fgrMte Oiintia: »Ne gremo Sodelujte v akciji za se nakupa pod mizo« ,„ naj voščilnico Stran 3 Stran S Št. 98/ Leto 62 / Celje, 11. december 2007 / Cena 0,81 EUR □ 9770353734020 2 iODKI NOVI TEDNIK Prometni zastoji spomladi Skorajšnja vladna uredba bo odločila o datumu konca gradnje nadvoza Da bo voznikom v Štorah pozneje veliko lažje, bodo morali spomladi veliko potrpeti. »Zastoji v prometu nedvomno bodo,« opozarja nadzorni inženir Milan Grabar. Gradnja nadvoza v blokovsko naselje Lipa v Štorah, ki bo bistveno prispeval k boljšim prometnim razmeram v kraju ter širši okolici, je med največjimi naložbami v celjski regiji. Zato v tem mesecu težko pričakujejo vladno uredbo, ki bo posredno odločila o tem, kdaj bo čez nadvoz zapeljal prvi avtomobil. Čeprav se marsikateremu tranzitnemu potniku z glavne ceste zdi, da je na gradbišču premalo videti, ni tako. »Gradnja poteka v skladu s terminskim planom, ki ga je na podlagi pogodbenih določil pripravil izvajalec CMC. Torej po načrtih,« odgovarja nadzorni inženir projekta, Milan Grabar iz mariborskega Protech biroja. Gradnjo nadvoza so razdelili v štiri sklope. Prvi, ki je v blokovskem naselju Lipa, je, kot pravi Grabar, v »polnem zamahu«. Tako ima nadomestna cesta delno že asfaltno prevleko (omogočala bo začasne preureditve prometa), v glavnem je zaključena komunalno energetska infrastruktura, na vrsti je javna razsvetljava. V okviru naslednjega, drugega sklopa bo gradnja armiranobetonskega nadvoza, čigar stebri so na gradbišču že vidni. V tem predelu so že tako prestavili vodovod za hladilne vode železarne, zato lahko dela nadaljujejo nemoteno. Če tranzitni potniki gradnje nadvoza trenutno ne ob- čutijo, bo spomladi popolnoma drugače. V okviru tretjega sklopa gradnje nadvoza bo spomladi opravljena rekonstrukcija glavne ceste, ko bo lahko voznikom zaradi zastojev topleje tudi v hladnejšem vremenu. Za dela v zadnjem, četrtem sklopu, ki bodo onkraj štorske občinske meje, to je v Mestni občini Celje, so odločilni prihodnji tedni: »Ta dela se bodo začela takoj po izdaji dovoljenj za ta del, saj manjka uredba vlade o lokacijskem načrtu. Po naših informacijah naj bi jo vlada sprejela še v tem mesecu.« Odprtje nadvoza je torej tesno povezano z vladno odločitvijo: »Če bo na podlagi te uredbe izdano dopolnilno gradbeno dovoljenje za poseg na območju Mestne občine Celje v januarju 2008, bo izvajalec dela moral končati do septembra 2008,« pojasnjuje nadzorni inženir. BRANE JERANKO »Rekonstrukcija glavne ceste je predvidena za pomlad. Zastoji v prometu nedvomno bodo, vendar bo izvajalec moral poskrbeti, da bodo motnje kar najmanjše,« opozarja nadzorni inženir Milan Grabar. Pa morebitni obvozi? »Obvozi so predvideni le lokalno, v sklopu gradbišča. Ti bodo med posameznimi fazami, predvsem pri izdelavi krovnih plasti.« S plakati nad Posavce V Bistrici ob Sotli pri vključevanju v Posavje niso soglasni V Bistrici ob Sotli, kjer se je občinski svet odločil za vključitev v posavsko pokrajino, so se pojavili plakati, ki takšni odločitvi tro nasprotujejo. Fotografija plakata, ki ima naslov Nočemo biti Krajnci, kroži tudi po elektronski pošti. Avtorji plakatov so se pod: pisali kot »še vaši krajani«. Na njih župana, direktorico občinske uprave in občinske svetnike obtožujejo, da imajo pri vključevanju v Posavje osebne interese, pri čemer dokazov ne navajajo. »Nismo vas volih zato, da nas boste prodali, ampak da boste kaj na našo voljo dali, da boste kaj naredili, ne pa nas selili,« piše med drugim na anonimnem plakatu. »Volja župana ni vselej volja krajana,« so še pripisali. »Težko je komentirati trditve, za katerimi ne stoji oseba z imenom in s priimkom. Zadeva je gotovo aktualna in bo takšna ostala, saj smo ljudje vedno za in proti,« odgovarja župan Jožef Pregrad. »Podobno situacijo smo že imeli ob ustanovitvi samostojne občine, ko so ljudi s podobnimi plakati nagovarjali proti njej. Kot se je izkazalo, je bila naša odločitev m »Nočemo biti Krajnci.« Tako izgledajo plakati anonimnih avtorjev, ki nasprotujejo selitvi Bistrice ob Sotli v posavsko pokrajino. pravilna,« dodaja župan. V zvezi z odločitvijo za Posavje trdi, da so bili Bistričani v savinjski statistični regiji prikrajšani (oziroma Šempetra-ni, kot se krajani še vedno imenujejo po starem imenu kraja, to je Sveti Peter Pod Svetimi Gorami). Pri tem omenja, da so na seji občinskega sveta za vključevanje v Posavje glasovah skoraj vsi svetniki. In kdo konkretno je sprožil bistriško plakatno vojno? »Mislim, da so iniciatorji plakatov iste osebe, ki so bile takrat proti samostojni občini. Če imajo dobre namene, lahko pridejo na občino, kjer je moja pisarna odprta za vse krajane,« vabi župan. ■ BRANE JERANKO St. 98 -11. december 2007 Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju St 7/2006 z dne 28. 11. 2007 nad stečajnim dolžnikom Knjigovodski servis Zvonko Trnovšek s.p., Mariborska 122 a, Celje - v stečaju objavlja stečajni upravitelj II. JAVNO DRAŽBO, ki bo 19. 12. 2007 ob 10. uri v sobi 236/II Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova 22, pod sledečimi pogoji: 1. PREDMET PRODAJE SO NEPREMIČNINE: ZKV 234 k.o. Dobrna pare. št. 2027 - poslovna stavba v izmeri 104 m2 - dvorišče v izmeri 510 m2 vse do celote; ZKV 657 k.o. Dobrna pare. št. 2025 - poslovna stavba v izmeri 334 m2 pare. št. 2026 - dvorišče v izmeri 364 m2 vse do celote; ZA IZKLICNO CENO 154.667,44 EUR. Nezavezujoč opis nepremičnega premoženja je razviden iz cenitvenega poročila sodnega izvedenca za gradbeništvo Aleksandra Milaneza s priloženimi z.k. izpiski, mapnimi kopijami ter lokacijskimi informacijami. 2. NAČIN PRODAJE: Vse nepremično premoženje se prodaja v paketu po načelu »videno - kupljeno«. 3. POGOJI JAVNE DRAŽBE 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije ter fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. 2. Kupci ne morejo biti osebe, določene včl. 153 ZPPSL. 3. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo in izpis iz sodnega registra, fizične osebe pa osebni dokument. 4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene na transakcijski račun stečajnega dolžnika št.: SI 56 0636 9096 6326 676 pri Banki Celje d.d. s pripisom namena nakazila: »Plačilo varščine za javno dražbo«. Z vplačilom varščine se šteje, da je kupec pristopil k javni dražbi. 5. Vplačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, dražite-Ijem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se bo vrnila v roku 3 dni po končani javni dražbi brez obresti. 6. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku 30 dni po opravljeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na transakcijski račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase. 7. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje ali potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali predložiti izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva iz I., II., in III. odst čl. 153 ZPPSL. 8. Davek na promet nepremičnin in DDV ter vse morebitne druge javne dajatve, skladno z veljavno zakonodajo, kakor tudi stroške v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe ter prenosom lastništva, plača kupec. 9. Prenos lastninske pravice na nepremičninah in izročitev nepremičnih stvari v posest kupca bo izvršena na podlagi sklepa stečajnega senata po plačilu celotne kupnine ter vseh dajatev in stroškov. 10. Morebitni zakoniti predkupni upravičenci uveljavljajo predkupno pravico na dražbenem naroku v skladu z dražbenimi pogoji in pravili. 3. PRAVILA'JAVNE DRAŽBE 1. Dražbo vodi stečajni upravitelj. 2. Na dražbi se prodaja premoženje kot celota. 3. Dražitelji lahko dvigajo ceno pri prodaji nepremičnin za najmanjši znesek EUR 500,00. 4. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. 5. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. 6. Dražba je končana 10 minut po oddaji najvišje ponudbe. 7. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. 8. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. 9. Premoženje prodaja stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata (čl. 154/1 ZPPSL). Ogled premoženja in nezavezujočega cenilnega poročila s prilogami je možen vsak delovni dan od 10. do 14. ure in sicer po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Rudolfom Hram-cem, tel. št. 03 492 68 40. Manj vlakov Od nedelje velja nov vozni red Slovenskih železnic, ki bo veljal do 13. decembra 2008. Nekaj sprememb je tudi na našem območju, kjer so zaradi nezasedenosti ukinili dva vlaka na progi Stranje-Imeno, pri čemer gre za večerno povezavo z vlakom Celje-Rogatec s prestopanjem v Stranju. Sprememba je prav tako pri dopoldanskem vlaku iz Celja proti Zidanemu Mostu, saj po novem odpelje četrt ure prej, ob 9.10. Petkov vlak Ljublja-na-Murska Sobota ima po novem postanek tudi v Laškem (ob 14.58). BJ Mi fil Hill« DKI »Pod mizo se ne gremo« Država končno prodaja večinski delež v Termah Olimia V dnevnem časopisju je bil objavljen razpis za prodajo večinskega, 53-odstotnega deleža v Termah Olimia, ki je še vedno v državni lasti. Gre za deleže Kada, Soda in Slovenskih železnic. Prav tako je naprodaj 49,7-odstotni državni delež v družbi Terme Olimia bazeni, ki je v lasti Kada. »Bazeni« so namreč hčerinsko podjetje, ki so ga v Podčetrtku ustanovili leta 2003 za nakup bližnjih hrvaških Term Tuhelj. To so storili potem, ko šo jim Slovenske železnice dokapitalizacijo onemogočile, zato so za nakup v širši okolici Kumrovca izkoristili pravno obvoznico. V Podčetrtku so sedanjo prodajo obeh državnih deležev težko pričakovali, saj je bilo z vodstvom železničarjev sodelovanje polno ovir. To še posebej zaradi tega, ker se direktorji Slovenskih železnic menjujejo kot po tekočem traku. Objavljeni razpisni ponudbi veljata »najmanj do vključno 17. marca«, med morebitnimi interesenti pa v javnosti že dlje časa omenjajo Zvon 1, Savo (lastnico Term 3000) ter bližnje Terme Čatež. Za terme velja tako po kapitalu kot po številu delničarjev zakon o prevzemih, zato bo moral kupec za nakup večinskega deleža objaviti prevzemno ponudbo. In kdo od kandidatov za lastništvo zelo uspešnih Term Olimia ima največ možnosti? Direktor term Zdravko Počivalšek računa na Zvon, ki je zdaj petinski lastnik osnovnega podjetja ter polovični lastnik »bazenov«, to je hrvaških term. »Z Zvonom se Zdravko Počivalšek bomo potegovali za nakup obeh državnih deležev. To bomo skušali storiti nad mizo, če pa bo to potekalo pod njo, potem možnosti nimamo,« je odkrit direktor, ki poudarja, da ima podjetje v obeh obsoteljskih turističnih krajih pomemben vpliv na okolico. Zato je zanj pomemben lastnik, ki bo imel v turizmu dolgoročne namene. Pri tem meni, da je takšen lastnik prav Zvon, ki je kupil svoj petinski delež v Podčetrtku leta 2003. BRANE JERANKO Zaklepanje šengenske meje Včeraj je bil prvi dan, odkar lahko dobijo upravičenci posebne ključe zapornic na skorajšnji šengenski meji, kjer je mogoče prehajanje meje tudi izven mejnih prehodov. V Upravni enoti Šmarje pri Jelšah so prišli upravičenci že prvi dan po ključe za štiri od vsega skupaj pet takšnih prehodnih mest. Gre predvsem za lastnike kmetijskih zem-. ljišč na hrvaški strani, med upravičenci so tudi tisti, ki hodijo tja v službo ter' celo v šolo (vObsotelju je en takšen primer). Upra- vičenci morajo pred izročitvijo ključev šen-genskih zapornic podpisati izjave, da bodo s ključi skrbno ravnali, saj so pri prestopanju meje izven mejnega prehoda mogoče različne zlorabe. V Obsotelju je pet prehodnih mest z zapornicami, za katere lahko upravičenci prejmejo ključe, nahajajo pa se na območju občin Bistrica ob Sotli, Podčetrtek in Rogatec. HrvaŠki državljani lahko pridobijo ključe šengenskih zapornic na slovenskih policijskih postajah. BJ Za večjo razpršenost visokega šolstva Pred dnevi je bila v Rogaški Slatini konferenca o kakovosti v visokem šolstvu, ki jo je pripravila Študentska organizacija Slovenije. Udeležila se je je tudi ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. Kakovost v visokem šolstvu mora biti osrednja točka procesa, meni ministrica. »Konferenca ima izreden pomen zaradi izmenjave izkušenj in dobrih praks, da pogledamo, kako je drugje, predvsem pa, da potem te rešitve primerno oblikujemo v domačem prostoru.« Ministrica se strinja, da je ustanavljanje različnih visokih šol po pokrajinah pomembno, saj je tako študij še lažje dosegljiv za bodoče študente. »Spodbudno je, da se visokošolski zavodi razvijajo v sodelovanju z gospodarstvom, lokalnimi skupnostmi, obstoječi programi pa se bodo preoblikovali v skladu z bolonjsko reformo in tako omogočili še več sodelovanja med profesorji in študenti ter slednjim dali več praktičnih znanj.« Ah bo v prihodnosti v Sloveniji nastala še kakšna univerza, bo pokazal čas, meni ministrica, saj število študentov in profesorjev ni neomejeno. AK Osvoboditeljem v spomin Približno 200 pohodni-kov, ki so se jim med potjo pridružili še drugi, se je v soboto podalo na tradicionalni spominski pohod po poteh osvoboditeljev Starega piskra. Pohod je pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB v sodelovanju z drugimi veteranskimi združenji in pla- ninskimi društvi v spomin na noč s 14. na 15. december 1944, ko je skupina šestih aktivistov v drzni akciji osvobodila več kot sto političnih zapornikov iz zloglasnega celjskega Starega piskra. Pohod-niki so se med potjo ustavili pri domačiji Lebičevih, kjer so aktivisti skovali svoj drzen načrt, cilj pohoda pa je bil v Šmartnem v Rožni dolini, kjer so jim krajani pripravili sprejem in kulturni program. Osrednja slovesnost v spomin na drzno akcijo bo v petek v Starem piskru in Narodnem domu v Celju, kjer bo govornik novoizvoljeni predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. BS Predsednik TZS Dominik S. Černjak podeljuje priznanje podžupanu M0 Velenje Bojanu Kontiču, kije ob razglasitvi rezultatov izrazil veliko zadovoljstvo, saj je Velenje prejelo že četrto priznanje za urejenost. Najlepši na Celjskem V petek je Turistična zveza Slovenije ob pomoči žalske občine pripravila zaključno prireditev v okviru tekmovanja Moja dežela, lepa in gostoljubna. Osnova projekta sta tekmovanje slovenskih mest in krajev pri urejanju prostora in okolja ter gostoljubnost. Urejeno in gostoljubno okolje je namreč pogoj za uspešen razvoj turizma. Turistična zveza si s številnimi turističnimi društvi že vrsto let prizadeva, da bi tudi na takšen način spodbujala turistični razmah. Na prireditvi v Žalcu so podelili priznanja v različnih kategorijah, pri čemer so se med najlepše uvrstili tudi kraji in posamezniki s Celjskega. Med večjimi mesti je bilo za najlepše razglašeno Velenje, medtem ko se je Celje uvrstilo na tretje mesto. V kategoriji srednjih mest so slavile Slovenske Konjice, med izrazito turističnimi kraji Podčetrtek, med turističnimi kraji je bilo Laško prvo in Dobrna druga. T\idi v kategoriji hribovskih krajev je zmago- - valeč s Celjskega, in sicer Svetina nad Štorami, medtem ko je Logarska dolina druga. Drugo mesto je zasedla tudi Polzela v kategoriji manjših mest, tako kot Terme Olimia med večjimi zdravilišči, v tej kategoriji pa so Terme Zreče osvojile tretje mesto. Tretje je tudi Olimje med izletniškimi kraji, med večjimi kam-pi Avtokamp Jezero Velenje in med manjšimi Kamp Dolina iz Prebodla. TT - Št. 98 -11. december 2007 4 gospodarstvo NOVI TEDNIK Obnavljajo vozni park Celjski prevoznik Izletnik je v sestrski Tovarni vozil Maribor prevzel pet novih avtobusov znamke Marbus, od tega dva mi-nibusa in tri avtobuse srednje velikosti. Naložba je podjetje stala 817 tisoč evrov, z njo pa so v Skupini Viator & Vektor poiskali še en sinergijski učinek med povezanimi podjetji. V Izletniku, ki ima 346 sodelavcev in 224 vozil ter pokriva 13 odstotkov slovenskih avtobusnih prevozov, so se letos odločili za postopno posodobitev voznega parka. Avtobuse so poiskali kar pri sestrskem podjetju, ki te dobavlja po vsem svetu. Ne le zato, ker gre za hčerinsko podjetje Skupine Viator & Vektor, tudi zato, ker so avtobusi odlične kvalitete in plod domačega znanja, je prepričan predsednik uprave skupine Zdenko Pavček. Čeprav v zadnjih letih število potnikov pada, so v Izletniku zmerni optimisti. Pri tem. Simbolični ključ za pet novih avtobusov je iz rok direktorja Tovarne vozil Maribor Dušana Mežnarja prevzel direktor Izletnika Darko Šafarič. kot je povedal direktor Darko Šafarič, gledajo predvsem v prihodnost, ki jim bo zagotovo tudi z željo po čistejšem zraku v mestih prinesla dodatno delo. Zaenkrat niti ne razmišljajo o ukinjanju linij, saj bodo po- čakali na začetek podeljevanja državnih koncesij zanje. »Trenutno ne vemo, kako bo sistem koncesij zastavljen, verjetno pa bi bilo nesmotrno pretiravati z ukinjanjem, če izhajamo iz predpostavke, da želimo popularizirati potniški promet. Upamo, da bo država uredila koncesije tako, da bomo lahko zagotovili večjo dostopnost iz različnih krajev. Koncesije so za obstoj podjetja življenjskega pomena.