osobni vlaR >7 Trb'.**. t'( .itabel. Beljak. Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne oaobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2 jamja aaprej. — Ob h ari 5t) m ^j/oidno um
Vla** v TrbiŽf Begak P^ntaDeSj, Celovoc, FrartaenaiMl e Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, l.cnd-Gaatsin, Zeli ob jezeru, Inornoat, Bregenc. Čarih, Genevo Panz. čez Klein-Reifljng v Ste^T. Line, Badjevice, Plzen. Manjine vtre Heb, Francov« vare, Karlove vare, Prago |Ljubljana-Linc-Praga direktni voz 1. iu il razr Mpmka na Duu?'; čez Ametetten. — Ob 10. un ponoCi osobm vlak v Trbi£, 1 * ak. Fra-.-jensite. In^moBt Monakovo Ljubljana-Monakovo direktni voz 1. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri !7 m zjutraj v Novomeato, Stražo, Toplica, Kočevje, ob 1 ari 5 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popo'dne noM vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. un h m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. koi. PROGA IZ TRBl> V Ob & uri 23 m zjutraj oBobm vlak z Dunaja Čez Amstotten, MoflMkovo, Monako" ^ubijana direktni vez I. in H. razr., Inomost Franzensfeste. Soinugrad, L. ne. Steyr, . asset;, Ljabno, i elovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža — *jb 11. ur; 10 m dopoldne oaobni viak z Dunaja Cea Arastetten, Lipsko, Karlove Vi*re, Heb, Marijine varo, Prago ,Praga-Linc Ljubljana direktni voz I in 11. razr t Plzcn, Budejevico, Solnograd. Line, Sttyr. Pariz, Genevo Cunh, Bregenc, Inotnost, Zeli >b jezeru, Lend-Gaatein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Ponabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne o**jt>ai vlak z Dunaja. Ljubna Selzthaia Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzetisresta, Pontabla 0f> 8. ari 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih ud 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 td ivečel a> viak z Dunaja, L-psKega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Pizna, Budejevic, L:nca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in So'.nograđa. - Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak 8 Trbiža ud 2 junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. - PROGA iZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobm vlaki: Ob 8. ari 44 ji zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2 jri ■ m pope i dne iz Straže, Topite, Novega mesta, Kcčevja in ob 8 un 36 m zvečer istotako. Ob 9. ari 22 m poaoči osobni vlak z G-osupljega od 2. jamja do is septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. M«sam vlaki: Ob ?. ari 28 m zjutraj, ob 2 uri o m popoldne ob 7. ari 10 m zvečer. Ob 10 un 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. - PRIHOD V LJUBLJANO drž ko!. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob H. ari 49 m zjutraj, ob 10. wi .'>9 m dopoladne, ob 6. un 1j m zvč. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda le označen po srednjeevrepejskem času ki je za M min. pred krajevnim časom v Ljubljani
r
ii it n
n
oepremočljivo mazilo
ia  poćrnenje   rujavih Čevljev, usnja itd.
n n n n
n n
H
n
V
eumg
trgovee z usnjem na drobno in debelo 32
v Ljubljani, Stari trg št 7
■       pr poroča
dosegaj najboljše, prosto iieii* cwa, mele, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po naf mislila cenah: 1 It*, mu   h, %«»e «  90 pri
nakupu večje množine 5e ceneje
JfOVO! Patentirano Jfovo!
Zopet znižane cene!!
Is Ljubljane v New-York
Frosta hrana že v Bremenu.
Brzoparniki:
Kaiser Wilktlm II. Kronprinz Illheli Kaiser Willielni der
It ISSH
(največji in najhitrejši parni ki)
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ue> ~^MI povišajo cene ameriških železnic. 183—27
Eifarl TaAr
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35
nasproti stari ,,Tišlerjevi" gostilni B
Gostilničarji in vinotržci!!!!
Dne 2. in če bo treba tudi 3. avgusta prodajam zaradi pomanjkanja prostora kakih 800 hI pristnega ljutomerčana, letniki 1885, 1898, 1900 in 1903. — Začetek prodaje ob lO. uri predpoldne. — Cene od 15 K naprej.
2068-2
Franc Seršen, posestnik vinogradov v Ljutomeru.
Velika a
čevljev
ia goopoda, dame, otroke In 6o«tnike.
Gamase, galoše. SoKfco blago.
Nizke oone. Zaloga
obuval
D. H. Pollak tc Co., Dunaj.
44
Za čevlje najboljše čistilo na svetu!
— _ _ _ „.. i-    ki daje čevljem temno-
FrfaKaoašala^mBTUh-V0801'0 za Čevlje črn blesk in ohranjuje
■ t*m lly lUIIU LBmoHMBaB usnje# s t a n o v i t n o.
FAH«nnlAmrf4h.J0ŠČilna mast za svetle čevlje, ki se po njej m   %m m  IH V "w ISU L   ■rattBaEsiuKB lei > svetijo i usnje konservira.
_ (vrini 1 on*-i I ii a mast) nalašč za
F*fflkl*la^»IOiliTiT,m NlgTin k zje i Kid I usnje, chevreau-, gamsovo-,
■ a7l N1hIBUIIUL"hbmh Sagrin-usnje inBox-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od* 18—31 barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo.
c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832) c. kr- dvor. dobavitelj. Dunaj, i. ggEJgg S Na razstavah: v Parizu „Zlata svetinja1', v Londonu „Grand Prix".