« V javnosti so se pred kratkim pojavile govorice, da je Izletnik zdaj, ko je v lasti Viator & Vektorja, kljub drugačnim obljubam začel odpuščati. Po pojasnilu Šafariča zmanjšanja števila delavcev letos, razen rednih upokojevanj, ni bilo. So pa zaposlene, ki so opravljali dejavnost čiščenja vozil, prezaposlili v zunanji čistilni servis. Delavcem zagotavlja enake delovne pogoje ter enake prejemke, kot so jih imeli pred tem v Izletniku. (RP) »Pet avtobusov je dober začetek, računamo, da bomo prihodnje leto za Izletnik naredili še deset novih,« je bil ob predaji nad sodelovanjem navdušen Dušan Mežnar, direktor Tovarne vozil Maribor. Poslovanje Izletnika bo pozitivno, pravi Šafarič in za pri hodnje leto napoveduje več ji razvoj turistične agencije Velik zalogaj bo izgradnja no ve avtobusne postaje v Vele nju, delavniške storitve pa so že začeli ponujati zunanjim strankam. ANDREJ KRAJNC mmim Kam m denarjem? Popoldanska seja vlade je prejšnji torek končno prinesla močno pričakovane rezultate prve javne prodaje delnic druge največje banke NKBM, vendar pa nestrpni vlagatelji verjetno niso povsem zadovoljni. Zaradi izredno močnega zanimanja se je vlada odločila postaviti prodajno ceno na zgornji rob v prospektu predvidenega razpona, prevpis delnic pa je botroval tudi temu, da je bilo večino vplačanega denarja vrnjenega nazaj na račune vlagateljev. CETG CHZG JTKS ETOG Ime Enotni tečaj Promet v tEUR %spr. Cinkarna Celje 150,00 5.30 -0,23 Cetis 100,00 1,50 4.06 Comet Zreče 13,95 0,00 0,00 Gorenje 44,64 839,00 0.65 Pivovarna Laško 97,06 1.105,20 5,47 Juteks 128.73 11,30 -0.98 Etol 195.00 20,30 0.52 Več kot 100 tisoč »malih« vlagateljev je tako za delnice vplačalo kar 750 milijonov evrov, ob koncu tedna pa so leti prejeli na svoje račune skupaj 600 milijonov evrov oziroma 80 odstotkov vplačanega. Zaradi močnega finančnega priliva udeleženci trga pričakujejo povečanje števila nakupnih naročil za pomembnejše delnice, slednje pa se je na Ljubljanski borzi potrdilo že v petek. Knjige naročil so polnila predvsem naročila manjših vlagateljev, najbolj opazno so se podražile delnice Krke. Po objavi analize, ki jo je pripravila tuja banka, se je cena začela vzpenjati že v začetku tedna, tekom petkovega trgovanja pa so se posli dvignili vse do nivoja 129 evrov, kar je več kot 10 odstotkov več kot je vrednost delnice znašala konec novembra. Eden izmed razlogov, zaradi česar je tuja banka dvignila svojo ciljno ceno, je tudi nakup nemškega farmacevta, katerega prevzemna cena ni bila visoka, družba pa bo prispevala k nadaljnji širitvi in prihodnjim rezultatom Krke. S podobno objavo je razveselila tudi družba Helios. Po konsolidaciji industrije barv in premazov na domačem trgu, se Helios v zadnjih letih uspešno širi tudi na tuje trge. Proizvodnim kapacitetam v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji in Rusiji so tokrat dodali nov obrat v Ukrajini. Slednje sicer ne bo pomembneje vplivalo na prihodke, vendar pa zagotovo kaže na jasno vizijo, zaradi česar je podjetje vredno pozornosti. V kolikor bi rasti prihodkov z enakim oziroma mogoče celo višjim tempom sledil tudi čisti dobiček, ki je trenutno pod vplivom in pritiskom visoke cene nafte, pa bi bili apetiti vlagateljev lahko še mnogo večji. Visoko rast je v preteklem tednu zabeležila tudi delnica Aerodroma, ki se je z 10-odstotno rastjo približala nivoju 150 evrov, v povprečju pa so delnice predvsem zadnjega trgovalnega dneva pridobile dobre 3 odstotke. V preteklem tednu so se prebudile tudi delnice investicijskih družb. Lepo rast je mogoče povezovati z rezultati objave prve javne prodaje NKBM, saj so bile investicijske družbe med pomembnejšimi vpisniki delnic banke, pričakovanja glede dobička v zvezi s to naložbo pa so zaenkrat kar visoka. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. /"T F1NOMEHAN1KA DRAGICA DOBRAJC s.p. (CrfeA Na okopih 2 c 'V) 3000 Celje Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 AKCIJA FOTOKOPIRNI STROJ CANON IR 1018 -585,60 EUR (cena je z DDV-jem) programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... stroji za štetje denarja ostalo... m Št. 98 - 11. december 2007 HOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 5 Po fotografiji sodeč, kjer je najskrbnejši lastnik gozda Ivan Javeršek skupaj s sinom, se za usodo Javarškovih gozdov na Kozjanskem ni bati. Odpirajo ulični sejem V Celju bodo jutri odprli ulični novoletni sejem, ki ga je tudi tokrat pripravilo Vrtnarstvo Celje. Na sejmu bo sodelovalo 18 prodajalcev, med katerimi bosta tudi dva gostinca. Sicer pa bo v ličnih hišicah, ki so jih postavili vzdolž Stanetove ulice in Glavnega trga, mogoče izbirati med izdelki suhe robe, tekstilom, darilnim programom in DVD-ji. Pravljična dežela z vsakodnevnim programom za otroke bo oživela v soboto, 15. decembra. .BS Skrb za gozd se obrestuje Priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda na Celjskem je na slovesni podelitvi priznanj prejel Ivan Javeršek s Trebč na Kozjanskem. Javeršek gospodari na 19 hektarjev veliki kmetiji, katere polovico predstavlja gozd. Zavod za gozdove Slovenije mu je priznanje podelil za dolgoletno skrbno delo, ki vključuje redno opravljanje gozdnih del, to je nego mladega gozda, vzdrževanje gozd- V Sloveniji je trenutno približno 70 odstotkov gozdov v zasebni lasti. Njihova lastnina je zelo razdrobljena, saj meri povprečna parcela manj kot 3 hektarje, lastnikov gozdov pa je nič manj kot 300 tisoč (z upoštevanjem solastnikov je pri nas celo več kot pol milijona lastnikov). Hanov večer s Kučanom Državnozborski poslanec in radeški župan Matjaž Han pripravlja jutri, v sredo, ob 18. uri v Kulturnem centru Laško drugi poslanski večer. V goste bo tokrat povabil bivšega predsednika Milana Kučana. Kot je dejal Han, je njegova ideja o poslanskih večerih že stara, pripravlja jih veliko poslancev, zato se je zanje odločil tudi sam. Tako je na prvem poslanskem večeru že gostil Janeza Stanovnika, pri čemer namerava v bodoče povabiti tudi druge zanimive goste, s katerimi bo spregovoril o aktualnih problemih, zgodovini in drugih zanimivih temah. BA Šepetavc v svetu RTVS? Mandatno-volilna komisija državnega zbora je po precejšnjih zapletih oblikovala predlog osmih kandidatov za člane programskega sveta Radiotelevizije Slovenije. Med osmimi kandidati je tudi Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju, ki ga je predlagala skupina gledalcev in poslušalcev. Imenovanje novih članov programskega sveta je potrebno zato, ker konec januarja prihodnje leto poteče mandat polovici od 16 članov programskega sveta, ki jih v svet predlagajo poslušalci, gledalci, organizacije in društva. Programski svet sicer šteje 29 članov. Člani komisije so odločali med 42 predlogi, vse kandidate pa mora potrditi še državni zbor. US. nih prometnic, ustrezno rabo lesa ter posek obolelih dreves. Dobro sodeluje tudi z gozdarjem. Ivan Javeršek se udeležuje tudi strokovnih izobraževanj in tekmovanj v gozdarskih spretnostih, doma pa ohranja družinsko tradicijo kuhanja oglja v kopi. Med 112 lastniki slovenskih gozdov, ki so že prejeli tradicionalna priznanja za naj skrbne j šega lastnika, so tudi štiri pripadnice nežnejšega spola. Prireditev zavoda, na kateri so podelili priznanja po enemu lastniku iz vsake območne enote, je bila v Kostanjevici. Pri tem zavod poudarja pomen gospodarjenja z gozdovi in njihovo nego, čeprav ni mogoče pričakovati takojšnjega in velikega dobička. BJ, foto: MO Nove zahteve Civilna iniciativa Aljažev hrib zahteva obnovo ceste in merilno postajo Civilna iniciativa, ki so jo v celjski krajevni skupnosti Aljažev hrib ustanovili ob načrtih podjetja Veking, da ob svojih poslovnih prostorih zgradi krematorij, deluje še naprej. Tokrat Boris Šuštar, ki jo vodi, v pismu mestnim svetnicam in svetnikom ter političnim strankam v občini opozarja na prometne težave, zaradi domnevno nekontroliranega onesnaževanja zraka, ki naj bi mu bili izpostavljeni, pa v svoji krajevni skupnosti zahtevajo tudi merilno postajo, ki naj bi potrdila prekomerno onesnaževanje. Glavna težava v KS je trenutno hudo poškodovana in prometno nevarna Popovi-čeva cesta, ki so jo med grad- njo novega doma upokojencev pri sv. Jožefu močno poškodovali težki tovornjaki. Ker je ob cesti tudi šol- www.radiocelje.com iwifliw.novitednik.coiti ska pot, civilna iniciativa predlaga obnovo in razširitev ceste ter gradnjo pločnika ob njej. Rešitev problema pričakujejo do odprtja novega doma upokojencev, ki je napovedano za začetek prihodnjega leta. Prav tako pričakujejo zaščito pred, kot so se izrazili, nekontroliranim onesnaževa-njem industrije. S slikovno dokumentacijo dokazujejo prekoračitve dovoljenih po-lucij in pričakujejo namestitev merilne naprave, ki naj bi potrdila preveliko onesnaževanje. V civilni iniciativi so prepričani, da so podatki o onesnaženosti zraka na njihovem območju zmanipuli-rani, zato ne verjamejo, da to območje ni obremenjeno tudi z emisijami trdih delcev. BRST Št. 98 -11. december 2007 1OT ^»■KBMInfond 'Hand BRIC UidEnersy Izkoristite priložnost in oplemenitite premoženje v naših perspektivnih vzajemnih skladih. Boitjanam Dermolom B i« MuMuuti ■■■■■ IZ RAJEV Dober nasvet iz Gorenja za shranjevanje živil Kako shranjevati citruse? Čebela dobiva krila Škofijska karitas Maribor že dobro leto ob Zavodu Čebela v Slovenskih Konjicah pretežno s prostovoljnimi prispevki gradi prizidek, v katerem bo bivalna skupnost. Pravzaprav je gradnja že končana. »Čakamo na razpis za koncesijo. Pričakujemo, da bomo pridobili koncesijo za 10 mest,« napoveduje Stane Pavrič, ki je imel v rokah večino niti novogradnje. Zanimanje za bivanje v domu je veliko, še zlasti med sedanjimi varovanci, ki imajo pretežno starejše ali celo že zelo stare starše, ki za težko prizadete odrasle otroke ne morejo več skrbeti. V dnevnem varstvu je sedaj 9 varovancev na invalidskih vozičkih oziroma nepokretnih. Ravno zaradi teže prizadetosti varovancev pride Zavodu Čebela vsaka pomoč še ka- ko prav. Tudi pomoč v višini 2 tisoč evrov, ki jim jo je nedavno v Vinogradniškem dvorcu Zlatega griča v Škal-cah izročil predsednik Rotary kluba Maribor Miran Vajn-gerl, bodo koristno uporabili. Njihova pomoč je sad jesenskega srečanja članov kluba, ki so ga obogatili z dobrodelno trgatvijo v vinogradih Zlatega griča. MBP V hladilniku poiščite najprimernejše območje za živila. shraniti različne vrste citrusov, ki so najboljši v tega C? Gorenje svetuje slednje: pomaranče, mandarine in klementine imajo rade hladen prostor, po možnosti od 2 do 5°C., medtem koje limone in grenivke bolje imeti na temperaturi od 10 do 15°C. Limeta je čisto svojevrsten citrus, ki ima najraje temperaturno območje od 8 do 10°C. Če ste ob prebranem zmedeni, vam povemo enostavno pravilo, ki ga pri citrusih velja upoštevati: sladke člane družine povabimo v hladilnik, kisle člane pustimo zunaj, na pultu. Pomaranče so sladke, limone kisle - a oboje imajo veliko vitamina C in odlično izboljšajo okus nekaterim jedem. Gorenje vam daje še nasvet, kako pomaranče laže olupiti: za nekaj minut jih potopite v toplo vodo. St. 98 -11. december 2007 V hladnih zimskih dneh, ko po zraku roji nešteto nadležnih virusnih obolenj, je treba še posebej skrbno paziti na svoje zdravje. Naša prehrana mora biti obogatena s številnimi vitamini in minerali ne samo v zimskih mesecih, ampak nasploh, pri čemer ne smemo pozabiti na redno uživanje vitamina C. Raziskave kažejo, da večina Slovencev na dan ne zaužije dovolj omenjenega vitamina. Pri tem je res, da ljudje, ki jedo veliko sadja in zelenjave, manj obolevajo za boleznimi srca in ožilja. Toda kam najbolje Čopič vihti že 50 let Odkupi povzročili zamudo V avgustu se je začela težko pričakovana obnova z dnevno migracijo prometno zelo obremenjene ceste Bu-kovžlak-Proseniško. Občina Šentjur je takrat predvidela, da naj bi bilo izmeničnega prometa in zastojev konec s koncem letošnjega leta. Ker pa gre za izjemno zahteven projekt, popolnoma brez zapletov ne gre. Kot v vseh občinah, se tudi Šent-jurčani srečujejo s težavami pri odkupih zemljišč. »Na eni strani ljudje želijo urejene ceste, za kar je potrebna širitev, gradnjo pločnikov z razsvetljavo, kolesarske steze. Vse to je tudi v interesu občine, vendar se na drugi strani pri odkupu zemljišč pogosto zapleta,« pravi šentjurski župan mag. Štefan Tisel. To se je zgodilo tudi v primeru obnove ceste Bukovž-lak-Proseniško, za katero je občina na državnih razpisih za evropska sredstva pridobila 821 tisoč evrov. Celotna investicija znaša kar 1,5 milijona evrov. »Del sredstev zagotavlja tudi KS Blagovna,« Jože Mastnak Marjan pravi njen predsednik Jože Mastnak Marjan. »Dogovorili smo se namreč tudi za izgradnjo nujno potrebnega krožišča pri šoli, ki jo prav tako čaka obnova oziroma dozidava. Na varnost otrok v prometu smo že dalj časa opozarjali.« KS Blagovna je tako k investiciji pristopila s pogodbo, vredno okoli 380 tisoč evrov. Poleg tega naj bi k celoviti obnovi prispevala še načrtovana izgradnja dvosmerne kolesarske steze, avtobusnega postajališča in javne razsvetljave. Dela pa so se pred časom zaustavila, saj je prišlo do težav z odkupom zemljišč za izgradnjo krožišča, pa tudi dela kolesarske steze na Pro-seniškem. »Ker gre za občinski projekt, se za odkup pogaja Občina Šentjur. Sredstva naše KS so omejena, zato upamo, da bo zadeva rešena, saj bi sicer morali razmišljati o preusmeritvi sredstev v druge projekte,« pravi Mastnak. Pogajanja so torej v teku in investitorju upajo na ugodno rešitev. »Obnovitvena dela se ob tem nadaljujejo, nekoliko jih ovirajo le zimski vremenski pogoji,« dodaja. Stroji na 1500 metrov dolgem odseku medtem zares hrumijo po sveži asfaltni prevleki. Le napovedi, da naj bi bila dela popolnoma zaključena do konca letošnjega leta, so se izkazale za nekoliko preveč optimistične. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Slatinčan Slavko Jerič je v kulturnem domu v Rogaški Slatini ob 50-letnici svojega slikarskega dela predstavil slike krajine s propadajočo podeželsko arhitekturo. Jerič je sicer nekdanji policist, ki je čopič prvič v roke vzel pred 50 leti. To je bilo ravno med služenjem vojaškega roka. Takrat je ustvarjal akvarele, kasneje pa se je lotil še slikanja v oljni tehniki. Ne le, da letos mineva 50 let njegovega vihtenja umetniške palice, tudi 40 let je, odkar je prvič samostojno razstavljal. Takrat v Velenju, kasneje še marsikje drugje. Okoli 40 je bilo samostojnih in prav toliko skupinskih razstav. Njegove slike zdaj krasijo stanovanja po vsem svetu. Tudi v Avstraliji. Naslikal jih je več kot dva tisoč, na njih pa predvsem upodablja kmečko arhitekturo. Kozolce in stare hiše, na primer. »Večinateh objektov je že propadla ah so jih porušili, zato lahko slikam le na podlagi skic, ki sem jih po celotnem našem območju naredil v preteklih desetletjih. Skic imam toliko, da slik niti v sto letih ne bi uspel naslikati. Na razstavi pa predstavljam predvsem tiste, ki sem jih naredil v zadnjih desetih letih.