Štefan Fernolendt
Po visoki kralj, dežela, vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo ^Ists* alkallško-mariatl§ka
Apatovaofce
iselica
ni samo najboljša in najzdravejša
^as^is^a pij ^.6
ampak tudi najkoristnejša in najznamenit
# zdravilna rođa
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporo in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, p[ ' požiralnika, raznih katarjev, astme, mehu kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrn ann jeter, gorečice in rajnih žensfcih bolezni.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
„Upravitelstvo vrelca Apatovačke kise lice"
Zagreb, Ilica št. 17.   4ht -48
Dobiva se po vseh  iekarnah,  drogerijah,  rest ^racijah in gostilnah.
»X* «i>     »ir* »i» ^Jr» *t»     «4» »Jr» •jr* •!» *if* *i*     *"jlt* *i* *llf* *j4f*     'if*      *i* *m* *L?L
1 Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi briz&aliiicami
-Hi
nove sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi ^5^§£W ljilaje naša tvornica '. J^p R. A. Smekal odlikovana z d verni največjimi odlikovanji
is; m sicer: S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motor-—brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizga Inicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
7 -16 Btr-
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekirip, sesalk in gospodarskih strojev.
^]* «t»   *t»  9m  *t* «t*
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št 38.
Šivalni »troji pa naj mlaj I eeml.
Bicikla in v to stroko spadajoča popravila izvrfinje prav dobra In trnu.
^AAAAAaAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
A. KUNST
Ljubljana
Žldovslce ulice -i.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno ns Izbsro.
Vsakerana naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenajejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
*TTT f f f f TTf f f f f f f f f f f t?f f T V
%mmnmn%nmnn»%n%nn%n%n%nn%%»n
Igu. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichuva hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
najprlprostejšlh kakor tudi nsjflnsjšlh,
z Zoltt- medjo ali mesingom montiranih za obkl&de i pečmcami ali kahlarni. Popravljanja hitro in po sani. Vnanja naročila se hitro izvrM
n n n n n n n n n n n % n % n % a n
i
*
*nn9i*%*Hn*n*nnnfi%nn%*n%%nnn*
A.KRACZMEfU^S.
Ljuljtia Sv. Petra cesta 6.
priporoča
popolno aalaga
kratkih
klavi'jev, mignonov in p-anin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preirrrarii  klavirji, solidno in stanovitno  prenarejeni  so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaja;
Br. Stingl, c. kr dvorna zalaga-telja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strckovnjaško in preskrbo in zaračunavajo najcenejše.
Sitim lian
za moške obleke
po najugodnejši cen!
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 32 1
I Špitalske ulice štev. 5. |
Naznanilo.
Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem vsled podeljene koncesije pričel izvrševati
61
z dne i. julija 1.1.
dimnikarsko obrt.
Z ozirom na to si dovoljujem gg. hišnim posestnikom se priporočati za naroČila, ki jih bodem v vsakem oziru točno in zanesljivo izvrševal.
V Ljubljani, dne 13. julija 1904. Z odličnim spoštovanjem
JOSIP VRHOVEC
1986-3
koncesijoniran   dimnikarski   mojster  za  stolno   mesto LJubljana
Sv. Petra cesta št. 50.
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in pJto£t^^ v veliki izberi se dobijo
le pri zastopniku Nemške deln. družbe ^ za gramofone . 1
RUDOLFU WEBER ^*
urarju P*
Ljubljana Stari trg 16. ||
S t. avgustom 1904 se preselim na
Dimi   >.|i .    . *  ■    I   >   tkt.   *2i >
Prodajam ....
■1........
obroke
.. Zamenjavam
...... stare
......plošče
(Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa").
1716 -13
Graška trgovinska akademija.
20" 0—3
Javni zavod s činom štirirazredne višje srednje šole   Absolventi Imajo v polnem   obsegu   pravioo do  enoletnega  prostovoljstva.   Izpričevala imajo državno veljavo. Zidalo se bo novo, dobro urejeno šolsko poslopje.
Sprejemljejo se absolventi spodnjih srednjih 5ol in meščanskih Sol iti pod gotovimi pogoji), vzprejemi iz drugih enak. > vel javnih zavodov pa zavisi jo od dovolitve vis. c. kr. ministrstva. Ravnoto velja tudi za prestop iz kakega razre !i višje srednje sole v drogi razred trgovske akademije. (Prošnje na ministrstvo naj se vlagajo pri ravnateljstvu) Pričete* Sol 19. septembra.
Pripravljalni razred, ustanovljen za manj kvalificirane in za take uČer: R, ki niso doVulj zmožni nemščine.
Z zavodom je spojen enoletni kurz za ablturijente PriČ3tek 5 oktobra), za absolvente viSjih srednjih šol ali njim enukosrstr^b zavodov, ki se bota posvetiti trgovskim ali obrtniškim podjetništvom ali pa si kot visokoSolci (juristi) svoje znanosti času primerno razSinti.
Dajo se tudi prosti, na nikakršno posebno predznanje navezani celoletni ali polletni kurzl za gospode in posebej za dame [Prioslsk 19 sept in 15. febr.