« Slavko ima umetniško žilico ne le za slikanje, temveč še za marsikaj drugega. Pesmi piše že 20 let, izdelu- Upokojeni policist Slavko Jerič najraje slika podeželsko krajino s propadajočo kmečko arhitekturo. je skulpture iz gline, gravira v granit, igra diatonično harmoniko, za ljudske godce pa kdaj izdela tudi inštrumente, recimo lončene base in ro-potulje. Tako je s temi opremil slatinske ljudske pevke Deteljice. Če vas bo pot kdaj zanesla na Sladko Goro, kjer ima Slavko vikend, pa si lahko pri njem ogledate stalno razstavo slik kmečke arhitekture tega kraja, morda pa vam bo v pokušino ponudil tudi kozarček vina, ki ga pridela sam. Je tudi dobitnik priznanja naj humanitarec prostovoljec, saj je med drugim izkupiček od prodaje slik večkrat namenil za humanitarne namene. ANDREJ KRAJNC Zaradi težav pri odkupu zemljišč dela počasneje napredujejo. HÖfl TEDNIK 7 Nov vrtec za laške otroke Vrtec Laško se sooča s tako veliko prostorsko stisko, da morajo program varstva opravljati na dveh lokacijah. Že pred nekaj leti so iz centralnega vrtca v prostore podružnične OŠ Dušana Poženela preselili nekaj oddelkov, medtem ko so dodatni prostor v centralnem vrtcu pridobili tako, da so prostore, prvotno namenjene vzgojnemu osebju, preuredili v igralnico in jih namenili za varstvo in vzgojo otrok. Vendar s tem prostorske stiske v Vrtcu Laško niso odpravili. Edina rešitev je nov vrtec, ki naj bi ga v Debra, med OŠ in dvorano Tri lilije, zgradili v prihodnjem letu. O odpravljanju prostorske stiske v laškem vrtcu razmišljajo že dolgo. Sprva so nameravali zgraditi prizidek k obstoječemu vrtcu, a je na tej lokaciji malo prostora za morebitno širitev. Tudi adaptacija prostorov v POŠ Dušana Poženela ni smiselna. Edina sprejemljiva rešitev je tako novogradnja v Debru, s katero so nameravali začeti istočasno kot žgradnjo osnovne šole. A ker je občini zmanjkalo denarja za oboje, so zgradili le šolo. Vrtec pa bo končno prišel na vrsto prihodnje leto. Občina Laško se je letos s projektom izgradnje vrtca prijavila tudi na razpis šolskega ministrstva za sofinanciranje, pri čemer se je med vsemi prijavljenimi projekti uvrstila na prvo mesto. Predvideno sofinanciranje ministrstva je 166 tisoč evrov, pri čemer je celoten projekt izgradnje ocenjen na 750 tisoč evrov. Občina Laško je na svoji spletni strani že objavila tudi razpis za izvajalca del, ki se izteče 11. januarja. »Če bo šlo vse po načrtih, naj bi z novogradnjo začeli februarja, dela pa zaključili konec avgusta 2008,« pravi vodja oddelka za okolje in prostor Občine Laško Luka Picej. V občinskem proračunu za prihodnje leto (svetniki ga bodo sprejemali prihodnji teden na seji občinskega sveta) je za izgradnjo vrtca predvidenih okoli 415 tisoč evrov. Nov vrtec v Debru bo imel pet oddelkov z ravno toliko igralnicami, pri čemer bodo v Debro preselili vse oddelke iz POŠ Dušana Poženela in nekaj oddelkov iz centralnega vrtca. V občinski upravi pričakujejo, da bo nov vrtec prve malčke sprejel že septembra prihodnje leto. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ELIZABETA PFEIFER Centralni vrtec v Laškem se sooča z veliko prostorska stisko. Precej ga bo razbremenil nov vrtec, ki ga bodo prihodnje leto zgradili v Debru. VODNIK 17.00 Knjižnica pri Mišku _ Knjižku __________' ■ • i Ustvarjalna delavnica Alenke Vajič 17.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec Zakaj je šla Pika v šolo? igram predstava za osnovnošolce od 3, razreda 17.00 Kulturni dom Braslovče Hop v pravljico te predstava 19.19 Knjižnica Velenje -_ študijska čitalnica ___ Vas prazniki veselijo ali žalostijo? predavata Sanja Lončar in Ra/koŠkarič 211.0" Z.ir.ivili«cL.^ko Tomaž Majcen: Evropske prestolnice 11.00 in 17.00 Dom II. sloven- 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Oblikovanje otrokovesa-mopödobe večer za starše Dražinske- Slov. mladinsko gledališče in Mini teater Ljublja-na: Pekarna Miš maš za OŠ in izven 13 00 Dom IL slovenskega 19.00 Knjižnica Laško_____ Katja Gobec: Skandinavija - Švedska, Finska, Pribaltske države potopisno predavanje 20.00 Dom n. slovenskega tabora Žalec Gledališče Koper in SNG Nova Gorica: Tramvaj poželenje gledališki.abonma Torek Slov. mladinsko gledališče in Mini teater LJublja- Gcibanov abonma in iz 11.00 Celjski dom Celje- kavama__________ A, Hohler, mag. farm.: Kako alkohol vpliva na zdravila in našo varnost? predavanje 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku__ Zadnje sanke dedka ■ Mraza lutkovna predstava 15^0, Knjižnica Rogatec.......... Ura zimskih pravljic za najmlajše 18 00 Knjižnica Rogatec_ Gorazd Šajn: S kolesom po Kubi potopisno predavanje 18.00 Kulturni center Laško___ Pogovor z bivšim predsednikom Milanom Kuča- poslanski večerMatjažaHa- . 19.00 Narodni doroCel)e ke. predstava, 17,00 Knjižnica Rogaška Slatina Izdelovanje novoletnih okraskov ustvarjalne delavnice za otroke Grad Žovnek, zgodbe o transformaciji prostora odprtje razstave 19.00 Savinov likovni salon Žalec ___ ___ Likovna dela Antona Hermana - Elegija sejalcu ski pevski zbor Šolskega centra Celje božični koncert 19.30 Zdravilišče Laško____ Marjan Štor: Človek ^ mreži odnosov zdravstveno predavanje Zunanje jaslice na Lopati V celjski krajevni skupnosti Ostrožno, kjer so pred prvo adventno nedeljo postavili rekorden adventni venec, pripravljajo še eno prednovoletno posebnost. Na Lopati bodo namreč postavili velike zunanje jasli- Zamisel za to se je porodila Alojziju Plavčaku. »Med izletom po Madžarski sem videl čudovite zunanje jaslice, polne značilne kmečke in vaške motivike. Dejal sem, zakaj nečesa podobnega ne bi postavili tudi pri nas, na Lopati.« Jaslice bodo stale v bližini gasilskega doma, pri križu, s pripravo pa se ukvarja skupina krajanov, ki jim je na pomoč z veseljem priskočil slikar Stane Petrovič Čonč, ki bo izdelal figure. Ostali sodelujoči bodo poskrbeli za scenografijo in oblačila izdelanih figur. Za koga vse in za kakšne motive se bodo odločili, še nočejo izdati. Plav-čak pa napoveduje res izvirne in lepe jaslice. »Njihov blagoslov bo 23. decembra, na dan plebiscita. Prav temu zgodovinskemu dogodku za Slovenijo jih tudi posvečamo,« pojasnjuje Plavčak. In doda, da lokacije niso izbrali naključno. »Križ, ob katerem bodo stale jaslice, je dal namreč postaviti nek krajan v znamenje hvaležnosti, ker se je srečno vrnil iz vojske, mi pa bomo počastili plebiscit.« 17.00 Knjižnica pri Mišku ________Knjižku..................... Žogica Nogica : . : lutkovna predstava 17.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec__ Podariti knjigo in dodati kanček sebe. Toda kako jo zaviti? ustvarjalnica z Liijano Krajne iz cvetličameNani v Žalcu 00 Kulturni ifi>mHr.v>lc -Gozdni možic išče snežno litijo Alojzij Plavčak si je zamislil zunanje jaslice. Jaslice, ki bodo prava posebnost v Sloveniji, kjer podobnih za razliko s sosednji- Stane Petrovič Conč bo za jaslice izdelal figure. ma Madžarsko in še posebej Italijo ne poznamo, bodo tudi osvetljene. BRST Spor občine in sklada Dobrnski proračun za naslednje leto, ki je investicijsko v zadnjih letih najbolj drzen, saj predvideva začetek gradnje knjižnice, kulturnega doma in dograditev šole, vsebuje kar nekaj predpostavk. Njegova uresničitev je tako odvisna od odločitev ministrstev za sofinanciranje projektov ter rešitve spora s skladom kmetijskih zemljišč. Ministrstvo za kulturo je sicer sredstva za gradnjo knjižnice odobrilo, še vedno pa čakajo na odgovor, koliko bodo pripravljeni pomagati pri gradnji kulturnega doma. Prav tako odgovora še niso prejeli od šolskega ministrstva, ki naj bi sofinanciralo dograditev osnovne šole. Zapletlo pa se je še pri prodaji zemljišč v neposredni bližini Term Dobrna, ki so jih svetniki v minulem letu spremenili v zazidalna. Pred leti so namreč Terme Dobrna občini po sodni poti vrnile določena zemljišča, za katera so lani svetniki sprejeli lokacijski načrt Zora in jih uredili v okoli 25 gradbenih parcel, sedaj, po več kot šestih letih, pa se za njihovo lastništvo poteguje tudi sklad kmetijskih zemljišč. Ker lastništvo zazidalnih zemljišč ni ustrezno rešeno, občina težko računa na prihodke od prodaje le-teh. Kljub vsemu upajo, da bodo s skladom že brez sodišča našli ustrezno rešitev. RP mm*mimmlm*CQM Št. 98 -11. december 2007 ONUS TURISTIČNA AGENCIJA Trg Borisa Kidriča 2 2000 Maribor TUDI V CEUU VABIMO VAS) na otvoritev naše nove poslovalnice na Glavnem trgu 11 v Celju. Pridružite se nam v petek 14. decembra med 12. in 15. uro in skupaj z nami ob kozarčku vina, pršutu in zvokih dalmatinske glasbe nazdravite in proslavite ta veseli dogodek. Za vas smo pripravili nagradno žrebanje in kanček sreče vas popelje na oddih v obmorsko mestece na hrvaški obali. Za vse rezervacije v otvoritvenem tednu popust in 5% popust pri nakupu darilnih bonov. Veselimo se vašega obiska! NHtC 8 SOVI TEDNIK Jaslice Savinjske doline V nedeljo so v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi odprli razstavo jaslic, ki so jo pripravili člani turistične sekcije PGD Dreši-nja vas. Na četrti razstavi pod skupnim imenom Jaslice Savinjske doline so ljubitelji jaslic predstavili svoje bogate zamisli in obiskovalcem omogočili, da so podoživlja-li Odrešenikovo rojstvo in čar svete noči. V dvorani so postavljene jaslice iz različnih materialov in različnih starosti, od jaslic, starih sto let. lesenih, ki so jih ustvarjali samouki, do sodobnih, ki jih ustvarjajo industrija in tudi domači umetniki. »Vsak kipec ima svoj čar, pa naj bo iz papirja, gline, keramike, plastike1, lesa ali testa, odvisno od tega, kako človek pojmuje božje rojstvo in sveto družino,« je poudaril Jože Stepišnik, predsednik odbora za pripravo razstave. Po-= vabilu organizatorjev so se' odzvali razstavljavci s širšega celjskega območja, tudi s Koroške, skupno pa je na ogled več kot 30 jaslic, ki Jaslice v Drešinji vasi so na ogled že četrto leto. jih je izdelalo ali prineslo žične običaje, Aljaž Stepi- je blagoslovil pater Ivan Ar- žen po dogovoru z Jožetom 28 razstavljavcev. šnik in Matic Švab sta pri- zenšek. Razstava jaslic bo od- Stepišnikom po telefonu Ob odprtju je društvo Mala pravila kulturni program, prta še 15. in 16. decembra, 031/230-021. pot iz Celja predstavilo bo- razstavo v Drešinji vasi pa med tednom pa je ogled mo- TT Za družino: Z leve: Nina Gradič, Matej Planko in Marjeta Straže so prejeli priznanja za požrtvovalno prostovoljno delo. - Št. 98 -11. december 2007 Vse to zo 19.890 EUR. A to še zdoleč ni vse. Seznom bogate opreme je tako dolg, da si boste želeli obiskati vašega trgovca z vozili Opel in jo preizkusiti. Verjemite, navdušeni boste! Požrtvovalni prostovoljci Marjeta Straže, Nina Gradič in Petere Planko so najboljši šentjurski prostovoljci, ki so jim v nedeljo podelili priznanja. Občina Šentjur je v sodelovanju z Društvom za mednarodno pomoč in prijateljstvo IRFF Šentjur že tretje leto zapored objavila javni razpis za izbor prostovoljcev leta. Med osmimi nominirani-mi so izbrali tri, ki so prejeli priznanja. Šestčlanska komisija, predlagal jo je župan, je v kategoriji nad 30 let za prejemnico občinskega priznanja izbrala Marjeto Straže iz Šentjurja. Nominiralo jo je Sožitje - društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Prostovoljka Marjeta v društvu deluje že 20 let. Nekaj časa je bila blagajničarka, zadnjih 10 let pa vodi Ježkov športno- zabavni klub. Je glavna organizatorka miklavževanja, pripravlja izlete, oglede razstav, plavanje in druge aktivnosti. Pomaga tudi mladim prostovoljcem pri vključevanju v Ježkov klub. V društvu Sožitje je nepogrešljiv člen in neprecenljiva članica, ki dela z dušo in s srcem. »Svoje delo rada opravljam ne glede na to, ah dobim za to kakšno nagrado ali ne,« je povedala prostovoljka. V skupini od 18 do 30 let je skupina staršev mladih planincev z Osnovno šolo Slivnica pri Celju, s Kulturnim društvom Gorica pri Slivnici in z Osnovno šolo Dobje izrazila željo, da letos za priznanje nominira dva prostovoljca. Zato sta občinsko priznanje prejela Nina Gradič in Matej Planko iz Slivnice. Dobila sta ga za dolgoletno delo na področju vzgoje mladih planincev, vodenja tabora mladih planincev, priprave izletov, organiziranja tekmovanj in aktiviranja sodelavcev ter krajanov. Imata veliko zaupanje otrok in njihovih staršev. Zaslužna sta tudi za izvedbo projekta Od klopce do klopce, v okviru katerega je bilo postavljenih 10 klope na več razglednih mestih v Slivnici. Oba sta aktivna tudi v kulturnem društvu, kjer Nina redno prepeva pri vokalni skupini Kresnice. Skoraj nobena prireditev v domačem kraju ne mine brez njune prisotnosti, pa naj bo to šport, kultura ali delo z mladimi. »Vesel sem priznanja, ki sem ga prejel,« je povedal Matej Planko, »pomeni mi potrditev, da svoje delo dobro opravljam, in spodbudo za naprej.« KŠ Na Visoko po asfaltni cesti Prebivalci dela Šmartnega v Rožni dolini so predah namenu približno 220 metrov dolg asfaltiran klanec, ki predstavlja cestno povezavo med Brezovo in Rožnim vrhom. Pred tem je bilo makadamsko cestišče večkrat skoraj neprevozno, saj se cesta vije po strmem klancu in domačini brez ustrezne mehanizacije niso več uspeli popravljati in vzdr- ževati vozišča. Svojo nemoč so prvič izrazili leta 2005 tudi predstavnikom Mestne občine Celje, kjer so jim obljubili finančno pomoč pri zemeljskih delih oziroma pri pripravi cestne osnove za asfaltiranje, asfaltno prevleko pa so morali kriti krajani sami. Vrednost naložbe v breme prebivalcev Visokega je bila sprva ocenjena na 9 tisoč evrov, po končani rekonstrukciji pa so se stroški po- večali še za dodatnih 2.800 evrov. Cestni odsek je otvoril Franc Rajter, ki je pred štiridesetimi leti prvi usposobil klanec za vožnjo in tudi po asfaltiranem odseku se je tokrat popeljal prvi. Sledila je zakuska za vse prisotne, ki sta jo na svojem domu na Visokem gostoljubno pripravila zakonca Vrečar, finančno pa jo je podprla še KS Šmartno v Rožni dolini. SANDRA ČATER ■ ESP in 6 varnostnih blazin ■ Twin Audio sistem (ločen ovdio sistem spredaj in zadaj) ■ samodejna klimatsko naprava ■ parkirni senzorji spredaj in zadaj «alarmna naprava ■ športni volanski obroč ■ 17-palčna športna platišča iz lahkih kovin ■ ksenonski žarometi « potovalni računalnik • tempomat Izbor voščilnic 2008 Akcijo v uredništvu NT&RC pripravljamo že enajstič Po prvem desetletju izbiranja naj božično-novolet-nih voščilnic bomo priljubljeno in dobro odmevno akcijo NT&RC nadaljevali tudi letos in prihodnja leta. Doma izdelane voščilnice pričakujemo do vključno 31. decembra. Januarja bo komisija pregledala vse prispele voščilnice ter najboljše nagradila. Podelitev priznanj bo na prireditvi na območju občine Vojnik, ki bo tudi letos pokrovitelj naše akcije. Najboljše voščilnice bomo razstavili v prostorih knjižnice v Vojniku, komisija pa bo izbirala v galeriji Piros Jožeta Žlausa v Globočah pri Vojniku. Pravila ostajajo ista, kot so bila vseh deset let. Sodelujejo lahko posamezniki, vrtci, šole, domovi in vsi drugi, ki bodo praznične voščilnice izdelali doma. Predvsem si že- limo več voščilnic, narejenih v družinah, ki so na začetku lepo sodelovale, a je žal njihova aktivnost v zadnjih letih malce zamrla. Ocenjevali bomo tudi besedila. Voščilnice naj bodo izvirne, enostavne; prijetne za oko in dušo. Pri svoji ustvarjalni vnemi lahko uporabljate vse primerne materiale. Prav zanimivo bo videti, če bo kdo odkril kaj takega, česar na dosedanjih natečajih še nismo videli. Želimo, da se v akcijo vključi čim več ljudi iz različnih krajev našega območja. Doslej so prevladovali ustvarjalci iz občin Laško, Celje, Vojnik, Dobrna, Žalec, Dobje, Vransko, pri čemer letos pričakujemo voščilnice tudi od drugod. Posebej bomo veseli voščilnic, ki jih bodo ustvarili v domovih starejših, gasilskih in drugih društvih ter raznih organizacijah. Zberite pogum in kakšno voščilnico iz svoje doma narejene zbirke pošljite tudi nam. Morda bo tako dobra, da jo bo ostro oko komisije opazilo, izbralo in nagradilo. Res je še vedno najlažje kupiti voščilnico in jo poslati izbrani osebi. Vendar bo voščilnica veliko več vredna, če bo izdelana doma in usklajena z besedilom namenjena konkretni osebi. V desetih letih seje naša akcija lepo uyeljavila, z njeno pomočjo pa smo dobili tudi vrsto imenitnih avtorskih voščilnic. Prvo zaključno prireditev smo imeli leta 1998 v gostišču Zottl v Ivenci, sledili so gostišče Mark v Novi Cerkvi, kmečki turizem Do-brotin, gostišče Založnik na Frankolovem, gostišče Ko-privnik v Socki, gostišče Lovec v Vojniku, Špesov dom v Vojniku, Poholelova zidanca II. osnovna šola v Rogaški Slatini je vključena v mrežo šol po meri invalidov. Pred vključitvijo so v šoli vgradili posebno dvigalo za prevoz invalidov na vozičkih ter uredili zanje prirejeno stranišče. Slovesno odprtje naložb je bilo pretekli teden. Tri leta so pretekla, odkar so v šoh začeli razmišljati o vgradnji invalidskega dvigala. Sicer v II. osnovno šolo že več let vključujejo otroke s posebnimi potrebami, na odločitev za dvigalo pa je vplivala deklica na invalidskem vozičku. »Dokler je hodila v prvo triletje, smo jo lahko prenašali po stopnicah, zdaj ko ima več različnih predmetov pri različnih učiteljih, je to nemogoče,« pojasnjuje odločitev ravnateljica Karla Škrinjarič, ki pričakuje, da bodo v njihovo šolo zdaj vključili še kakšnega invalidnega otroka iz Obso-telja in mu tako omogočili prijetnejše bivanje.. »Zdaj imamo vse dostope prilagojene invalidom, omogočili smo jim gibanje po šoli, urejen je poseben prostor za njihov počitek, prav tako imajo možnost aktivnosti v posebni učilnici, ki je za delo z računalniki namenjena tudi drugim učencem.« V prihodnosti bodo morda razmislili le še o zagotavljanju dohoda do tribun v športni dvorani. Obe naložbi, vredni 23 tisoč evrov, so zagotovili z donatorskimi sredstvi, največ sta prispevala občina in Spar, z namenom zbiranja denarja so pripravili tudi dobrodelni koncert. AK Bogata izbira raznovrstnih daril v trgovinah Sanoiabor. Samo v mesecu decembru! Ob akciji Naj voščilnice 2008 iščemo tudi morebitne zbiralce, ki božično-novolet-nih in morda tudi velikonočnih voščilnic ne mečejo v koš, ampak jih spravijo in so jim lep spomin na osebe, ki so se jih spomnile ob praznikih. Morda ima kdo tudi zanimivo zbirko voščilnic iz tujine. Če želite svojo zbirko predstaviti tudi našim bralcem, nas o tem obvestite. Prav tako se nam naj javijo tisti, ki voščilnice že zelo dolgo izdelujejo izključno doma. Edvarda Podgorška v Konjskem, lani gostišče Bojana Frankolovo in letos Osnovna šola Vojnik. Dolge decembrske večere preživite tudi ob ustvarjanju prazničnih voščilnic ter sodelujte v naši akciji. TONE VRABL Foto: ALEKS ŠTERN ä) Sanoiabor Kogre>zO/zdmt>j&! Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje. Izdajamo pnpomočke kijih predpiše 7dravnik na naročilnico 777R \m mi Šola po meri invalidov Pri Jožefu ustvarjali ikone Petnajst udeležencev se je minuli konec tedna zbralo v Domu sv. Jožefa, kjer so na tridnevni mednarodni delavnici pod mentorstvom mag. Silve Božinove Deskoske iz Bolgarije ustvarjali ikone. Delavnica ikonopisja v Domu sv. Jožefa ni letošnja novost, uvedli so jo že pred tremi leti, zanimanje zanjo pa je iz leta v leto večje. Kar niti ne preseneča, saj takšnih delavnic pri nas praktično ni. Večina udeležencev se delavnice udeležuje že od samega začetka, nekaj pa se jih je s pisanjem ikon tokrat seznanilo prvič» »Pomembna sta volja in veselje do tovrstnega ustvarjanja,« je edini pogoj udeležbe izpostavila mentorica, »vsega ostalega se udeleženci nauči- jo na delavnici.« A izdelava ikon ni enostavna in za vsakogar, še tako izkušenega ikono-pisca, predstavlja velik izziv. Na samem začetku j e potrebno skrbno izbrati les za podlago, da kasneje ne bi prišlo do krivljenja ali pokanja. Svoje-vrstenizzivjetudi osvajanje starodavne tehnike in pravil ustvarjanja. Posebne pa so tudi barve za slikanje ikon. Da gre za naravne pigmente v prahu, ki jih lahko kupimo le v tujini, izvemo, pri čemer se ti pigmenti zmešajoz jajčnim rumenjakom in vodo, tako da dobimo jajčno emulzijo. Strinjali smo se, da je ustvarjanje ikon delo, ki ne pozna naglice, le veliko vztrajnosti in potrpljenja. Pri nastajanju ikone ni bližnjic, zato St. 98 -11. december 2007 Ikona je sveta podoba, ki predstavlja svete osebe aH svetopisemske zgodbe. V krščanstvu je ikona imela skozi stoletja različno vlogo. Vidimo jo v Sveti deželi, zibelki krščanstva, po ločitvi na vzhodno in zahodno krščanstvo (1054. leta) pa je v klasičnem smislu značilna za vzhodno krščanstvo. Prav tako so ikone zanimive v širšem kulturnem prostoru, saj jih lahko gledamo z religioznega, zgodovinskega, s kulturnega ali z estetskega vidika. Zelo slavne so ikone iz kulturne zakladnice grškega, ruskega in tudi balkanskega območja. Ustvarjanje ikon je bilo za vse udeležence delavnica precejšen izziv. Ustvarjena dela so tudi razstavili. je tri dni, kolikor so imeli na mo svetnikov, bi potrebovali stvaritve tudi blagoslovili ter jih voljo udeleženci delavnice, sko- vsaj en teden, tako da so mora- razstavili v Domu sv. Jožefa, rajda premalo. Za dokončanje li vsak svojo ikono dokončati ikon, tokrat so ustvarjali na te- doma. Ob koncu delavnice so BOJANA AVGUŠTINČIČ 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK ERC St. 98 -11. december 2007 Z obrazov moških in žensk je velo navdušenje, in čeprav večina sovraži paparace, so se kar naenkrat prelevili vanje... zadetek v polno! Umetni penisi, seksi perilo, turbo ženski orgazem, vroči striptizerji, porno dive, tatu na intimnih delih in gneča = erotični sejem v knežjem mestu. Erotični sejem Eros & Amo-re je minuli konec tedna na celjsko sejmišče privabil toliko ljudi, da je njihovo število presenetilo ne le organizatorje, temveč tudi večino Celjanov. Kljub nekoliko slabši organizaciji se je staro in mlado dobesedno zgrinjalo proti vhodu dvorane, parkirišča so bila popolnoma zasedena, na sejmu pa se je dogajalo marsikaj ... Hočeš nočeš so seks, erotika in pornografija nekaj, kar ljudi pač privlači, in erotični sejem, prvi tovrstni v Sloveni- ji, je postal glede na število obiskovalcev, ki so prihajali iz številnih držav, izvrstna turistična ponudba. Razočaranje se je sicer zgodilo tik pred začetkom sejma, ko naj bi se govorilo tudi o možnosti odpovedi, saj naj bi se avstrijski razstavljavci, ki bi morali imeti na sejmu svoje stojnice, v zadnjem trenutku odpravili domov, menda zaradi neurejene dokumentacije. Zato so organizatorji tudi znižali ceno vstopnice na pet evrov. Ponudba sicer okrnjenega števila stojnic je bila dokaj zanimiva, saj so obiskovalci za popestritev seksualnega življenja lahko kupili različne pripomočke, seksi spodnje perilo, si dali tetovirati intimne dele ali urediti piercing, kar nekaj obiskovalcev pa si je izmenjalo tudi osebne telefonske številke... Najbolj vroče je bilo na odrih, kjer se je »dogaajaaloo«! Številnim Slovencem in tudi Celjanom, ki so bili na avgustovskem erotičnem sejmu Eros & Amore v avstrijskem Beljaku, se je zdela ponudba na celjskem sejmu sicer skromna, a so kljub temu uživah. Opaziti je bilo tudi nekaj znanih obrazov, celo iz celjske občinske hiše... Ni kaj. Pričakovati je, da knežje mesto erotičnega sejma nikakor ne bo dalo iz rok. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIČ »Uf, kaj bi ti delal...« Producent, distributer in lastnik blagovne znamke Balkan Exotic, Celjan Peter Planinšek, je bil tudi prvi uradni slovenski razstavljavec na erotičnem sejmu Venus lani v Berlinu. Tudi na tem sejmu je bilo ogromno Slovencev, menda največ v primerjavi z leti prej. 173 cm visoka 29-letnica, trdoerotična artistka Vivian Schmitt, drugače znana tudi kot Anna B., je pred leti dobila nagrado venus za najboljšo debitantko... Svoj plakat je podpisala tudi za moški del naše redakcije. Na odru so bili tudi srečneži iz publike. Tale na sliki se je kar znašel, saj ga je starleta dodobra obdelala. Sicer pa so na svoj račun prišla tudi dekleta. Te so na oder vabili fantje striptiz skupine Total Knockout Naj spomnimo, da je skupini (takrat v malo drugačni zasedbi) pri začetni promociji veliko pomagala tudi naša medijska hiša, ki jo je pred leti predstavila med prvimi. VASE SKRITE ZELJE^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Simona, Zdenka, Darja in Milena V novo leto z novo podobo Osvežitev pričesk in primerna ličila prinesla nepopisno veselje - Po zapeljiv videz v Hair center Darja Po odgovor na vprašanje, kateri lepotilni pripomočki utegnejo polepšati in predvsem poudariti določen del našega obraza, danes resda ni treba prav daleč. S predstavitvijo omenjenih sredstev nas, čeprav večinoma nehote, seznanjajo tako rekoč v vsakem oglasnem bloku. Ujeti podobo, nasprotno vsakdanjemu videzu, ter ugotoviti, do kod lahko seže zapeljivost posameznice, je bil cilj tokratne skrite želje. Nasmejani bralki Simona Glavač iz Radeč in Milena Hrovat iz Loč pri Poljčanah sta se v Hair centru Darja na Hu-dinji v Celju prepustili mojstrici stilskih preobrazb Darji Kocmut ter njeni mami Zdenki, prav tako fri-V pričakovanju nove podobe zerki. Simono, sicer cvetličarko, in Mileno, vzgojiteljico v pokoju, so z možnostjo osvežitve videza presenetili bližnji. »Vsa leta, odkar se poznava, ima ves čas isto pričesko in je ponavadi nenaličena. Meni to ustreza in mi je takšna povsem všeč, toda sama si že nekaj časa želi spremembo. Kadar sva gledala stilske preobrazbe, je na koncu s solzami v očeh dejala, da si tudi ona želi kaj takšnega. Ker sva lani poleti postala starša, naj bo to presenečenje v zahvalo za tako lepo in zdravo hčerko,« je v pismu zapisal Marko Va-bič, Simonin fant, ki je skorajda do zadnjega trenutka tudi uspešno skrival presenečenje. »Najprej mi je povedal le, kje. in kdaj moram biti v Celju, toda zaradi moje odločnosti, da nevedna ne grem nikamor, je le razkril presenečenje,« je pojasnila Simona. Medtem ko smo se s slednjo pred vrati glavnega prizorišča preobrazbe skrivnostno nasmihali, pa je Milena Hrovat še ugotavljala, kaj neki bo sledilo. Ob omembi njene želje, ki sta nam jo prišepnila njena varovanca, brat in sestra Matjaž in Špela, sta njena šaljivost in smeh dobila razumljivo še večje razsežnosti. »Neverjetno! To sem si vedno želela, pri čemer je zdaj tudi pravi čas, saj se ta mesec obeta srečanje z abrahamom.« Svojo varuško sta omenjena osnovnošolca s svojo mamo v Celje zvabila pod pretvezo, da morajo na nek pregled v bolnišnico, pri čemer pri takšnih zadevah, kot pravi Milena, pač ne razmišlja kaj dosti. Novo pričesko je Darja Kocmut prilagodila obrazu posameznice ter njenim željam. Medtem ko se Milena nagiba k nežnim in toplejšim barvam, se Simona navdušuje nad živo rdečo barvo. Po ureditvi pričesk, nad katerimi sta bili srečnici več kot navdušeni, je sledilo še ličenje, pri čemer je Simona dejala: »Sama se ne ličim, ker preprosto ne vem, kaj in kako je primerno za moj obraz, in potemtakem se raje ničesar ne lotim.« Z namigi, katera ličila so primerna zanjo, je tako postregla Darja Kocmut ter s končno podobo zanetila pri bralkah in ostalih zbranih pri preobrazbi občudovanje. Fotografije povedo dovolj. Podrobnejšemu poteku preobrazbe lahko prisluhnete v soboto nekaj minut čez 10. uro na Radiu Celje. MAJA GORJUP Foto: ALEKS ŠTERN Pravijo, da takole spominja na Natalijo Verboten. Št. 98 -11. december 2007 Darja Kocmut je iz podobe bralk izvabila najboljše. »Z Volašem smo dogovorjenüff Vsaj trikrat v nedeljo! ■Uft* Velika novoletna akcija ' Želite podariti izvirno darilo? ^ Podarite vstopnico za tri tekme Lige prvakov! Do konca leta poteka posebna akcija, kjer sme 2a vas pripravili 10 -prednovoletni popust za nakup vseh treh vstopnic 2a drugi def Uge prvakov. Več informacij je na voljo na spletni strani www.rk-celje.si. nakup pa je možen na www.esiti.com, # V ^kepa kupite tudi dres. majico ali navijaška darila v spletni trgovini Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Več na www.rk-celje.si Nakup vstopnic in izdelkov v trgovini je možen tudi pred, med in po tekmah državnega prvenstva v dvorani Zlatorog, 15. in 11. decembra, ko RK Celje Pivovarna laško gosti Slovan in Škofjo Loko. Novoletni tek v Podkraju Pripravljajo presenečenja za tekače - Prijave do četrtka Društvo ljubiteljev vztrajnostnih športov Durasport iz Velenja pripravlja v sodelovanju s krajevno skupnostjo Podkraj 21. novoletni tek, ki bo v nedeljo, 16. decembra, v Podkraju pri Velenju. V več kot dveh desetletjih so organizatorji novoletnega teka prireditev prestavljali in se s prometnih cest preselili na gozdne poti Županovega hriba, ki postaja s tekaškimi progami, sprehajalnimi potmi in z igriščem za odbojko privlačno rekreacijsko središče. Teke bodo pripravili za kar 20 starostnih kategorij, od najmlajših do 7 let, ki se bodo pomerili na 250 m dolgi progi, do članov na 7.600 m ter članic, veterank in veteranov nad 60 let na 3.800 m dolgem krogu. Tekmovanje bodo začeli z otroškimi teki ob 10. uri, štart teka za odrasle in nordijsko hojo bo ob 11. uri. Najboljši bodo prejeli diplome, absolutna zmagovalca v teku na 3.800 m in 7.600 m bosta prejela pokala, nagradili bodo najstarejša in najmlajša udeleženca ter družino z največ tekači in več nagrad tudi izžrebali. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Organizatorji vabijo ljubitelje teka v naravi, da se udeležijo zanimive tekaške preizkušnje, za katero bodo sprejemali prijave na e-naslov vasjajercic@email.si ali tel. številko 041-579 960 do četrtka, 13. decembra. Št. 98 - 11. december 2007 Takšen je bil lanskoletni štart v Podkraju. Odličen krožni napadalec Celja Pivovarne Laško Renato Sulič, ki mu po koncu letošnje sezone poteče prva pogodba z aktualnimi državnimi in pokalnimi prvaki Slovenije, je podaljšal sodelovanje z rumeno-zelenimi. Pri nekdanjih evropskih klubskih prvakih bo Rečan igral še prihodnje tri sezone. Za hrvaškega reprezentanta, ki je steber celjske obrambe, se je zanimal tudi Zagreb. V soboto je v Ivanč-ni Gorici dosegel 7 golov, tako kot tudi Miha Gorenšek, ki je nadomestil bolnega Edija Kok-šarova. Varovanci trenerja Slavka Iveziča so vodili že z 12 goli razlike; v prvem delu prvenstva so celjski rokometaši pod vodstvom bivšega trenerja v Zlatorogu pet minut pred koncem imeli tri gole naskoka proti Ivan-čanom! Celjani bodo v uvodnem krogu glavnega dela lige prvakov Szeged pričakali v nedeljo, 10. februarja, ob 17.15. V 2. krogu bodo gostovali v Barceloni, pri čemer termin tekme še ni znan. Na Danskem se bodo z Gud-mejem pomerili v nedeljo, 24. februarja, (15.50). Nadaljnji termini; Celje - Barcelona (sobota, 1. marec, 17.15), Szeged -Celje (sobota, 8. marec, 17.15), Celje - Gudme (nedelja, 16. marec, 15.50). DEAN ŠUSTER Po 10. krogu 1. slovenske lige je bil pogled na lestvico za nogometaše MIK CM Celja idealen. Nemudoma so zapustili vodilni položaj, »prezimili« pa bodo - po 20 krogih - na sedmem mestu med desetimi moštvi. Razlogov za nezadovoljstvo je dovolj, na tekoča vprašanja pa je odgovarjal sekretar kluba Darko Žičkar. Kdaj ste prenehali s treningi, kdaj boste z njimi nadaljevali? Zadnji trening smo opravili v petek. Ta teden morajo igralci opraviti še zdravniške preglede, slavnostno pa se bomo od leta skupaj poslovili jutri. Nogometaši bodo dobili program za individualno vadbo. Skupaj bodo spet 14. januarja ob 9. uri na Skalni kleti. Vmes bodo nekateri zastopali klubske barve na ma-lonogometnem turnirju v Mariboru. Po daljšem času Združenje prvoligašev organizira turnir na umetni travi. Ta bo 5. in 6. januarja v dvorani Luknja ob štadionu Ljudski vrt. Za Celje bodo igrali tisti, ki jim je igranje malega nogometa pisano na kožo, Simon Sešlar, Marko Križnik, Darijo Biščan, Aleksander Šeliga ... Načrtujemo, ker nam bo to omogočeno, da kot gosta v svoje vr- Darko Žičkar ste spet zvabimo dve legendi zadnjega obdobja kluba. Eden izmed kandidatov je Faik Kam-berovič. Napadalec Kopra Dalibor Volaš ni zanikal stikov z vašim klubom. Kako daleč ste? Mislim, da je z njim že dogovorjeno, da se preseli v Celje. Glede tega ostaja le še vprašanje časa. Preostajajo še pogovori z njegovim dosedanjim klubom, ali se bo to zgodilo v zimskem prestopnem roku ali pa bomo morali počakati na julij. Volaš je namreč amater in lahko brez izpisnice prestopi le v poletnem roku. Kakšen je vaš osebni pogled za padec moštva z vodilnega mesta v spodnji del razpredelnice oziroma celo v območje, nevarno za izpad? Ekipa je bila dobro izbrana, pri samih prihodih nismo grešili. Česar pa smo se s trenerjem in strokovnim vodstvom najbolj bali, se je tudi zgodilo. Poškodbe in kartoni so na žalost odločilno vplivali na naše predstave. Klop je bila prekratka. Obrambna vrsta brez Marlona in Raduloviča ni bila zanesljiva. Tu vidimo največji vzrok za strm padec. Zavedamo se, da ne bi smel biti tako silovit. Sledi nova, dodatna igralska selekcija. Bo spomladi manjkal tudi Sešlar? Ne, komisija za pritožbe pri NZS je tudi uradno znižala njegovo kazen na pet tekem prepovedi igranja. DEAN ŠUSTER Foto; GREGOR KATK Srčni Renato Sulič mora na »črti« veliko pretrpeti. Velika zmaga Rogle Z Jokičem Zrečani povsem drugačni - Misirača spet v Šentjurju? vovarji« ostali brez organizatorja igre v ključnih trenutkih, saj sta morala Andrej Maček (8) in Nejc Strnad (16) na klop. Pri tem je bil najboljši strelec Lance Harris (20), ki je zgrešil dva prosta meta za zmago v rednem delu. V Šentjurju so maloštevilni gledalci videli veliko presenečenje, saj je Alpos na kolena spravil moštvo Slovana, in to po desetih zaporednih porazih proti tej ekipi. Kolektivna igra Šentjurčanov, ki so se dobro pripravili na Kodeljevčane, ter nekoliko podcenjevanja s strani Slovana sta Alpos pripeljala do tretje zmage v sezoni in zagotovila mirne priprave na derbi v Zrečah. Včeraj zvečer PANORAMA ROKOMET 13. krog 1. SL: Sviš - Celje Pivovarna Laško 29:40 (15:20); Podvršič 8, Ristič 4; Gajič 11, Go-renšek, Sulič 7, Špiler 5, Terzič, Kos 3, Furlan, Stojanovič 2, Preverit - Gorenje 32:33 (16:15); Mi-kanovič 8, Šimič 7; J. Dobelšek, Baškin, Vukovič 7, Kavaš 5, Bla-ževič 3, Rezniček 2, Oštir, Sirk 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 24, Koper 20, Gold Club 18, Gorenje 17, Trimo 16, Ormož 15, Knauf Insulation 11, Prevent 9, Rudar, Slovan 8, Sviš 6, Nova Gorica 2. KOŠARKA 9. krog 1. SL: Kraški zidar -Rogla Zreče 67:90; Jurič, Djur-kovič 14; Jokič 25, Šporar 15, Škornik 12, Broiih, Horvat 10, M. Petrovič 9, Remus 7,1. Petrovič 2, Zagorje - Elektra 72:64; Bjelica 24, Savkovič 15; Kune 22, Vidovič 15, Jeršin 10, Do-bovičnik, Šimunič 6, Ličartov-ski 3, Bubnič 2, Hopsi Polzela -Koper 73:86; Čatovič 29, Pod-vršnik 10, Rituper 9, Pungartnik 8, Jovanovič 6, Lorbek 5, Hren 4, Breže 2; Pašalič 23, Čmer 20. Vrstni red: Helios, Krka 17, Zlatorog 16, Koper 15, Slovan, Elektra 14, TCG Mer-cator 13, Alpos, Hopsi 12, Rogla, Kraški zidar 11, Zagorje 10. 