Prospekte razpošilja in daje nadaljna pojasnila tudi glede name&cenja učen cev ruvnalflJMka plNariiu v Gradcu. ItulMerlrIdKiiNMr **.>.
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imeteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in ka-varnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno izdelane
stole, fotelje, vrtne stole, gugalnike, našlo njače itd. itd. 1913-28
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano.
Največja izbera stolov, naslonjačev in gu-
galnikov iz trstovine.
Na žeijo pošlje tvrdka najnovejše cl'Širne cenike z nad 8m slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Narcčavalcem na debelo se dovoli znaten popust.
11
Slavnemu občinstvu s tem najvljudneje naznanjam
r^
94
da prevzamem
dne i. avgusta 1904. leta
staroznano
Hodnikovo
v Logatcu tik kolodvora
ki sem jo nanovo opremil in kjer bodem točil razno pristno pijačo ter postrezul i okusnimi jedili. Pri gostilni je tudi C* lepo opravljenih ——-^— sob za tujce in —_^—.
lep senčnat vrt.
Potrudil se bodem vestno, da slavuemu občinstvu postrežem kar najbolje in po zmernih cenah.
Priporočam se za prav mnogo broj en obisk z vsem —————   spoštovanjem ————
JOSIP URBAS
——— gostilničar. -
o o
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Kortland — rn J—M \mmt> v vedno
jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede tlakovne in odporne trdote daleč n»«lUrllJuJori dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila In spričevala
raznih uradov in najsiovitojsih t v r d k so na razpolago.
Centralni urad: 1139-15 Dunaj, IM lVIi*xim:; iansii*rsse 9Š
g jćffš^   FRAN CHRISTOPH-ov   /fg^ R
S (03/svetli lak za tl^vjEG!?*
"jgf   ^^rfjj^    je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. ^813^
K ~*7~ X-jjaxTDl]f=fn1:
S Anton Stacul in Brata Eberl.
S VŠkofji Loki: .Uatevz Žigon; v Kranju Fr. DoletiK:
v  Postojni:  C.  Pikel. 82?—6 ^
	Optični zavod Kil Piclr1 Ljubljana
	i Jurčičev trg št. 3. i
Sedaj gld. 60"
Zelo znižane vozne cene v
Preje
gld. 105.
Ravno ista vožnja in postrežoa kakor preje.
Iz Ljubljane v Novi-York samo 60 gld.
s prostcTdobro hrano ž;e> v Hamburgu
r'delele^PennsvlTaoija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija i. t. d. :oliko>išje,Jkolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano naj-
boljšimi parniki dražbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje
20 K are na moj naslov: 2282 48
Jr. Seunig, tjubljana, Dunajska cesta št. 31.
XKXXXttXKXKKXXXKXKXXXXKKXXXXKX
X X X
X X X X
Patentovano na Avstrijskem X pod štev. 00
X X X X X
!)Ui
Patent uradno zabeležen pod štev. Rt, H
= x
X X X X
»stan in nove strehe iz lepenke (Pappđackr) tato tudi za pločevinaste strehe (BlecMacher) na hiši, nabolje tijoči in najtrpežnejst S ®®tmf®®@® piest »danega časa. S
«vGrOSSOl'^    '3 vlaknasta pleskalna tvarina za stare in nove strehe iz
3JK     9 * » «r.        ni     n c;    L- i r , i     in     n«     b irJii liri
X X
X „Grossol" 5 „Grossol" X „Grossol"
X
lepenke, ki pri največji vroc\ni ne kipi in ne kaplja, pri mrazu pa ne poka in ostane vedno elastična, vse take strehe iz lepenke, ki jih dosedaj ni bilo možno popraviti, se dado z „GROSSOLOM* za več let absolutno zgostiti, bb^sbb
se vporablja mrzlo in se ne potresa s peskom.
ne teče in ne kaplja.
se ne trga in ne poka. Z „GROSSOLOM" se maže le vsakih 5 let in nadomešča novo kritje. Gorenje lastvosti so nam potrdili često mnogi s priznalnimi pismi in prima spričevali.
H Priprvne krtače za mazanje se dobe pri nas.
I Moiifal>±a to« oljnatih mazil n mm in kemičnih produktov
1KOLLAR & BREITNER jj
Tržič (Jffonfalkone) pri Trstu
X X X X X X X X X X X X X
1P25-4
X
n -----w—m--------.--------- J#
£g tovarna za strešno lepenko, lesni cement, asfalt, kotran in grossol.
sa Varujte se pred slično se glasečim in manjvrednim ponarejanjem.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
FR. P. ZAJEC
iir ar ==:
D Ljubljana
Stari trg št. 26.
Nikelnasta remontoar ura od gld. 1*110. Srebrna cilinder rem. ara od gld. 4*—•
Ceniki zastonj in franko. ~W
i
pa! I
i
Milostiva gospa
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg št. 17.
i
M
N
N
N
H
H
B
N
Važno!   Ka Važno!
gospodinje, trgovce in živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotoarrafien«* »parate in |iwti*el»£«>lne, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih votl in solij za kopel.
Otilastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvSujejo točno in solidno.
-n Drogerija *+-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klotukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn, in najmodernejših
slamnikov.