9. krog 1. B SL: Celjski KK -Janče 72:82; Ambrož 26, Ter-žan 13, Zdovc 11, Grilanc, Ara-čič 7, Sotošek 5, Škorc 3; Iva-novič 19, Virk 17, Konjice - Th-glav 74:62; Ribič 24, Keblič, Ravnihar 19, Šmid, Gačnik 4, Keblič; Novak 2; Kondič 14, Varagič 12, Parklji - Rogaška 84:60; Kosec 24, Horvat 17; Pešič 13, Plavčak 12, Kosovec 9, Jotič 6, Markovinovič 3, Iva-nuša, Čonžek, Šučur, Brčina 2. Vrstni red: Postojnska jama 17, Parklji 16, Nova Gorica, Gradišče, Janče 14, Rudar, Rogaška, Konjice, Radenska 13, Triglav, Hrastnik, Celjski KK 12, Litija 11, Medvode 8. 9. krog 2. SL - vzhod: Union Olimpija ml. - Nazarje 80:69; Sirnik 16, Babič 14; Kovačič 26, Valenčak 14, Pungartnik 10, Pečovnik, Zakrajšek 4, Ma-tijevič 3, Gračner 2, Ilirija -Pakman Celje 97:55, Terme Olimia - Lastovka 96:106. Vrstni red: Casino Maribor 18, Union Olimpija ml. 16, Maribor, Grosuplje 15, Ilirija, Ježića, Pakman Celje 14, Calcit Mavrica 13, Terme Olimia 12, Nazarje 11, Ruše, Lastovka 10. 7. krog 1. SL (ž): Konjice -AIM 60:56; Šrot 15, Javornik 14, Klančnik 11, U. Kvas 9, Prša 6, N. Kvas S; Ilijev 18, Peha-džič 13. Vrstni red: Kranjska gora 14, Merkur Celje 12, Odeja 11, Neso Ihke, AJM, Konji- naj bi na trening Alposa prišel tudi Živko Misirača (35 let, 203 cm), ki je v sezoni 2000/ 01 že odlično igral za moštvo iz Šentjurja, v drugem delu prejšnje sezone pa je bil član Postojne. Misirača prihaja s Cipra, kjer je igral v prvi ligi. Če je z njegovim zdravjem vse v redu in če se bodo v klubu z njim dogovorih, potem ga bomo lahko v dresu Alposa videli že proti Rogli. JANEZ TERBOVC Peterka 9. kroga: Dragšič (Alpos), Jokič, Sporar (Rogla), Kune (ElektraEsotech), Čatovič (Hopsi). Igralec kroga: Ervin Dragšič (Alpos). ce 9, Ježica, Domžale, Citycenter, Triglav 8, Črnomelj 6. 7. krog lige NLB (ž): Merkur Celje - Budućnost 56:64; Čonkova 13, Barič 11, Blake, Evtoukhovitch, Komplet 9, Ba-jič 3, Zdolšek 2; Perovič 23, Baletič, Perovanovič 9. ŠPORTNI KOLEDAR Hk Torek, 11.12, KOŠARKA 1. SL, 10. krog, Ljubljana: Geoplin Slovan - Hopsi Polzela (18.30). Sreda, 12. 12. KOŠARKA 1. SL, 10. krog, Šoštanj: Elektra - Helios (20). 1. SL (ž), 8. .krog: Merkur Celje - Črnomeij (18.30). NAKRATKO Margučeva zlomljena peta Limone Piemonte: Italijansko prizorišče, ki je prvič gostilo tekmo svetovnega pokala v deskanju na snegu, zaradi od-juge in težav z opremo našim reprezentantom ne bo ostalo v najlepšem spominu. Kljub temu se je Laščan Rok Marguč uvrstil na 15. mesto, potem ko je v dvoboju z Avstrijcem Benjaminom Karlom zlomil peto deskarskega čevlja in tako tekmo končal v prvem krogu finala. Rok Flander je bil 13. 18 odličij Aljesana Sevnica: Na VI. mednarodnem prehodnem pokalu v ju-jitsu borbah, kjer je nastopilo 123 tekmovalcev iz 13 slovenskih in tujih klubov, so člani šempetrskega Aljesana osvojili 10 zlatih, 6 srebrnih in 2 bronasti medalji ter osvojili prehodni in pokal za prvo mesto ekipno. (MK) Drevova prvič v slalomu Aspen: S slalomom se je za ženske končala ameriška turneja svetovnega pokala. Po dolgem času je slalomske točke osvojila tudi slovenska reprezentanca. To je uspelo Ani Drev, ki je zasedla 18. mesto. To so nasploh prve slalomske točke v karieri smučarke iz Šmart-nega ob Paki. V prvi vožnji je dosegla 21. čas, v drugi pa kljub nekoliko slabši predstavi na račun nekaterih odstopov še napredovala za tri mesta. (DŠ) 'O1 IQI St. 98 - 11. december 2007 Dvoboji med Domžalčani in Laščani so bili zanimivi tudi takrat, ko sta za slednje igrala Nebojša Joksimovič (levo) in Hasan Rizvič (desno). šana Hauptmana je namreč v Zasavju zavel nov veter. Hauptman je v minulem tednu okrepil ekipo s kar tremi novinci, kar je bil zadetek v polno. Šoštanjčani so sicer v Zagorju vodih do sredine tretje četrtine, ko sta domačinom uspela delni izid 12:2 ter prevzem vodstva, ki je na koncu tretje četrtine znašalo 6 točk. V zadnjem delu so domačini držali to prednost, Elektra se je sicer približala na 59:61, a je nato dobila pet točk zapored in odpora je bilo konec. Aleš Kune (22,10 skokov) je bil namreč preveč osamljen v napadu šoštanjske ekipe. »Igrah smo premalo zbrano, kar je prineslo preveč izgubljenih žog, da-bi lahko zmagali. Domačini so se še kako okrepili in samo vprašanje je bilo, kdo bo prvi moral priznati njihovo premoč v tem prvenstvu. Žal smo to bili mi, saj nismo prikazali tistega, kar zmoremo oziroma nismo našli pravega orožja za dobro obrambo Zagorja,« je povedal strateg Šoštanj čanov, ki bodo jutri gostih ekipo vodilnega Heliosa. Povsem odpovedali Pred srečanjem s Koprom je trener Hopsov Boštjan Kuhar ves teden opozarjal, kako je ta tekma pomembna za Polzela-ne, saj lahko pomeni ah premik proti vrhu ali padec proti dnu tabele. A očitno so Kuhar-jeva opozorila naletela na prazna ušesa, saj so njegovi varovanci proti zelo solidni ekipi Kopra povsem odpovedali. 13 skokov manj dovolj zgovorno priča o igri polzelskih centtov, ki so bili za nameček še povsem nenevarni v napadu. V prvem polčasu je barko Hopsov nad vodo še držal Jasmin Čatovič, ki je v tem delu ob metu 9:12 dosegel kar 23 točk (skupno 29), v nadaljevanju pa je tudi on popustil. Gostje so tako v 25. minuti prišli do prednosti 12 točk in vse, kar je uspelo Polzelanom, je bilo približanje na 6 točk zaostanka. Ko je v zadnjem delu pozabljeni center gostov Marko Janjuše-vič zadel še dve trojki, so gostje pobegnili na 74:58 in mirno pripeljali srečanje do konca. S tem porazom so Hopsi bistveno pokvarili sicer dober dosedanji del sezone, za nameček pa jih že nocoj čaka še težko gostovanje pri Slovanu na Kodeljevem. »Menim, da so ključni igralci predvsem pod košem povsem odpovedali, ob tem pa ni bilo tiste borbenosti in želje, ki sta nas krasili do zdaj. Tako je zmaga Kopra povsem zaslužena, mi pa se moramo znotraj ekipe temeljito pomeniti, kako in kaj za naprej. Na Kodeljevo gremo neobremenjeni, v mislih pa bomo že imeli srečanje naslednjega kroga proti Rogli, ki bo še kako pomembno za ohranitev možnosti preboja med prvih sedem na koncu tega dela sezone,« je dejal Boštjan Kuhar. Drama v korist SfeSiosa Na kratko smo že poročali o porazu Zlatoroga v Domžalah, kjer so Laščani padli po dveh podaljških, čeprav so imeli kar nekaj možnosti za zmago tako v rednem delu kot v obeh podaljških. A na koncu se je sreča nasmehnila domačinom, ki so tako ostali na vrhu tabele, tudi zahvaljujoč temu, da so »pi- Deveti krog v ligi UPC Te-lemach je prinesel našim petim moštvom dve zmagi, pri čemer je zanimivo, da sta zmagali do tega kroga najslabše uvrščeni ekipi, Alpos in Rogla. Šentjurčani so prišli do velike zmage nad Slovanom že med tednom, medtem ko je Rogla v soboto zanesljivo zmagala v Sežani in prekinila niz porazov. SCaJ pomeni eden pravi igralec ... Po težavah s poškodbo in odhodu Kabineja Sissoka iz Slovenije so se v Zrečah odločili, da se bodo okrepili pod obročema, zato so podpisali pogodbo z izkušenim Igorjem Jokičem, s katerim so se pogovarjali tudi v Šentjurju in Zagorju. Kaj pomeni eden tako izkušen igralec, se je lepo videlo v Sežani, kjer je bil prav Jokič gonilna moč Rogle, ki je prišla do druge zmage v sezoni in tako prekinila niz sedmih zaporednih neuspehov. Izkušeni 27-letni igralec, ki je zamenjal številne klube v Sloveniji, je namreč prinesel zanesljivost v igro ekipe Slo-bodana Beniča, dosegel ob svoji vrnitvi v dres Rogle 25 točk in imel še 13 skokov. Prav skok (42:30 za Roglo) je bil ključen v Sežani, kjer so gostje od začetka do konca nadzorovali igro in rezultat. Še štirje igralci Rogle so imeli dvoštevilčno znamko košev, največ pa jih je ob Jo-kiču prispeval Miloš Šporar, 15, ob štirih trojkah. Strateg Rogle Benič je bil za-dovoljen: »Dosegli smo po- membno zmago, ki je plod dobre priprave. Prihod Jokiča je bil samo pika na i, z njim smo prevladovali v skoku in zanesljivo zmagah. Zdaj je treba samo nadaljevati takšno delo.« Seveda bo Benič iz dneva v dan tudi upal, da Jokič ne bo prehitro dobil ponudbe iz tujine, saj v tem primera lahko takoj zapusti Zreče. Takšen je dogovor. Sledi teden dni priprav na nov velik izziv, saj v soboto v Zreče prihaja ekipa Alposa iz Šentjurja. (Ne)pričakovan poras v Zasavju Že pred gostovanjem v Zagorju je strateg Elektre Esotech Ivan Stanišak opozarjal, da so domačim povsem drugačni kot na začetku sezone. Po prihodu trenerja Du- 211 cm visok Davorin Škornik je bil tretji najboljši strelec Rogle v Sežani. Foto: KZS 14 OTROŠKI časopis NOVI 1D1H V Knjižnici pri Mišku Knjižku so izmed vseh oddanih glasovnic za najljubšo knjigo v mesecu novembru izžrebali pet nagrajencev, ki so prejeli knjižno nagrado in lonček z Miškom Knjižkom. Nagrajenci so Merite Jahi-ri, Maša Bornšek, Ana Nežmah, Jaka Burnik in Taja Koželj. Tudi vi ste vabljeni, da glasujete za svojo najljubšo knjigo. Glasovnice nam pošljite na naslov Prešernova 19, 3000 Celje. Enkrat tedensko bomo izžrebali srečneža, ki bo prejel lonček z Miškom Knjižkom. Zima v Mumindolu Za mesec december je Ida Kreča iz Knjižnice pri Mišku Knjižku izbrala dve knjigi, ki sta povezani z decembrskimi radostmi in prazniki. Knjiga z naslovom Zima v Mumindolu govori o prebivalcih Mumindola, ki pozimi spijo, iz spanja pa se predčasno zbudi Mumintrolek, ki se odpravi na potovanje po deželi Mumindol. Zvečer se vrača v svojo hišo, išče hrano, spoznava prijatelje in se z njimi krasno zabava. »Knjigo je napisala pisateljica Tove Jansson, ki je slovenskim bralcem že znana po knjigi Čarodejev klobuk. Njene zgodbice bodo prijetno branje v zimskih dneh,« je povedala Ida Kreča. Kako je pujska Lizika postala velika gospa Knjigo z naslovom Kako je pujska lizika postala velika gospa, je Ida Kreča izbrala zaradi prihajajočih praznikov, med katerimi večkrat pomislimo na darila - tista, ki jih bomo dobili in tista, ki jih bomo podarili. Knjiga je namenjena otrokom med devetim in desetim letom starosti, govori pa o princeski Penelopi, ki je bila prava dvorna razva-jenka. Za svoj rojstni dan si je namreč vedno zaželela zelo veliko daril, nobeno pa v njej ni vzbudilo zadovoljstva. Za darilo si je zaželela tudi živega pujska. »V dar je res dobila pujsko Liziko, vendar ta pujska ni bila navadna pujska. Kadar so se ljudje zagledali v njene oči, se je v njih nekaj spremenilo. Knjiga je zelo. zabavna zgodba o dvorni pujski, napisal pa jo je Dick King Smih, ki je napisal tudi knjigo in scenarij za film Babe,« je razložila Ida Kreča, ki vsem otrokom želi prijetno branje in lep december. Sejem, vzpenjača in še kaj Hladnega in meglenega četrtkovega jutra, 29. novembra, smo se ob 8. uri zjutraj z učiteljicami Simono Macuh, Kristino Radoš in gospo Karmen zbrali pred šolo z upanjem na čim lepši dan. Učenkam osmega razreda so družbo delale tudi učenke iz sedmega. Vsi smo že vznemirjeno pričakovali odhod, saj nas je v megleni kotlini notranje Slovenije čakalapredpraznična Ljubljana. V avtu je vladalo prijetno vzdušje ob znanih slovenskih in tujih pesmih. Ob prihodu v Ljubljano smo svoje želodčke napolnili z ma- ličenci OS Polzela so na koncertu pokazali svoje glasbeno znanje. lico naših kuharic, ki je zavzetim »knjigožerčkom« dala energijo za potep po Cankarjevem domu. Že ob prihodu smo naletele na stojnico znane osebnosti, ki je prodajala svoje knjige, v katerih je opisovala doživetja svojih potovanj po svetu. Zdela se nam je zelo znana, a vendar nismo bile prepričane, da je res Ben-ka Pulko. Velikodušno nas je sprejela ob svoji stojnici, me pa smo priložnost seveda dobro izkoristile in jo poprosile za fotografijo. Na sejmu je bilo veliko različnih stojnic s knjigami, v katere smo radovedno vtikale svoje noske. Učiteljice so se navduševale nad knjigami, ki so jim morda bolj pri srcu in jih še niso utegnile prebrati ali vsaj malce prelistati. Ura je tekla zelo hitro in zavili smo na Ljubljanski grad. Z žično vzpenjačo smo se hitro povzpeli na grad, od koder smo si ogledovali Ljubljano in njeno okolico. Obiskali smo tudi razstavo in galerijo slik. Na poti proti Celju smo se ustavili tudi na Trojanah, kjer smo si privoščile sladka presenečenja, ne samo krofe, pač pa tudi ostale priboljške. SARA KADENŠEK DAŠA MIKŠA - PUŠNIK, OŠ Franja Malgaja Šentjur S0TR05KI Prijetno zimsko branje ČA50PI5« Št. 98 -11. december 2007 Odprta dlan V Osnovni šoli Polzela so pripravili dobrodelni koncert Odprta dlan. Imeli so zanimiv glasbeni program in stojnice, kjer so lahko obiskovalci kupili božične čestitke, pecivo in svečke. To je bil že četrti tradicionalni dobrodelni koncert, ki so ga pod vodstvom ravnateljice Valerije Pukl z učiteljicami pripravili otroci. Namen koncerta je pomagati učencem OŠ Polzela s podružnico Andraž in otrokom vrtca. Vsako leto je vsebina prireditve nekoliko drugačna. Zadnji dve leti je bila glasbeno obarvana. Letos so nastopili šolski pevski zbori, pevski zbor iz vrtca in MePZ Oljka s Polzele. Nastopajočim sta se pridružila tudi Tanja in Tonči Baletič iz Dubrovnika, ki sta zapela nekaj slovenskih in dalmatinskih pesmi. Otroci so postavili tudi stojnice, kjer so prodajali sadni kruh, pecivo, svečke, voščilnice iz papirja in izdelke iz slanega testa. Vse to so učenci sami izdelali pri pouku. KŠ Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju St 6/2007 z dne 27.11.2007 nad stečajnim dolžnikom NIKA Trgovina, storitve, posredovanje, prevozi, ANTON DUŠIČ s.p., Krivica 29 a, Prevorje - v stečaju objavlja stečajni upravitelj II. JAVNO DRAŽBO, ki bo 19. 12. 2007 ob 15. uri v sobi 236/II Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova 22, pod sledečimi pogoji: 1. PREDMET PRODAJE NEPREMIČNINE: ZKV 356, k.o. Lopaca, parcelne številke: 208/1 - stanovanjska stavba v izmeri 115 m2 208/2.S - stavbišče v izmeri 72 m2 750 - njiva v izmeri 2841 m2 747/1 - gozd v izmeri 3404 m2 747/2 - pašnik v izmeri 982 m2 747/3 - travnik v izmeri 1139 m2 748/1 - njiva v izmeri 3722 m2 748/2 - pašnik v izmeri 406 m2 748/3 - vinograd v izmeri 1118 ni2 748/4 - travnik v izmeri 5830 m2 vse do 1/2 celote. V PAKETU ZA IZKLICNO CENO 8.680,90 EUR. Podrobneje je nezavezujoč opis nepremičnega premoženja razviden iz cenitvenih poročil stalnega sodnega cenilca Silva Plesni-ka z dne 17. 6. 2007 s prilogami (lokacijsko informacijo, z.k. izpisek, mapno kopijo,...). 2. NAČIN PRODAJE Vse nepremično premoženje se prodaja po načelu »videno -kupljeno«. 3. POGOJI JAVNE DRAŽBE 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. 2. Kupci ne morejo biti osebe, določene v čl. 153 ZPPSL. 3. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo in izpis iz sodnega registra, fizične osebe pa osebni dokument. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene na transakcijski račun stečajnega dolžnika št.: SI56 0636 9097 9304 694 pri Banki Celje d.d. s pripisom namena nakazila: »Plačilo varščine za javno dražbo«. Z vplačilom varščine se šteje, da je kupec pristopil k javni dražbi. 4. Vplačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se bo vrnila v roku 3 dni po končani javni dražbi brez obresti. 5. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku 30 dni po opravljeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na transakcijski račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase. 6. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje ali potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali predložiti izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva iz I., II., in III. odst. čl. 153 ZPPSL. 7. Davek na promet nepremičnin in DDV ter morebitne druge javne dajatve, skladno z veljavno zakonodajo, kakor tudi stroške v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe ter prenosom lastništva, plača kupec. 8. Prenos lastninske pravice na nepremičninah in izročitev nepremičnih stvari v posest kupca bo izvršena na podlagi sklepa stečajnega senata po plačilu celotne kupnine ter vseh dajatev 9. Predkupni upravičenci se morajo za morebitno uveljavljanje zakonite predkupne pravice udeležiti dražbenega naroka, s tem, da morajo predhodno vplačati znesek v višini 10% izklicne cene s pripisom: »varščina za morebitno uveljavljanje predkupne pravice«. 10. Predkupni upravičenci uveljavljajo zakonito predkupno pravico na dražbenem naroku v skladu z dražbenimi pogoji in pravili ter tako, kakor podrobneje sledi: a) predkupni upravičenec, ki je vplačal varščino za morebitno uveljavljanje predkupne pravice, se takoj na dražbenem naroku, po zaključenem prvem koraku draženja, izjasni na najvišjo doseženo dražbeno ceno, v primeru, da do dražbe ne pride, ker ni pristopil noben dražitelj, ki bi izpolnil dražbene pogoje, pa se lahko izjasni glede morebitnega uveljavljanja predkupne pravice tudi na objavljeno izklicno ceno; b) dražitelj, ki je v predhodnem draženju ponudil najvišjo ponudbeno ceno, se ima po izjasnitvi predkupnega upravičenca, da uveljavlja predkupno pravico pri doseženi najvišji ponudbeni ceni, v drugem koraku draženja, ponovno izjasniti v smislu morebitnega dodatnega zvišanja svoje dotedanje najvišje ponud- c) v primeru iz predhodne točke poteka nadaljnji postopek dražbe med predkupnim upravičencem in med najugodnejšim dražiteljem, ki je ponudil najvišjo ponudbeno ceno, vse dotlej, -dokler se draženje ne zaključi, kot to določa točka 6 poglavja: Pravila javne dražbe. 4. PRAVILA JAVNE DRAŽBE 1. Dražbo vodi stečajni upravitelj. 2. Na dražbi se prodaja premoženje kot celota. 3. Dražitelji lahko dvigajo ceno pri prodaji nepremičnin za naj- manjši znesek EUR 500,00. 4. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. 5. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. 6. Dražba je končana 10 minut po oddaji najvišje ponudbe. 7. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. 8. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. 9. Premoženje prodaja stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata (čl. 154/1 ZPPSL). Ogled premoženja in listin je možen vsak delovni dan od 10.00 do 14.00 ure in sicer po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Rudolfom Hramcem, tel. št. 03 492 68 40. www.radiocelje.com NOV! TEDNIK 15 Kaj pomenijo močni poki, ki odmevajo po Celju? Gre za uporabo nevarne pirotehnike - Posnetki pokanja celo na internetu V naše uredništvo je te dni poklicalo več Celjanov, ki jih motijo močni poki, ki v zadnjih dneh odmevajo po Celju. Nekaj ljudi naj bi zaradi tega menda klicalo tudi na celjsko policijo, kjer pravijo, da gre po vsej verjetnosti za pirotehnične izdelke, ki se glede na december predvsem na črnem trgu že pospešeno prodajajo. Obstaja možnost, da so močni poki posledica uporabe posebnih pirotehničnih izdelkov, ki so ne le prepovedani, ampak tudi izjemno nevarni. Na policiji so nam povedali, da so njihove patrulje na terenu in stvari preverjajo. Pri tem se pojavi problem, saj storilcev ob prihodu policije na domneven kraj poka ni več. Najbolj ironično je, da zakonodaja predpisuje, da lahko policist storilca kaznuje, če ga zaloti pri dejanju. Torej so policisti bolj kot ne nemočni. Pogovarjali smo se s prodajalcem pirotehničnih izdelkov, ki želi ostati anonimen in pravi, da obstaja možnost, da zelo močni poki, ki jih je slišati te dni po Celju, nastajajo zaradi uporabe petard, ki spadajo med tiste pirotehnične izdelke, katerih glavni učinek je pok. Gre za posebne petarde, ki ne le da se načeloma ne smejo uporabljati - uporaba je dovoljena med 26. decembrom in 2. januarjem - ampak se ne smejo niti prodajati. Prodaja je dovoljena le od 19. do 31. decembra. Kako odjekne cobra si je moč ogledati in slišati na spletu. Mladi fantje so se namreč posneli pri nevarnem pokanju. Glede na govor na videoposnet-ku obstaja velika verjetnost, da posnetek izvira prav z našega območja. »Bolj preprosto povedano: majhna petarda oziroma mini piratka vsebuje na primer gram t. i. razstrelivne snovi, petarde, ki so mogoče razlog za zadnje močne poke v Celju, pa imajo kar 18 oziroma 36 gramov razstreliva, kar je dovolj tudi za hude telesne poškodbe, in na primer čisto preprosto raznesejo 200-litrski sod. Eden takšnih izdelkov se na primer imenuje cobra,« nam je razlagal sogovornik. Omenja tudi možnost uporabe raket za signalne pištole, kar, če je takšna pištola uporabljena v naselju, izjemno odmeva. Zelo pereč problem je črni trg, ki ga policisti in še manj inšpektorji ne dohajajo s kaznovanjem. Naš sogovornik še dodaja, da je ogromno primerov, ko preprodajalci doma mimo hranijo več deset kilogramov pirotehnike ter so za inšpektorje in policijo skoraj nedotakljivi. Na spletu se brez kakršnih koli kriterijev ali prepovedi objavljajo posnetki pokanja z nevarnimi izdelki. Vidni so predvsem mladi fantje, ki ne vedo, da s takšnim početjem ne le motijo ljudi in živali, ampak ogrožajo tudi svoje življenje. Ali inšpektorji in policisti preverjajo tudi takšne posnetke, ni znano. Jasno pa je, da je mogoče te posnetke gledati na internetu brez težav. Neuradno smo izvedeli, da so inšpektorji v enem večjih centrov v Sloveniji, sicer ne na našem območju, v skladišču našli kar 7 ton pirotehničnih izdelkov, namenjenih prodaji v trgovini, medtem ko bi po predpisih ta trgovina lahko imela le 60 kilogramov uskladiščenih izdelkov. SIMONA ŠOLINIČ Foto: PU Celje 7-letna deklica ie v nedeljo umrl 53-letni voznik, v središču Šentjurja pa je v 2Šce trčil v 58-letnega moškega in komaj 7-Ietno deklico. Sa se je V nedeljo okrog 15. ure zgodila na cesti Prožinska vas-Krajnčica. 53-letni voznik osebnega vozila iz okolice Šentjurja je med vožnjo po ozki cesti navzdol zapeljal levo s ceste, nato nazaj na desno preko vozišča in trčil v drevo. Kljub prvi pomoči je bilo zanj prepozno. Natančen vzrok nesreče še ni znan, obdukcija naj bi pokazala, ali so za nesrečo morebiti krive zdravstvene težave voznika. V kolikor obdukcija tega ne bo pokazala, je letos na celjskih cestah zaradi prometnih nesreč umrlo že 40 ljudi, v enakem obdobju lani 24. Letos je na Celjskem umrlo že 16 voznikov osebnih avtomobilov, 12 motoristov in njihovih sopotnikov, 6 pešcev, 4 ostali potniki in 2 kolesarja. Tako kritično stanje v prometu je letos le še v kranjski občini. S hudimi poškodbami se je končala nesreča v soboto v središču Šentjurja. 34-letni voznik manjšega tovornega vozila je na označenem prehodu za pešce trčil v 58-letnega moškega in 7-letno deklico, ki sta cesto prečkala z njegove desne strani. Poškodovana sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v celjsko bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju, huje se je poškodovala deklica. ..: v | ' • Jj ... ... .. SŠol Pirotehnični izdelki so po zakonu o eksplozivu pirotehnične igrače (razred I), izdelki za male ognjemete (razred II), izdelki za srednje ognjemete (razred III), izdelki za velike ognjemete (razred IV) ter pirotehnični izdelki za tehnične namene (razred TI in T2). Razredi I, II, TI in T2 so v prosti prodaji, kar pomeni, da osebe, ki omenjene izdelke sami uporabljajo, ne potrebujejo dovoljenja za nakup. Prodaja izdelkov, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena v času od 19. decembra do 31. decembra, uporaba pa v času od 26. decembra do 2. januarja. Če se tovrstni izdelki uporabljajo v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, bližini bolnišnic, prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer so javni shodi ali javne prireditve, je predpisana kazen, ki pa je le redkokdaj učinkovita. S kaznijo od 417,29 do 1.251,88 evra se kaznujejo starši ali skrbniki, če dovolijo, da mladoletniki do 15. leta uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzora. Nadaljevanje sojenja celjskemu patologu Na ljubljanskem okrajnem sodišču naj bi se danes nadaljevalo sojenje celjskemu patologu Borisu Kavčiču in trboveljskemu kirurgu, napotnemu zdravniku Miranu Gali zaradi domnevno malomarnega zdravljenja. Sojenje je v Ljubljani, ker je Kavčič na celjskem sodišču sodni izvedenec. Gre za primer odkritja 2.805 nepregledanih vzorcev tkiv, ki so se od leta 1985 do leta 2002 nakopičili na patološkem oddelku celjske bolnišnice. Dva pacienta naj bi zaradi malomarnega dela zdravnikov utrpela škodo na zdravju, pet naj bi jih celo umrlo. Kavčiču zdaj sodijo zaradi malomarnega zdravljenja v primeru dveh pacientov. Kot smo že pisah, se je na sojenju zataknilo pri presoji, ali je že prepozno za kazenski pregon. Tožilstvo vztraja pri tem, da dejanja niso zastarala, ker da je šlo v primeru domnevno malomarnega zdravljenja za nadaljevano kaznivo dejanje v letih 1999 do 2002. Morebitno zastaranje bodo proučili izvedenci. Če se bo sojenje v Ljubljani danes nadaljevalo, bosta po vsej verjetnosti pričali izvedenki medicinske stroke. Sojenje Borisu Kavčiču zaradi obtožbe povzročitve smrti iz malomarnosti pa se še ni začelo, ta obravnava naj bi bila na okrožnem sodišču. SŠol 16 KULTURA NOVi TEDNIK Hiša brez življenja Zadnje domovanje Alme Karlin zaščiteno pred propadanjem, a to je tudi vse Trubarjeva ulica na Otoku povezuje Čopovo in Jurčičevo ulico. Od Trubarja do Kajuha iS F731 . a . W ■ -SOte^l S I se imenuje ... V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Trubarjeve ulice, ki na Otoku povezuje Čopovo in Jurčičevo ulico. Poimenovali so jo po slovenskem protestantskem duhovniku in začetniku slovenske književnosti Primožu Trubarju. Trubar se je rodil 9. junija 1508 na Raščici na Dolenjskem mlinarju in tesarju Mihi ter materi Jeri. Leta 1520, ko je bil star komaj dvanajst let, se je znašel v kapiteljski šoli v reški katedrali sv. Vida. Tam je ostal leto dni, nato je tri leta preživel v salz-burškem samostanu sv. Petra. Leta 1524 se je prvič srečal s tržaškim škofom Petrom Bonomom, kjer se je seznanil z deli Vergila in Erazma Rotterdamskega ter si tako pridobil lepo humanistično in teološko izobrazbo. Čeprav še ni bil posvečen v duhovnika, je leta 1527 dobil v upravljanje župnijo v Loki pri Radečah. Že naslednje leto se je vpisal na dunajsko univerzo. Ko so Turki leta 1529 začeli oblegati avstrijsko prestolnico, se je vrnil v Trst, kjer ga je škof Bonomo leta 1530 posvetil v duhovnika in ponovno poslal v Loko pri Radečah. Leta 1533 je Trubar postal ljubljanski vikar, kjer se je prvič javno opiral na ideje švicarske reformacije. Kranjski deželni glavar ga je zaradi tega pregnal iz dežele. Vrnil se je v Trst, kjer ga je škof Bonomo vzel za dvornega kaplana in slovenskega pridigarja. Z dohodki beneficija, ki mu ga je dal škof z župnijo sv. Maksimilijana v Celju, si je Trubar lahko privoščil študij italijanskega protestantizma. Leta 1542 se je vrnil v Ljubljano in takratni ljubljanski škof Kacijanar mu je bil naklonjen. Toda s prihodom škofa Urbana Kalca Tekstor-ja, ki je prijateljeval tudi z začetnikom jezuitskega gibanja Ignacijem Loyolo, so se razmere za protestante spremenile. Odšel je v Nürnberg, kjer se je srečal z nemškim tipom protestantizma. Le-ta je nanj napravil velik vtis. V tem času, leta 1550, sta nastali tudi prvi slovenski knjigi, katekizem in abecednik. Katekizem, ki je vseboval preprosto razlago poglavitnih krščanskih naukov, šest pesmi z notami, dve molitvi in pridigo o veri, je izdal pod psevdonimom Ilirski rodoljub (Philopatridus Illyrieus). Drobno knjižico abecednika, ki je izšla sočasno s katekizmom, je Trubar izdal, da bi se sonarodnjaki lahko učili brati. V tem času se je v Ulmu srečal z nekdanjim koprskim škofom Petrom Pavlom Ver-gerijem, ki ga je pregovoril, da je začel prevajati biblijo, in tako je leta 1555 izšel Matejev evangelij. Dve leti kasneje (1557) je izšel prvi del novega testamenta (Ta pervi del Noviga Testamenta). V istem času je Trubar ponatisnil prvi dve knjigi v latinici in prevedel v slovenščino Ver-gerijeve molitve, namenjene pregnanim protestantom. Leta 1560 je Trubar izdal še drugi del novega testamenta. Zatem je Trubar dobil povabilo iz Ljubljane, da postane superintendent tamkajšnje protestantske cerkve. Z veseljem se je z družino leta 1562 vrnil na Kranjsko, kjer je še naprej izdajal protestant- ske knjige. Ko je leta 1564 izšla Slovenska cerkvena ord-ninga, so ga kranjske oblasti ponovno izgnale. Takrat je šel najprej v Tübingen, nato v Lauffen in ob koncu v Derendingen. Tam je leta 1566 izdal edini prevod iz starega testamenta Davidov psalter in šolsko knjigo Abecedarium. Trubarju je bila domovina ves čas močno pri srcu. Leta 1567 jo je celo skrivoma obiskal, sicer pa zanjo ves čas pisal. Med drugim je leta 1577 končal zadnji del novega testamenta. Le-ta je leta 1582 ponovno izšel, in sicer v dveh delih z naslovom Ta ceh novi testament. Zadnje Trubarjevo delo, prevod Luthrove Hišne postile, je izšlo leta 1595. Takrat je bil Trubar že devet let v grobu. Umrl je 28. junija 1586 v Derendingenu, kjer je tudi pokopan. Trubarjevo slovstveno delo je zelo obširno, saj je objavil 26 knjig. K temu je treba dodati še deset posvetil za hrvaške knjige in 86 rokopisov. Med slednjimi je tudi veliko pisem, s katerimi je bil v stiku z ogromno ljudmi, ki so v razburljivih časih imeli ugleden položaj tako v takratnem kulturnem kot tudi političnem življenju. Prihodnji teden bomo v tej rubriki pojasnili poimenovanje Kajuhove ulice, ki je na Otoku v Celju. Zgodbo o Primožu Trubarju je za objavo pripravil mag. Branko Goropev-šek. Svetovno znana popotnica in pisateljica, Celjanka Alma Karlin, je bila dolga leta kar nekam zamolčana in Slovencem neznana. Potem se je zgodil preobrat ter zanimanje za njeno življenje in njena dela je v zadnjih desetletjih izjemno naraslo. Celjanka, hči slovenskih staršev, ki se je imela za Av-strijko in je pisala v nemškem jeziku, je prepotovala domala ves svet in dogodivščine na teh poteh sprotno zapisovala v svojih knjigah in časopisnih prispevkih. Zadnja leta svojega življenja je s prijateljico Theo Gamelin preživela v skromni hiši v Zagradu, ob poti na Celjsko kočo. V tej hiši je leta 1950 tudi umrla. Prizadevanjem nekaterih javnih in kulturnih delavcev gre zasluga, da hiša ni v celoti propadla. Dosegli so, da jo je Mestna občina Celje statično uredila, na novo pa so jo tudi prekrili in jo s tem zaščitili pred propadanjem zaradi vremena. Hitro ukrepanje v letih 2000 in 2001 je tako hišo rešilo pred propadom. Sledila so manjša obnovitvena in vzdrževalna dela, a odtlej se ni pripetilo nič več. Kot da je Alma Karlin ponovno pozabljena, četudi je vmes postala že kar nekakšen simbol boja za pravice istospolno usmerjenih žensk. Hiša kot spomenik Vlado Kožel, ki v občinskem oddelku za družbene dejavnosti vodi področje kulturnih dejavnosti, pravi, da ni tako. »Res je bila pr- venstvena naloga, da smo hišo statično sanirali, jo na novo prekrili in jo zaščitili pred vremenskimi vplivi. Toda ambicije segajo mnogo dlje. Hiša je razglašena za kulturni spomenik in četudi se na zunaj ne vidi veliko, se v zvezi z njo še vedno dogaja kar nekaj pomembnih stvari,« pravi. Pri tem misli na izdelavo muzeološkega projekta, ki bo opredelil vse, kar naj bi se v tej hiši kot nekakšnem, novem celjskem muzeju ali zbirki dogajalo. »Ohranjene je veliko dediščine, ki je primerna za javno predstavitev, tudi hiša ima svoj značaj in bi jo bilo mogoče lepo predstaviti,« pravi Kožel. Se torej Almini hiši obetajo lepši časi? Morda. A neznank, povezanih zlasti s financiranjem, je še vedno veliko. Kožel pravi, da je že izdelan načelen konzervatorski program, ki ga je pripravila celjska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Ni pa še dokončnega projekta sanacije, a je tudi ta že v izdelavi.