Solidno blago, nlzUe rene.
Anion Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   »vojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
lopic in
plaščev za gospe,
nepre- 32 močljivih
havelokov
i. t. d.
Oblek« po meri se po najnovejših nzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Nad 30 let obstoječa« živahna in večjega obsega
trgovina z mešanim blagom
v zvezi z gostilno
se odda za dobo več let v najem.
Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d.
Naslov za ponudbe pove upravništvo „Slov. Naroda"
1482-21
TRGOVINA Z MODNIM IN W±-
NJM BLAGOM TER POTREB^^^^
ŠČ1NAMI ZA KR0JA>^7W!>^
^*$^JUBLJANA
Stari trg št. 1.
&    mm ■ ■     ■ ■ mr^
Vi
kfs
s4a
priporoča
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljiljani
pravi rženi kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu Je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočneje Izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. 103-57
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 26. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajaln ic. Higieniški transportni vozovi za kruli in pecivo.
,*Srs.
Magic Weawer
pletenin in tkanin, perila in sukna.
je čudežni aparat za krpanje
Silno brzo,
čudokrasno, enakomerno.
Ta aparat je čndovit pripomoček za krpanje nogavic in vseh drugih tkanih predmetov, n. pr. spodnjih kril, namiznih prtov, serviet, rjuh, Ja^rovega perila, obleke itd. itd., in se s tem čudežnim aparatom da vsak predmet
popraviti, kakor bi bil nanovo tkan, kar lahko izkazom s tisoči pisem, ki so naročniki v njih izrekli svoje priznanje. 2003 — 6
Majhen izvod nezahtevanih svedočb:
G. J. Grossl, soproga strojnika, Pulj:
Jaz krpam pletenine, tkanine in belo perilo, da celo sukneno blago že krpam in vse se mi je posrečilo popolnoma dobro. Ker krpanje z Vašim aparatom varuje oči, ni nikakor dolgočasno, ker lepo. enakomerno in močno dela, da, izgleda kakor vtkano, ga bom povsod najboljše priporočala.
Ernestina GUrtler, Trst:
Moje hčerke (11 let) največje veselje je Vaš aparat za krpanje. Delanje na njem je res dovršeno in za mlade deklice celo poučno.
Mest. dekl. šola Margarethen, Dunaj.
Prosim pošljite mi še 40 aparatov z* krpanje. Jožef Egenthaler, na hičitelj.
Nem. dekl mesc. šola, PrMga-Smihov.
Prosim pošljite mi za sedaj 30 svojih dobrih aparatov za krpanje. Upam, da jih Lom kmalu lahko naročil še kaj več, ker aparati ima<o nedvomno mnogo prednosti in praktične vredaosti.
Z velespoštovanjem
A. Schubert, ravnatelj.
Dekliška šola Caudenzdorf, Dunaj.
Psojam se Vam javljati, da ie slavni krajni Šol&ki svet odobril uvedbo aparatov za krpunjo, j.o-luMih nam na o^U-d
in v oceno, in izvolite poslati 6e 30 ¥¥%• jih aparatov z računom vred na naaiov slav. kraj nega šol. sveta v Gaudenzdortu.
Mat  Koren, ravnatelj.
Popoln čudežni aparat za krpanje stane z lahko umljivim navodilom s podobami gld. 2 50.
Edino zastopstvo za vse Kranjsko in Ljubljano ima
Ernest Sark, Ljubljana, Stari trg št. 1.
Tovarna pohištva J. J
Ljubljana, Turjaški trg št. 7
NAGLAS
166-32
£3S
Največja zaloga
dfea pohištva
V i
za spalne in Jedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, limnati modroci, otroški vozički itd.
te*
\ttjnt/je eene.
\nJMoliilnfjHf bi uit«.
deča zvezda *
Pntiuerpcn
Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzopamiki te solidne
pljiladcipbia
družbe pri pošteni in snažni posti ežbi. Natančen zanesljiv pouk m veljavne listke po
*y ^\ Mt\ za železnico C^9'»   In barRe
■B      _JB t     dobit« T 978—11
ff Kolodvorskih olicah St.'41
z= od Južnega kolodvora na desno. =
Za zastopstvo r RDEČE ZVEZDE"
Ivan Nep. Besman.
Stanj
e hran. vlog 31. marca 1904
K 5,628.041-18
Telefon 185
Kmetska
* Rezervni zaklad L januarja 1904
K 82.838-41
posojilnica ljubljanske okolice
regis trovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni hiši
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po 4,|20|0
brez odbitka rentnega davka,  katerega plačuje posojilnica sama za vložnike*
Posojila po 5°|0 m po 5 VI«
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE URIŠ: razun nedelj In praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne.
Poštnega hranllničnega urada št. 828.408. 905—18
I
IVAN SCHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12
u .lasa.
«^.fej^ 1781—4
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskoInice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, eesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi itd.
od sedaj po zopet izdatno znižanih cenah
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroji za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavede in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd., stroji za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroji vsa<e vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po
najugodnejših plačilnih pogojih = tudi na obroke! =
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno In poštnine prosto.
I Dopisuje se tudi v slovenskem jezika. 1
Prekupcl ln agentje zaželjenl.
Pise naj se naravnost:
IVAN SGHINDLER, Dunaj lll/i., Erdbergstr. 12,
Najvačja žalna natidnlli do najflnijiib
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
H. Pakič
J v Ljubljani.
■eznanls naročnikom u
poJIlja s povzatjen.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
prlporoeMta
svojo bogato zalogo
voznih koles,
glasbenih avtomatov
■ti
pisalnih strojev.
I
prašno izbero
k©nfckeij'c
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. *. a_ p rlp oroea
Anton Sektor
Ljubljana
Spitalske ulice štev. 7.
X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Solidno blago. O  Nizke cene.
cxxxxxxxx:
za dame
in
gospode
i
Veliko zalogo
rokavic
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
šSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd« itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana
Pred škofijo št. 21.
SPECIALNA IZVRŠITEV atropov In streh, varnih pred ognjem« zvokom, potresom in glivami, brez vporabe železnih opor.
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradte
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCIIINI de SCHUPPLER © ©
INŽENIR D MESTNI STAVlilNSKI MOJSTER. Dalje   st0pnlce, reser-
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.   varJe» mostove, vodne In
kanalizacijske naprave, 235—28   čistiine naprave za kap-nico f    utrjevanje kleti
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
proti  talni  vodi, prosto
LJUBLJANA
cementna     dela vsake
vrste.
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
D. SERAVALLI
tjubljana x Slomškove ulice Štev. 19 x Cjubljana
Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakur tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. m—OB
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika ln cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita  za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela.
j* Delo okusno in solidno z garancijo. X
Cene po dogovora nizke.    Postrežba točna.
iT-
mm
W
m
u
n
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne ln Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v   lastnem skladišč*
tik kolodvora v Vižmarjih. ^
V prav obilno naročitev se priporoča      ^EDrv-raf5 JlJ^sA^
Josip Arhar
načelnik.
95—30
•** *
>mmmmm
•JJ|U/J|4Z    •J|Y|^|V>   MI »UNO«!
"S mn o?»ea| poj
coojodud 32
I uaqzj a |=
uj qeuo6ej q;§reAOufeu a
m 9.ipui[io
N
»
o
N<
3
O
40% ceneje
zaradi pozne sezone, Le od 22. julija do 31. avgusta |
prej :       muj t I
gld. 3-60
Obleke iz poletnega blaga...... gld. 6*—
hlače   „       „          n ...... B   4-^ B 2-40
obleke iz perilnega blaga in lusterja ... B   5*— „   3- —
kopalne obleke od 3—10 let...... „   l\r)0 „ —90
havelok iz velblodje dlake....... p   5*— „   3*—
svrsniki temnosivih barv....... B 10*— „ &—
športne suknje, velemoderne...... „ 12*— „ 1'JO
obleke za tennis iz Čiste ovčje volne ... H 1&— „ 10*80
m     m    u     napol voluate..... „   7*— „ 4*20
jopice (Armee), Črne in drap...... ,   5*— „   3*—
paletoti, črni in drap........ „   &— B   4-40
damski plašči (Hrannenmantel)..... R 10*— B   0'—
dekliški ovratniki, modri z rdečo kapuco.   • „   3*— n   l ><>
poletne bluze vseh barv....... v —*^0 B —4S
poletna perilna krila, barvasta..... „    1*50 _ —*90
perilue obleke za otroke, bele in barvaste   . n    1.30 „ —»80
krila iz blaga vseh barv....... „   4*50 „ 270
kostumi iz blaga, modne barve..... 9 10*— „   6-—
klobuki iz volne in klobučevine..... n   1-— - —»t>0
volnati klobuki za dečke....... R —-50 R —;>0
svetli modni klobuki z modrim trakom   .   . n   1*60 „   1* —
svilnate kravate in pentlje...... „ —-50 „ —*30
srajce, bele in barvaste........ B    l«i>0 n —1K)
Čepice za gospode in dečke...... B —-60 a —-56
najtinejše poletne modne obleke,  najuovejših barv prej gld. 15*—, 20*— in 30*— sedaj le   „     9*—, 12-—  B 18*—. 2061—3 Z velespoStovanjem
Oroslav Bernatović.
(j,
790^0602
09
Velika steklena stena, pisarniška oprava in blagajnica
2107—2
je naprodaj.
Kje? pove uprav. nSlov. Naroda".
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje  In produj«
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital H 1,000.000—
Zmjm ■ tU-aafhaj nji prtJajM n mamili mlrfi
izžrebane  vrednostne papirje in     Z3evrravr-oJ«  »ročk« proti vnovčoje zapale kupone. k-orznl izarvuloi.
Vinkuluje in  devinkuluje  vojaške  ženitninske kavcijo. pT   ENkompt ln IdJiamo menic.   1QB 9*F   Borana  niaroella. TEi
Podružnica v 5PLJETU.
3^ Denarne vlo«e iprejema
■ tekočem računu ah na viožne knjižice proti ugodnim obreatim.  Vloženi denar obrestuje ođ dne vloge do  ne vzdiga. 39—86
Promet s čeki In nakaznicami.
Lepa in prostorna
prodajalna
v Novem mestu, na Glavnem trgu
št. 94 z dvema skladiščema za vsako trgovino, se pod ugodnimi pogoji takoj >dda v najem. 2101—2
VeČ pove upravništvo „S1. Naroda".
s 14meseČno sodno in lVJetno notarsko prakso, zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine ter stenograf želi mesta > notarski pisarni na Primorskem, eventualno tudi na Kranjskem.