« Pomembno je tudi, da so ob prvi obnovi hiše v njej našh veliko zelo zanimivih in izvirnih poslikav iz časa, ko je v njej živela Alma. Re-stavratorji so te poslikave sneli in jih obnavljajo, tako da bodo v velikem delu lahko ohranjene. »V sodelovanju z muzejsko stroko pripravljamo tudi ustrezne vsebine, ki bodo na najbolj primeren način zaokrožile podobo zadnjega domovanja slovite Celjanke,« pravi Kožel, ki upa, da bo hiša nekoč le zaživela kot kulturni spomenik. Do muzeja je še daleč Občina je v treh letih obnove v hišo vložila več kot 60 tisoč evrov, pri čemer je 20 tisoč evrov stal odkup hiše in zemljišča. Po razglasitvi hiše za kulturni spomenik so se kar nekajkrat prijavili tudi na različne razpise za sofinanciranje obnove, a so uspeh le enkrat in pridobili petino denarja za statično sanacijo in pre-kritje hiše. »Nadaljnja obnova bo stala več kot 100 tisoč evrov, hkrati pa bo nujno treba urediti tudi okolico, zlasti bližnjo leseno hiško, ki je bila namenjena Al-minim obiskovalcem, popraviti bo treba dostopnost hiše in postoriti še marsikaj drugega, preden bo ta hiša res postala pravi Almin muzej,« pravi Kožel. In kdaj bi propadu odvzeta hiša, v in ob kateri se že pet let ne pripeti nič, res lahko postala to, kar želijo vsi domačini in množica Almi-nih privržencev? Kožel pravi, da so načrte naravnali na leto 2012, a to je bilo še takrat, ko je Celje kandidiralo za evropsko prestolnico kulture. »Če pogledam čez prst, upam, da bo hiša postala muzej do leta 2010, ko naj bi bila pripravljena za obisk prvih gostov.« Do takrat bo treba počakati, Almo častiti drugače, na zdaj zaščiteno in razmeroma varno zaklenjeno zadnje domovanje svetovne popotnice pa vreči kak pogled ob sprehodu proti Celjski koči. BRST Foto: SHERPA NOVI TEDNIK "KULTURA 17 - Iz Mohorjeve skrinje Prenovljena podoba redne letne zbirke - Branje, priročniki in koledarja 2008 Pred vsakim koncem leta v Celjski Mohorjevi družbi bralce razveselijo z redno letno zbirko. Letošnja je še posebej zanimiva tudi zato, ker je izšla v novi podobi, ki spominja na veliko bonboniero. Knjige, razen obeh koledarjev in otroške knjige, so vezane kot žepne knjige v mehke platnice in so nekoliko višjega formata kot prejšnje, natisnjene na ekološkem papirju. Zbirka kot celota spremlja človeka od rojstva v otroštvo in zrela leta in prinaša tudi namizni in knjižni koledar, ki sta med bralci vsako leto težko pričakovana. Moj prvi dojenček francoske doktorice, psihologinje in psihoterapevtke Anne Ba-cus je knjiga, ki je namenjena predvsem mamicam prve-snicam, staršem prvega otroka, ki jih knjiga na poljuden, strokoven in pomirjajoč način vodi od rojstva do prvega otrokovega leta. Bodoči mladi starši bodo na skoraj dvesto pregledno urejenih straneh priročnika našli napotke o pripravah na prihod novega člana v družino, dojenju, toplini in nežnosti doma, dojenčkovem joku, spanju, prvem zobku, otrokovem duševnem "razvoju pri odraščanju v malčka. Vsekakor je knjiga lahko tudi pri- merno darilo ob rojstvu prvega otroka. Na pot otrokovega odraščanja iz redne zbirke, ki jo že vrsto let ureja Matija Rem-še, mlade bralce pospremi knjiga nekoliko večjega formata z izborom nekaj ljudskih pesmi in pesmic znanih slovenskih avtorjev za otroke, ki jih je izbral France Pi-bernik, z naslovom Najdihoj-ca in Ciciban. Odlične ilustracije je prispevala Tina Kra- šovec. Ne samo otroci, tudi njihovi starši, dedki in babice se bodo z veseljem prepustih rimam v pesmih Otona Župančiča, Franceta Levstika, Franceta Bevka, Daneta Zajca, Bine Štampe Zmavc in številnih drugih priljubljenih slovenskih pesnikov. Na zemlji domači je naslov knjige za odrasle akademika in trikratnega doktorja znanosti Jožeta Mačka iz okolice Laškega. Avtor knjige se na več kot tristo straneh poglablja v zgodovino slovenskega kmečkega stanu, ki je bil skoraj tisoč let v bolj ali manj izrazitem pod-ložniškem razmerju z zemljiškimi gospostvi. Knjiga je pisana poljudno, za širši krog bralcev, kar poudarja tudi avtor, ki je na predlog založbe v knjigo uvrstil tudi nekaj slik. Med bralci so zagotovo najbolj priljubljene Sloven- Celjska Mohorjeva družba je bila ustanovljena kot knjižno društvo davnega leta 1851 in vse od takrat med bralci širi bralnö kulturo. Ta najstarejša slovenska založba pri nas že vse od ustanovitve sledi svojim namenom in ciljem - zbuditi željo po branju dobrih knjig, širiti leposlovje, buditi in utrjevati slovensko narodno in državno zavest. V več kot 150 letih je natisnila 40 milijonov izvodov knjig z več kot 2400 različnimi naslovi, ki jih je napisalo približno 1200 avtorjev. Mohorjeva sodeluje z mnogimi znanstvenimi, raziskovalnimi, kulturnimi, vzgojnimi in drugimi podobnimi ustanovami in organizacijami ter strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Poleg izdajanja knjig organizira različne kulturne in izobraževalne večere, okrogle mize, delavnice, radijske oddaje, izobraževanja in prireditve. ske večernice. Gre za knjigo, ki vsako leto z drugim naslovom in avtorjem izide pri Celjski Mohorjevi družbi in ki jo v domačem krogu prebirajo vsi člani družine. Letošnji izbor prinaša knjigo Jožeta Šifrerja z naslovom Polje, kdo bo tebe ljubil. Jože Šifrer, slavist, se je kot pisatelj uveljavil v številnih prispevkih tako v časopisih kot literarnih revijah. Kmečka povest Polje, kdo bo tebe ljubil je zgodba o Blažu in Lizi po končani vojni, o tem, kako so se zabavali lj udje, kot bi se hoteli poplačati za vse vojne strahote. Celo sovraštvo, ki ga je med ljudi zanesla revolucija, je nekam izginilo ... Med bralci sta priljubljena tudi koledarja. Namiz-nik, kot mu pravijo mohor-jani, je prava zakladnica podatkov ob posameznih dnevih leta z izborom fotografij iz Leksikona cerkva na Slovenskem avtorja Petra Kozine, in sicer po izboru Luke Vidmarja. Knjiga Mohorjev koledar 2008 v trdi vezavi pa je tiste vrste knjiga, koledar in priročnik hkrati, ki ga bralec vzame večkrat v roke, ko išče različne podatke bodisi za vrtna opravila po mesecih v letu, prispevke o naravi, vzgoji, kulturi, cerkvi in veri, praznikih in tudi za razvedrilo s koledarskimi ugankami. Ob koncu vsebine koledarja se je našel prostor tudi za dokumentarne fotografij e. V pripravi je tudi že redna letna zbirka s koledarjema za 2009, ki prav tako napoveduje zanimivo in poučno branje: Anka (Slovenske večernice), Kratka zgodovina Slovencev, Bog, ljubezen, svet in vse drugo in V pričakovanju otroka. Iz Celjske Mohorjeve družbe želijo svojim bralcem prijetno druženje s knjigo in voščijo vesele praznike in srečno novo leto. MATEJA PODJED Jubilej gledališča v Vrb j u Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu, ki sodi v sam vrh ljubiteljskega gledališkega ustvarjanja na Celjskem, v letošnjem letu obeležuje 30 let delovanja. Osrednji dogodek je bil minulo soboto v njihovem domu krajanov. 30. jubileju so namenili vrsto dogodkov, ki so se odvijali skozi vse leto. Vrh pa je bil, ko so na ogled postavili razstavo z naslovom Živim utrinek v življenju. predstavili brošuro 30 let Amaterskega gledališča Vrba ter ob otvoritvi razstave izvedli odlomke iz nekaterih njihovih najuspešnejših predstav. V domu krajanov v Vrbju so pripravili tudi celodnevno prireditev Dan gledaliških ljubiteljev, na katero so povabili svoje prijatelje, amaterske gledališke ustvarjalce od blizu in daleč. Pripravili so tudi okroglo mizo Ljubiteljsko gledališče danes v širšem slovenskem kulturnem prostoru, popoldanski čas pa namenili druženju ob obujanju spominov, izmenja-. vi izkušenj ter kovanju načrtov za. v prihodnje. V uvodni slovesnosti je Marko Repnik, novi vodja žalske izpostave JSKD, nekaterim članom Amaterskega gledališča Vrba podelil jubilejne Linhar- tove značke, ki jih JSKD podeljuje ljubiteljskim gledališč-nikom za dolgoletno aktivno delo. Tako so bronaste jubilejne Linhartove značke za več kot 10-letno delovanje prejeli Sabina Jerman in Frenk Že-leznik, srebrne Linhartove značke za več kot 20-letno delovanje Andrej Čehovin, Marjana Topolovec Dolinšek, Anton Holobar, Jože Cokan, Srečko Štorman in Helena Vogrinc, zlate jubilejne Linhartove značke za več kot 30-let-no delovanje pa Milan Vogrinc, Jelka Štorman, Jože Meh in Leonora Meh. ŽIVKO BEŠKOVNIK Videčnik kot čuvaj kulturne dediščine V Medobčinski matični knjižnici Žalec so v torek zvečer gostili publicista Aleksandra Videčnika. V mnogih letih raziskovanja življenja ljudi, zlasti iz Zgornje Savinjske doline, je nastalo na desetine knjig, knjižic in časopisnih zapisov. Vse to je zdaj združeno v knjigi Iz mojih zapisov, ki sta jo v večernem pogovoru predstavila Irena Štusej in avtor. Knjiga se dotika mnogih področij življenja, dogodkov in ljudi, Videčnik pa se je raz- govoril o ljudskem zdravstvu, splavarjih, hranilništvu, planinstvu, hmeljarstvu in nekaterih posebnostih ljudi nasploh. Videčnik živi v Mozirju. Tamkajšnja knjižnica ureja njegovo osebno zbirko dokumentov in vsega, kar je avtor našel in ohranil, pripoveduje pa o življenju savinjskih ljudi. Mnogi se veselijo častitljive obletnice njegovega rojstva, saj bo v tem mesecu dopolnil 87. leto. Večer je z glasbo popestrila mlada pianistka Špela Štusej. TT Aleksander Videčnik vžalski knjižnici Zakladi vi/ pravičnega hotela Zlatorog». Decembrska razvedrilna radijska igra Pivovarne Laško in Radia * PosUuajte, KaJio Celje, uv odpirajte, vrata, prauAjičtte^a, hotela, Ztatoroej! Vsak, dajv v decembru, vas čaka, vsedudh, sobah, gggBfllltji Riglfi lllili uma urni Pa, & IcMp-presztuč&tj vtuuspriprturfjOMO! St. 98 -11. december 2007 IflC 18 TEßl Dežela nasprotij, a zelo prijetnih ljudi Pri projektu Comenius gre za mednarodno sodelovanje šol in drugih izobraževalnih inštitucij, ki so neposredno povezane s področji šolskega izobraževanja. Šole iz Avstrije, Nemčije Švedske, Turčije in Slovenije pripravljamo projekt What a wonderful world it could be: from our roots to the future. Projekt bo trajal tri leta, njegov okvirni cilj je spoznavanje tradicije, razumevanje različnih kultur in jezikovnih raznolikosti. Učenci se navajajo na strpnost, sprejemanje in spoštovanje drugačnosti ter poglabljajo znanje angleškega jezika. V nedeljo, 11. novembra, smo se učitelji Andrej Podgoršek, Katja Zatler in Barbara Trbovc ter učenca Moj- ca Pevec in Matija Buser iz OŠ Blaža Kocena Ponikva odpravili na enotedenski obisk Turčije. Po dveh urah in pol leta smo pristali v Istanbulu, od tam smo po enourni vožnji z letalom pristali v kraju Konya z 800 tisoč prebivalci, nato nas je čakala še ura in pol vožnje do mesta Kara-man, kjer je sedež šole gostiteljice. Poleg delovnih srečanj in predstavitve vključenih držav smo si ogledali tudi različne šole. Tako smo obiskali javne in privatne osnovne in srednje šole. Pogovarjali smo se z učenci in učitelji. Z veseljem so nam pokazali nekaj učbenikov in delovnih zvezkov. Predstavili so nam državo in svoj kraj. Ogledah smo si nekaj krajevnih značilnosti, med njimi mo-šeje, katoliško cerkev, stare tipične turške hiše, grad ... Obiskali smo zgodovinsko bogat kraj Taskale. Nepozaben pa j e bil večer turške kulture, kjer smo spoznali njihovo glasbo, ples, slikanje in zelo dobro turško hrano. V času obiska smo bili povabljeni na direktorat za šolstvo, sprejel nas je župan, gostili so nas na lokalni televiziji, pristali smo celo na naslovnici lokalnega časopisa. Tako kot ostale države, smo tudi mi predstavili Slovenijo, Ponikvo in našo šolo. Učitelji in učenci so bili navdušeni nad našo predstavitvijo, našo deželo in našimi naravnimi znamenitostmi. Predzadnji dan smo se z avtobusom odpeljali v Kon-yo, kjer smo si ogledali mesto, njihovo umetniško gimnazijo in turistično znamenitost Mevlano. A vsega lepega je enkrat konec. Tako smo se v petek morali posloviti. Strnili smo vtise, se zahvalili za gostoljubnost ter si obljubili, da se v mesecu oktobru leta 2008 srečamo na Ponikvi. Obisk je bil zelo uspešen in prijeten. Vtisi so lepi in nepozabni. Turčijo smo doživeli kot deželo nasprotij, a zelo prijaznih ljudi. Pridobili smo različne izkušnje ter poglobili znanje angleščine. Presenetila nas je odprtost in toplina Utrkov. Spoznali smo nove kraje in navezali prijateljstva s številnimi prijetnimi ljudmi. Verjetno bo sodelovanje v projektu pripomoglo k osebnostnemu razvoju vseh, ki se učimo drug od drugega in živimo v pozitivnem odnosu do drugačnosti in raznolikosti. BARBARA TRBOVC Že četrta generacija komercialistov »Vsaka podelitev diplom je poseben praznik za šolo in višješolsko izobraževanje,« je svoj nagovor 129 diplomantom programa komercialist in računovodja ter gostom na podelitvi diplom v Narodnem domu Celje začel ravnatelj Višje strokovne šole mag. Bojan Sešel, ki je zadovoljen z uspehi šole in njenih diplomantov. Šola .uspešno pokriva potrebe po komercialnem in računovodskem menedž-mentu, saj ponuja nova, kvalitetna znanja o trgovini, komerciali in podjetništvu, kar se vidi tudi po zanimanju za redni in izredni Študij. Študente pritegne poudarek na praktični naravnanosti programov, ki kvalitetno pripravljajo študente na neposredno delo v gospodarstvu ali negospodarstvu. To študijsko leto je v oba programa vpisanih 654 študentov, nekaj manj kot 500 pa jih je v štirih letih diplomiralo. Letos je diplomiralo v programu komercialist rednega študija 48, izrednega študija v Celju in enoti Rogaš- ISč Diplomanti rednega študija komercialist s Stanetom Rozmanom ter mag. Majo Krajne in mag. Bojanom Sešiom (na fotografiji spredaj v sredini) ka Slatina pa 77. Pred dvema letoma so se v program računovodja vpisali prvi študentje in štirim od njih je že v jesenskem roku uspelo diplomirati. O pomenu višješolskega izobraževanja in vlogi Višje strokovne šole za razvoj celjske pokrajine sta spregovorila tudi podžupan Mestne občine Celje Stane Rozman in direktor Regionalne gospodarske zbornice Jože Pušnik. Ob tej priložnosti se je mag. Maja Krajne, direktorica Poslov-no-komercialne šole Celje, kateri kot enota pripada višja šola, za pedagoško delo in pomoč zahvalila predavatelju Emilu Kolencu. Zadovoljstvo z življenjem in delom na šoli je v imenu diplomantov v zalivali izrazila diplomantka Lu- cija Posinek Gorjanc. Slavnostno vzdušje in odlična izvedba podelitve kažeta željo šole, da ostane tudi zadnje srečanje diplomantom v lepem spominu, predvsem pa navdušenje in spoštljiv odnos do prizadevanj vseh udeležencev na poti do želene izobrazbe ter pomena izobrazbe v naši družbi. Foto: LUKA ROJNIK Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju St 86/2006 z dne 28.11.2007 nad stečajnim dolžnikom Konbost, Podjetje za opravljanje kontrole oseb na bolniškem staležu d.o.o., Topole 38, Rogaška Slatina - v stečaju objavlja stečajni upravitelj II. JAVNO DRAŽBO, ki bo dne 19. 12. 2007 ob 9.30 uri v sobi 236/II Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova 22, pod sledečimi pogoji: PREDMET PRODAJE: Nepremičnina, ki v naravi predstavlja lokal št. 7 v izmeri 46.33 m2 v naselju Medijske toplice 1, Izlake - vpisana v ZKV 343, k.o. Izlake: pare. št. 301/3 pare. št. 301/4 do 512/10000 celote. ZA IZKLICNO CENO 15.133,35 EUR. Podrobneje je opis nepremičnega premoženja razviden iz neza-vezujočega cenitvenega poročila stalnega sodnega cenilca Silva Plesnika z dne 26. 9. 20Ö7, tlorisa lokalov Razvojnega inženiringa Ljubljana - avgust 1992, št. projekta 4058, Pogodbe z dne 2.6.1995, Pogodbe štev. 60/95 z dne 30.6.1995, Zapisnika sestanka z dne 5.10.2000, Pogodbe o uskladitvi dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja z dne 10.10.2000 in Zapisnika sodne poravnave z dne 8.12.2003. 2. NAČIN PRODAJE: Nepremično premoženje se prodaja v kompletu po načelu »videno - kupljeno«. 3. POGOJI JAVNE DRAŽBE 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. 2. Kupci ne morejo biti osebe, določene v čl. 153 ZPPSL. 3. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo in izpis iz sodnega registra, fizične osebe pa osebni dokument. 4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene na transakcijski račun stečajnega dolžnika št.: SI56 0600 0097 3903 385 pri Banki Celje d.d. s pripisom namena nakazila: »Plačilo varščine za javno dražbo«. Z vplačilom varščine se šteje, da je kupec pristopil k javni dražbi. 5. Vplačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se bo vrnila v roku 3 dni po končani javni dražbi brez obresti. 6. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku 30 dni po opravljeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na transakcijski račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase. 7. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje ali potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali predložiti izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva iz I., II., in III. odst. čl. 153 ZPPSL. 8. Davek na promet nepremičnin in DDV ter morebitne druge javne dajatve, skladno z veljavno zakonodajo, kakor tudi stroške v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe ter prenosom lastništva, plača kupec. 