ANTON CARLI 1947-4
not. kand.
Dunaj IX.,   Pramergasse  15, II,   I, 7.
v Inomostu.
Šolsko leto 1904 5 se prične dne 6. septembra. Šolnina znaša 120 K. "si absolventi akademije imajo pravico lo enoletnega prostovoljstva. (Prvi raz-ed trirazredne trgovske akademije se ►tvori bodoče leto poslednjikrat, pri-iravljalni kurz za štirirazredno trgo-iusko akademijo pa prvič.)       1570—4
Pojasnila daje vsak čas
'avnateljstvo akademije.
Govorilne ure med počitnicami ob torkih iu petkih od 9. do 11. ure dopoldne J
Jtovem mestu iaprodaj. •
Ista se nahaja na najodličnejsem rostorn glavnega trga ravno nasproti lestne hiše, je enonadstropna, ima lepo tanovanje in dvoje prodajalnic. Proda e pod ugodninni pogoji. — Več pove istnik FERDINAND TOMAŽIČ, c.kr. isji poštni kontrolor v Ljubljani, ali pa KRAJEC v Novem mestu.    1866 -5
Avstrij ski
izdelek!
Novost!
napravljen iz francoskih vin 7
priporoča za blagovoljni poizkus
ANTON STACUL
v Ljubljani.
,t;yv • ^ "'T-nTFUT- H: I-rrrfTTT.T a trT7iTt.M.'.ii»»pf ri.vvm'tt1. rrvi.i JCT.i.« LiTivuLim ri.i.i.1,1 l.i
1 i'.' I 1. rTTTV *• -vVITi   S ♦ «
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, aviee, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
65 Črkami fl. —-70 00 r „ —85 127 „ 11 I-20 140 „ „ I-60 211 2-—
253 354
640 809
črk fl
2- 40
3- — 3-60 6- — 6-—
J. LEWINSONf tovarna stampilj in gumijevih tip, graverska dela. Da(Siefofn^i7^ 7 'n
Zastopniki  se l»«»«Jo.
\eucuJoce m* vzame nazaj.
cenovnik o vsakovrstnih štampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, Šablone, kleSče za plombe, vžigalm pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni ODESA na Ruskem, Puškinskaja 16. Oiiovnlkl zastonj. 76—29
1900
„Grand Prix"
Najvišje odlikovanje.
Singer-jevi šivalni stroji, "Inj
Original Singer šivalni stroji ■»**** ▼ ■ m****m -
Orlginal Singer Šivalni StrOJi so neutrpljivi za obrt in domačo rabo. Original  SingSr  ŠiValni  StrOJi 80 naJbolJ razširjeni v tovarniških obratovišCih. Original   Singer ŠiValni StrOJi 80 neprekosljivi glede trpežnosti m zmožnosti.
Original Singer ŠiValni StrOJi 80 posebno pripravni za moderno umetno vezenje
Brezplačni poučni kurzi za vse domaČe šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, Sv. Petra eesta štev. 6.
365-12
Gefcrauck
Milijone d  m ln gospodov uporablja „Feeolln".
Vprašajte svojega zdravnika, ali ni M¥V«*aMwM najboljše lepotilo za polt, lase in zoba I Najbolj nesnažen obraz In najgrše roke zadobijo takoj aristokratsko finost in obliko po uporabi mW*mmmttmmm. „lTTni alfa" je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube in vraške na obrazu, ogrel, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi ,Fee*t{ina' brez sledu izginejo. — tim" je najboljše sredstvo za sna-
ženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, plešivost in glavine bolezni. „Feeoiin" je tudi najnaiavnejše irj najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „Feeniin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo takoj povrniti denar, ako ne bodete popolnoma zadovoljni s „F<>tf*ofijif»iii". — Cena za 1 komad K 1-—, 3 komadi K 250, 6 komadov K 4-— 12 komadov K 7-—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po poštnpm povzetju 40 h več. Razpošilja glavno skladišče JBM«, Feith« l>nna| VI., Mariahilferstrasse št. 45.
Gebrauoh
ZVatlalJe se dobita tudi v_mnogih droug-erijah, parfumerijali In lekarnah.
1465-5
Nujno svarilo.
Častite abeiistvo v njega lastnem Interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi imeni in znamkami poveličevati in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih ponsredb nujno svarimo, zaka\ le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
je dokazano prva in najboljša
rastlinska mast, ki je kot najdišča jed.Ina mast
priznana od avtoritet. 3041
Popotno nadomestilo za surovo
maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte „Kunerol" v vsaki boljši prodajalnici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol" še ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne škatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K BO h za škatljo, tranko na vsako avstro-ogr8ko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po \!t ali 1 kg, v zabojih pa od IU kg naprej.
Za grosiste prednostne cene !
Brošure in zdravniška izpričevala zastonj.
—14
■jniimrr m
tocosnuilbut'e' *«<)*••&'* ti*
«2:' j
Prva in najstarejša turna za rastlinsko mast
v monarhiji
Emanuel Khuner &
Dunaj XIV 2. Etablirana 1880.
sin
i.   ... "t*-ijfct-:
Učenca
co
sprejme v trgovino z mešanim blagom
AND. VER.BIČ
Ljubljana, Turjaški trg št. 1.
V najem se išče v okolici Ljubljane ob veliki cesti ali v bližini železniške
p08taje      mala, čedna
hišica z vrtičkom, =
Ponudbe sprejme JERNEJ GLAVIČ, trgovec v Spodnji Šiški št. 24 do
7. avgusta t. 1. 9073-3
Cap Od. leta 1868. se Tga Berge,jevo medicinsko
kotranovo milo
ki ga priporočajo odlični zdravniki, skoro v vseh evropskih državah  c odličnim uspehom   uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti proti kroničnim llšajem iu paraš, izpuščajem, dalj« proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju nog, luskinam
na glavi in v bradi. H*>rff*rJ*~c*u fcofruitvpo mUa ima v sebi 40 ocUrtotkov U>»n*4ja katrana, in m razlikuj« bi-etveno   od  vseh drugih mil,   ki a«  nahajajo ▼ trgovini.
Pri   neozdravljivih  JKjltniH   boleznih   SO ui meato ku-
tranovegs mila a uspehom uporablja
Bergerjevo kotranovo žveplano milo.
Kot t*Ui*Je kotranovo milo za odpravljanj«
nesnage s polti,
proti   spuščajem   na   polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kol  nenadkriljivo kosmetično  milo cd umiranje in kajtanj*- t" vmaktianjo rutu* složi
Bergeujevo glicerinovo-kotranovo milo.
v katerem j« 35 odat. glicerina in ki je fino parfumo vauo
Cena komada vsake Trste z navodilom ouporabi 70 v.
Zahtevajte po lekarnah in zadevuih trgovinah izključno K*-ryrr}r»<i kotranov« mila in pazite na poleg stoječo varstveno
znamko  in na predstojeći flnmn podpis O. Hrll .t* <\>.
na vsaki- etiketi.   C>illikovan s častno diplomo na Dunaju
UH iu z'zlato sv%tinjo na svet. razstavi v l'arizu 19UU. Za osebe, ki kotranovega duha ne marajo ali ga ne morejo prenkžati, izdelujemo iz brezbarvne«* sčiščen«tra ko-trana a nt razni mi mila, ki jih prodajamo pod oznarae-nilom HeMftca antrazitlna miltt < hfla kotriirnn/a milit) Glavne vrsta gw Atttrazithto milo j>» in lit adnttit. antrazolno fx>rnk#t>ro milo. Antrazuhto *tv/»/ milo, antraz. ir^jilt-notnlr-^mt mii<t. tt nt rti: f/lirrr. toaletno milo. Antrazolna mila so se vsied zdravniške preizkušnje posebno obnesla proti izpuščajem in nečistosti polti   Vsak kos stane 60 vin.
Naprodaj v lekarnah in zadevnih trgovinah.
Glavna razpošiljalnica :
C. Hell A Comp., Dunaj, t., Sterngasso 8.
V Ijtitijuiil se dobiva v lekarnah: ^111 it ii Leudtrk, Ti. Vlurdi-tMrlilU-Kfr,   «1. ^lajr, I*l«-r<ill,   I .
IriiUoc/j in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem 63« i—20
—  *~  — * m m m *i» m
•«■• «t> #t* et^t^« e*1
Kopel
gorka in mrzla
je odprta vsak delavnik
od 7. zjutraj do 7. zvečer
pri
2 K o 2
mizarju
v Spodnji Šiški.
**"TT<r -t T W V r rTT
Zahtevajte pri nakupu
ovo štedi I no
z znamko .Jelen".
uno je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi — Poro izvrstno.
Kdor boče dobiti zares jamČeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko ..JELEN". lo&a—21
IZ
Ustje (
Juri Schieht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
I
. PODKRAJŠEK
________________ FRIZER  ZA  DAME  IN GOSPODE —
NA SV. PETRA CESTI ŠT. 35 V LJUBLJANI
PRIPOROČA P. N. DAMAM ZA UMIVANJE GLAV, GOJITEV IN POSPEŠEVANJE RASTI LAS SVOJ V LJUBLJANI EDINI ELEKTRIČNI, ZDRAVNIŠKO ODOBRENI  GORKOZRAČNI  IN MRZLOZRAČNI
SUŠILNI APARAT.
APARAT SUŠI BREZ NADLEŽNE VROČINE IN NE PROVZROČUJE SKRČENJA LAS. DALJE IZVRŠUJEM VSAKOVRSTNE FRIZURE IN IZDELUJEM LASTNOROČNO LASNA DELA IZ IZ-11 H H H PADLIH IN ODREZANIH LAS. it tt tt H
ODDELEK ZA DAME S POSEBNIM VHODOM.
je nova lakova glazura poljubne barve za pleskanje odzunaj in odznotraj, za notranje stene, fasado, kuhinje, kopalne, pralne in bolniške sobe, za klavnice, mlekarne, leseno in železno konstrukcijo, secesijske vrtne in kuhinjske meblje. RIVALIN je ple k bodočnosti.
TJ TTT A T TM prekaSa po Iepoi i in stano?it-*VA v AmUl li nosti vse emajle in lak. glazur.
w. Megerie a Dunaj-Floridsdorf
c. in kr. dvorna tovarna za lake
Kaj boljšega nego je barva za lakiranje poda z medvedovo znamko, sploh ni. 2 im i
Henrik VVibbe,    Izdelovanje barv In lakov v Lij ubij a nI na Sv. Petra cesti ot. 2.
Zaloga pri Bratih vami v Ljubljani.
zadevnih trgovinah.
tovarna za lake Eberi, trgovina z bar-- Naprodaj v fiinih to-1860 -B
S
x
g
X
s
X X
Največja zaloga,
CirinlnciV  za Pleskarje, sobne WUfJI*^t5V   slikarje, zidarje in mizarje.
I  **ICC\\I    Postnih angleških, za L.dr\UV| vozove.
Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po '/4. »/, in 1 kg.
Jantarjeve glazura
7£)   noHp    Edino  trpežno in £. a   -uuc«   najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za
pode; najcenejše in najboljše.
R Ck n i rl f> I £* Pripravnega za vsa-ncjp'uuia; ko vrstne previaKe.
Brnnnlina za barvanJe narav-I UIIUIIIlanegalesai pohištva.
najbolj&a in najcenejša tvrdtea
za naročdianje ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, EŠSBk Oljnat h ba v v tubah
dr. Schonielda.
FUUt~y prirejenega iz lanenega It i'Cta 0jja. pristen, kranjski
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
GinC9    alabastrskega in I [J O d, štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega Fasadnih barv ™ aPno
Poru  Q||h:h  kemičnih, prste-V, OUIIIIIj nih i rudninskih.
Kleja
za mizarje in sobne slikar, e.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 545 - 45
r
Olje proti prahu.
ADOLF HAUPTMANN
.kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja.   i ........mi,.... ,.
miicxx30&š&E^:xx xx x»:>cacx>o»:K:ccacx
I- 87
/tnton /tškerc
Zlatorog.
To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal «edaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Ašker ; se ie tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pndržal tudi demona „Zelenega lovca*1. Tako je ustvaril Aškero iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, sloverski „Zlatorog".
Izšel je v založbi
L. Schwentner<-ja
v Ljubljani
in velja broširan 1 K 60 h, po poŠti i K 71) h.
k.,
Kupuj pa flle v steklenicah"!
Iv. Fabiana nasl. Anton Korbar. F. Groschel. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek. Leopold Jeran.
V lijubljnni pri aroMporilh:
Ant. Kane, drog Alojzij Lilleg.    A. Sušnik.
Mihael Kaet.;er A. Mehle Edmund Kavčič P. Mencinger Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper. Peter Lasmi k.
Josip Murnik. J Perdan. Vaso Petričič. Kari Planinšek.
M. E. Supan A. Sarabon. Viktor Schiffer. M. Spreitzer. Anton Stacul. Fran Stupica.
Ferd. Terdina. Uradniško ko' aumno družtv
Bled: Pavel Homann, Otun W61fling.
Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Miiller, B. Schweiger, Anton Zurc.
Draga   P. S. Turk.
Hrib : A. Bučar, Fran Kovač.
Idrija: A. Jelenec, Josip Še-petavec.
Kamnik: E Havek.J.Klemen-čič, J Koschi r, Fr. Šubelj.
Kočevje: Fr. Jonke nasl. Robert Kontni k, Fran Loy, Peter Petsche, Iv. Rothel, Mat Rom, Fran Schleimer.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Krako: F. X. Aumann sin. R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavn»k, lekarnar „pri sv. Trojici", J. Krenner, R. & E Ross.
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač Mirna: Josip Schuller. Mokronog J Errath, B. Sbil,
„pri Škofu"', Peter Strel. Novo mesto: Kussel&Kun
čan,APau8er F.Pleterskv Polhov gradeč : J. A Le beri. Postojina: Anton Ditrich,
G. Pikel.
Radeče: Ivan Hal^er, J. Trepečnik, I. občno rade-ško konsumno društvo.
Radovljica: L Furaag
Homann. Oi<»n Homann Sodrailca: Ivan L- . Šiška: J. C Juvančič. Skofja loka:   E Bai
M.Zigon BO0 i'
Travnik: G Bartol Trebnje; Jak»b l.t včič
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike   Lašče: FtrJinar.
M Dogan
Vipava, — Vrhpolje :
Ko bal
Vrhnika: Davorin Šetinc Zagorje:   R.  F. Mihelču' Iv. Miiller sen. Žužemberk: Jak. Dcr
•   -   • -
+"-r ...
d
nan
Usojam si p. n. občinstAU iz Ljubljane in okolice ter iz province in p. n. potnikom vljudno javljati, da sem prevzel novi
št. 22
z elegantno urejenimi sobami za tujce, lepimi restavracijskimi prostori s
salonom in zračnim vrtom ter s popolno urejeno KAVARNO z dvema najnovejšima Seifertovima biljai jema in da otvorim v se te prostore začetkom avgusta.
Dotlej se priporočam z velespoštovanjem # ^
Fric Novak
I
tačas kavarnar in restavrater v „Švicariji".
2117-1
^ ^ 4k <k% 4% 4lf & & &
Udajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar.
Lastnina in tUk „Narodne bakarne*.
1QQB