9. Prenos lastninske pravice na nepremičninah in izročitev nepremičnih stvari v posest kupca bo izvršena na podlagi sklepa stečajnega senata po plačilu celotne kupnine ter vseh dajatev in stroškov. 10. Predkupni upravičenci se morajo za morebitno uveljavljanje zakonite predkupne pravice udeležiti dražbenega naroka, s tem, da morajo predhodno vplačati znesek v višini 10% izklicne cene s pripisom: »varščina za morebitno uveljavljanje predkupne pravice«. 11. Predkupni upravičenci uveljavljajo zakonito predkupno pravico nä dražbenem naroku v skladu z dražbenimi pogoji in pravili ter tako, kakor podrobneje sledi: a) predkupni upravičenec, ki je vplačal varščino za morebitno uveljavljanje predkupne pravice, se takoj na dražbenem naroku, po zaključenem prvem koraku draženja, izjasni na najvišjo doseženo dražbeno ceno, v primeru, da do dražbe ne pride, ker ni pristopil noben dražitelj, ki bi izpolnil dražbene pogoje, pa se lahko izjasni glede morebitnega uveljavljanja predkupne pravice tudi na objavljeno izklicno ceno; b) dražitelj, ki je v predhodnem draženju ponudil najvišjo ponudbeno ceno, se ima po izjasnitvi predkupnega upravičenca, da uveljavlja predkupno pravico pri doseženi najvišji ponudbeni ceni, v drugem koraku draženja, ponovno izjasniti v smislu morebitnega dodatnega zvišanja svoje dotedanje najvišje ponud- c) v primeru iz predhodne točke poteka nadaljnji postopek dražbe med predkupnim upravičencem in med najugodnejšim dražiteljem, ki je ponudil najvišjo ponudbeno ceno, vse dotlej, dokler se draženje ne zaključi, kot to določa točka 6 poglavja: Pravila javne dražbe. 4. PRAVILA JAVNE DRAŽBE 1. Dražbo vodi stečajni upravitelj. 2. Na dražbi se prodaja premoženje kot celota. 3. Dražitelji lahko dvigajo ceno pri prodaji nepremičnin za najmanjši znesek EUR 500,00. 4. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. 5. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. 6. Dražba je končana 10 minut po oddaji najvišje ponudbe oz. uresničevanja le-te. 7. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. 8. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. 9. Premoženje prodaja stečajni upravitelj po navodilih in pod nad zorstvom predsednika stečajnega senata (čl. 154/1 ZPPSL). Ogled premoženja, nezavezujočih cenilnih poročil in prilog je možen vsak delovni dan od 10. do 14. ure in sicer po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Rudolfom Hramcem, tel. št. 03 492 68 40. www.radiocelje.com St. 98 - 11. december 2007 NOVI TEDNIK 19 IE - NASE BOGASTVO Težave v spolnosti II. Nadaljujemo z odgovorom bralki o moževih težavah z impotenco po njegovi operaciji na srcu in številnih zdravilih, ki jih mora jemati. Nezdravljena erektilna disfunkcija (ED) vodi v številne probleme in težave. Izguba samozavesti je pomemben dejavnik, spori s partnerico postajajo vse pogostej ši in nasilni, pogost je beg v alkoholizem, nasilje in v depresijo, zaradi česar številni izgubijo delo. Med tako travmati-ziranimi so pogostejše nesreče in tudi samomori Erektilna funkcija je živč-no-žilni dogodek. V tem procesu so povezani možgani od hipofize, preko hrbtenjače s penisom. S staranjem upadajo fiziološke funkcije, poveča se prevalence kroničnih bolezni (sladkorna bolezen, bolezni prostate, periferne žilne bolezni, bolezni srca, hi-perlipidemija, hiperetenzi-ja), stopnjujejo se psihološke težave, težave s partnerico. Vse to še slabša pomanjkanje telesne vadbe/neaktiven način življenja, debelost, popivanje, uživanje drog, kajenje itd. Preiskave in zdravljenje Ob težavah, ki vplivajo na vaše spolno življenje svetujem, da se pogovorite s svo-' jim zdravnikom. Lahko vam bo predlagal zdravljenje glede na obliko težave in glede na njen vzrok. Od tega je odvisno tudi zdravljenje. V kolikor osebni zdravnik ni odkril vzroka, so potrebne bolj ED razdelimo na psihogeno ali organsko. Psihogena Nenaden začetek Takojšnja popolna izguba Nočne erekcije Se razlikuje glede na partnerico in okoliščine Organska Postopen začetek Počasno napredovanje Brez nočnih erekcij Ni erekcij v spolno najbolj vznemirljivih okoliščinah. Psihogeni vzroki ED so: depresija, strah, problemi zaupanja in medsebojnih odnosov, psihološki problemi, psihični stres. Tako igrajo tudi emocije pomembno vlogo. zahtevne preiskave, ki jih bo opravil ustrezni specialist (ultrazvok penisa, slikanje arterij, slikanje ven, nevrofizio-loški testi ali celo razgovor pri psihiatru). Rezultati preiskav nam bodo dah odgovor, katero zdravilo je optimalno za posameznega bolnika. Idealno zdravilo naj bi bilo: enostavno za uporabo, neinvazivno, neboleče, dobro učinkovito in da ima le malo stranskih Učinkov. Najpogostejše zdravilo za odpravljanje ED je že beseda, šele nato sledijo druga zdravila, med katerimi je prva tableta. Samopomoč Veliko lahko naredimo že sami z enostavnimi ukrepi. Psihoterapija je prva. Ne pozabite, da seks ni samo spolni odnos. Vaš partner naj vam bo najbolj pomemben. Bodite pozorni na potrebe in želje. Vzemite si čas za razumevanje sprememb, ki jih oba doživljata. Poskusite nove položaje in druge prilike, živite zdravo. Veliko vlogo ima redna fizična aktivnost, pol- t Za Informacije o izdelkih lahko pokličete ali obiščete zeliščno lekarno in trgovino z zdravo prehrana BIOT Center Celja, Giavn« trg 10: 03 5441 631 City center Celje, nadstroPte:03 490 31 91 Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog novredna hrana, dovolj tekočine in obvladovanje stresa. Redno se posvetujte s svojim zdravnikom in vzdržujte pozitiven odnos do življenja Nekaterim pomagajo razne oblike masaže in metode, ki povečujejo mladostni videz kože in ohranjajo vitalnost organov. Vendar brez pretiravanja. Obstojajo tudi naravna zdravila, ki so popularna že stoletja: lotosov čaj, ginseng, tartufi, laneno seme, razna mazila - nepo-zebnik, olja paprike, morski sadeži, yohimbin itd. se uporabljajo. v različni kulturah in ob različnih priložnostih. Tablete Med peroralnimi sredstvi obstojajo različne tablete (viagra, levitra, cialis). Dokazano je, da so novejša sredstva bolj uspešna, z manj stranskih učinkov. So tudi bolj varna. Vsa so registrirana v vseh državah EU. Bolniki jih dobro prenašajo, saj imajo le malo stranskih učinkov, pa še ti so blagi do srednji in prehodnega značaja (glavobol, zardevanje, zama-šen nos, vrtoglavica in dis-pepsija). Zdravila delujejo hitro in tako je lahko večina moških imela uspešen spolni odnos glede na placebo že 25 minut po zaužitju. Vendar se zdravilo uporablja samo takrat, kadar je to potrebno. Uporabi se 25 do 60 minut pred spolno aktivnostjo. Erekcija ne nastopi s samim jemanjem pilule, potrebna je tudi stimulacija centralnega živčnega sistema. Zdravilo se lahko vzame le vsakih 24 ur. Fiziološke spremembe se takoj, ko moški zaključi s spolno aktivnostjo, normalizirajo in tako preneha erekcija. Ostale terapije Uspešna je tudi hormonska terapija, ki je pomembna pri simptomih zmanjšanega delovanja spolnih žlez. Priporoča se le starejšim od 20 do 65 leta starosti. Izboljša vse težave, tudi neplodnost. Vakumske črpalke so naprodaj tudi pri nas. Operacije na žilah so zahtevnejši poseg, a lahko, omogočijo v nekaterih primerih boljši dotok krvi v penis, kadar je vzrok v arterijah, ali zmanjša prehitri odtok krvi iz penisa, kadar je vzrok v venah. V določenih primerih lahko v penis vgradimo penis protezo, ki je lahko trda tako, da je penis stalno v erekciji, ali pa je sestavljena iz prekatov, ki se pri pritiskanju na črpalko, ki je vstavljena v mošnjo, napolnijo s tekočino, kadar moški želi erekcijo. Če imate vprašanje za pri-marija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Erektilna disfunkcija je pogosta, a premalo zdravljena bolezen, saj lahko pomembno vpliva na kakovost življenja. S pogovorom in posvetom bo tudi vam uspelo rešiti težave. Zato ukrepajte čim prej, saj v preventivi lahko veliko storimo sami. Obiš-čita zdravnika in se pogovorite! Spletne strani za alternativno medicino Pred časom smo objavili intervju z dr. Dragom Smiljani-čem, kiropraktikom, akupunkturistom, bioenergetikom in radiestezistom, ki je ljudem znan tudi kot terapevt alternativnih vej naravne medicine. Te dni je izdal tudi novo knjigo Zdravljenje z bioenergijo - šola in priročnik za bioener-goterapevte. S knjigo, kot pravi, želi naučiti ljudi, kako si pomagati, ko nastopi bolezen. V knjigi razloži delovanje energij ter piše o osnovnih tehnikah zdravljenja z bioener- gijo. Sicer pa Smiljanič poleg zdravljenja svojih strank pripravlja tudi številne tečaje bioenergije za različne skupine v Krškem. Ker je v naše uredništvo po objavi intervjuja klicalo veliko bralcev, kako kontaktirati z Dragom Smiljaničem, lahko zdaj zapišemo, da ima tudi spletno stran za vse informacije www.biomedica-si.com. SŠol vmni.novitednik.com iniww.radiocelje.com IN ČAJČKI Cimet za praznike Cimet je začimba, ki je v veselem decembru porabimo več kot prej v celem letu. Je namreč nujna sestavina kuhanega vina, ki ga v tem času prodajajo na prazničnih stojnicah ali pa si ga vesela druščina skuha kar doma. Najbrž ga v vino dodajajo, ker naj bi »pogrel« telo, kar še kako prija pozimi. Cimet je tudi zaveznik našega zdravja. Zmanjševal naj bi raven sladkorja v krvi, spodbujal prebavo ... Cimet (Cin.namomu.mzey-lanicum) sodi med staroste začimb. Izvira iz Indonezije, s Cejlona. Kitajci naj bi ga uporabljali že v 3. tisočletju pr. n. št. Stari Egipčani so z njim začinjali napitke, balzamirali trupla in zdravili to in ono bolezen. Nanj je veliko dal strašni cesar Ne-ron, ki ga je ženi ob pokopu namenil silne količine, da se ne bi pripetilo, da bi bila brez njega v onostranstvu, V Evropo je prišel z arabskimi trgovci: Cimet pridobivajo iz lubja cimetovca, tropskega drevesa, ki zraste do 10 metrov visoko, a se goji na plantažah pretežno kot grm. Največ ga izvažajo iz Šrilanke, Malezije, z Madagaskarja in s Sejšelov. V začimbne in zdravilne namene uporabljamo posušeno tanko notranjo plast skorje, delno kot zvite paličice, delno kot prah. Ni dvoma, da košček cimetove skor-jice izboljša okus kuhanemu vinu ah kompotu, mleti cimet pa jabolčnemu zavitku ali narastku. Praznične zimske večere v svojem domu polepšamo, če prižgemo svečko, ki ima dodan cimet. Joj, kako to prijetno diši! Kar se zdravilnosti tiče, začnimo z najnovejšimi raziskavami, ki prinašajo upanje zlasti sladkornim bolnikom tipa n. Izsledki teh raziskav pravijo, da naj bi že majhne količine cimeta v hrani zmanjševale raven sladkorja v krvi. Eden od pohfenolov, ki jih cimet vsebuje, naj bi deloval podobno kot inzulin, zmanjševal pa naj bi tudi delež maščob in holesterola v krvi. Po nekaterih podatkih naj bi 1/4 čajne žličke cimeta na dan koristno vplivalo na krvni sladkor. Sladkorni bolniki naj bi torej cimet pogosteje uporabljali v svoji prehrani, z njim lahko izboljšajo okus pomarančnemu soku ah kavi. Uporaba skorje cimetovca se priporoča pri prebavnih motnjah, kot so napenjanje. Piše: PAVLA KLINER občutek polnosti, krči, driska, slabost, bruhanje, pomanjkanje apetita. Eterično olje cimeta lajša krče in zavira vnetja ter zatira glivice in bakterije. Spodbuja slabo prebavo, koristi pri splošni oslabelosti, poživlja in vodi do hitrejšega okrevanja, če smo bolni. Zaradi svojega eteričnega olja učinkuje proti-virusno in tako pomaga pri ' bolečih mišicah in drugih simptomih prehlada in gripe ter znižuje vročino. Zoper vse prebavne in prehladne tegobe si pripravimo ci-metov poparek: žličko sesekljane skorjice prelijetao s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut. Topel čaj pijemo dva do trikrat na dan pred obroki. Čisto eterično olje lahko močno draži, zato ga ne smemo uporabljati niti notranje niti zunanje, njegov delež v drogi pa je največ 4-odsto-ten. Za to eterično olje sicer velja, da spodbuja kreativnost in družabnost, krepi samozavest, stimulira, pomaga pri impotenci, jezi, egoizmu, strahu, krepi živce in daje telesno in duševno toplino. Cimet v krajih, od koder je doma, že od nekdaj velja za začimbo, ki ogreva v mrazu. Pospeši namreč krvni obtok, zlasti v prsih. Ob pravilni uporabi ni pričakovati stranskih učinkov, če pa z njim pretiravamo, lahko pride do prehitrega bitja.srca, zasoplo-sti, črevesnih krčev, potenja, zaspanosti in depresije. Kot začimba pri kuhi ni nevaren in ne povzroča preglavic, niti nosečnicam, ki pa ga ne smejo jemati kot zdravilo. Cimetove palčke, povezane v snopke, so lahko tudi sestavina prazničnega potpu-rija: Po želji mu dodamo še posušene koščke pomarančne lupine, klinčke, zvezdasti janež, muškatni orešček, mešanico sadnega čaja... 8- 12 kg Dr. PIRIMAT mm^m^flMmmm Št. 98 -11. december 2007 Podjetje NT&RC, d.o.o. grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, RADIO CELJE AGENCIJA Direktor. Srečko Srot SÄ^SiStaSl^ÄÄ! Odgovorna urednica: Simona Brglez Opravlja trženje ogla.ne» prostora v Novem tedni- Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen- ^-ejnost ' Urednica informativnega programa: Jänja Intihar ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske st cijsko-tržnodejavnost E-mail: radio@nt-rc.si. Pnmočnira direktnria ... Naslov:Prešernova 19,3000Celje,telefon {03)4225190, NOVI TEDNIK E-mail v studiu: info@radiocelje.com vodia Aeenciie- Vesna Leiič fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsaktorekinpetek, odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. _ , „ . ' „ „ ,. cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. ftopaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški UREDNIŠTVO Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Telefon: (03)42 25 190 letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega raču- www.minjadesign.comE-mailuredništva:tednik@nt-rc.si; Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ——- Št. 98 -11. december 2007 - mM tednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase u Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno-s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. PRODAM TWING0 1,2, letnik 2000, reg. do 1.10. 2008, airbag, avtoradio, tonirana stekla, letne gume, prodam. Telefon 031 807-665. 6325 VW golf diesel, dvojka, v voznem stanju, tehnični 01, prodam za 600 EUR. Telefon 031 383-658. 6343 KUPIM OSEBNO vozilo, staro deset let, lahko poškodovano ali ne, kupim. Telefon 041361- PRODAM TRAKTOR Zetor 67-18, s kabino, za 3.300 EUR in samohodno nakladalko Bücher 4-4, prodom za 3.500 EUR. Telefon 041 793-891. Š835 NOV traktor Limb 80 US LUXS, 80 konjskih moti, z vso osnovno in vso dodatno opremo, ugodno prodam. Telefon 031 673-673. Opeka, d. o. o., Suho pri Pre-dosljah 28,4000 Kranj. n KUPIM TRAKTOR, kmetijski stroj, motokultivotor in tovorno vozilo, manjše, tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130. 6224 W3EEM NAJAMEM EN0INP0L do dvosobno stanovanje najamemo za daljše obdobje. Telefon 031 513-257. 6198 STANOVANJE ali manjšo hišo, v Celju ali okolici, vzamem v nojem. Telefon 041 324-325. 6289 V CEUU z okolico kupim stanovanjsko hišo. Plačam takoj, do 100.000 EUR. Nujno. Telefon 031 309-555. 6266 um,mm PRODAM STANOVANJE v Šentjurju, 43 m!, prodam za 52.900 EUR. Telefon 051 819-572. PRODAM LEPO ohranjeno kotno sedežno garnituro, raztegljivo v ležišče in fotelj, prodam po ugodni ceni ali zamenjam za 5 m3 drv. Telefon 031 362-593. 6276 ZÄMRZ0VA1N0 omaro, 3001, prodam za 50 EUR. Telefon 031251-363. 6288 ZAMRZOVALNO omaro Gorenje, 4 predali, prodam. Telefon 041421-538. 6301 KUPIM ŠE uporaben štedilnik na trdo gorivo, levi, kupim. Telefon 5731-223, 041 405-921. 6280 ŠTIRI visoke garderobne omare, kovinsko omaro in pisarniško pisalno mizo podarim. Telefon 041 980-145, po 16. uri. GRADBENI MATERIAL V CEUU kupim enoinpol ali dvosobno stanovanje. Plačam takoj, vselil bi se do 1.3. 2008. Nujno. Telefon 031 309-555. ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 54,27 m!, tretje nadstropje, Celje, Kraigherjeva 7, takoj oddamo. Stroški najema 200 EUR. Tele fon (03) 5482-930,051 313-586, pokličite do 16. ure. Poslovno-komercialna šola Celje, Kosovelova 4, Celje. n GRADBENI material (zidaki, cement, mreže...) ugodno prodam. Telefon 041685-667. Ž 238 hlodovino javor, hrast in ostalo. Plačilo takoj. Tel.: 041-636-739. 20 INFORMACIJE - MALI OGLASI Mačke - svete živali freske pa govorijo, da so ljudje mačke uporabljali tudi za lov. Vse mačke v Egiptu so bile last faraona, a ker vladar ni mogel primerno skrbeti za vse svoje ljubljence, je dovolil Egipčanom -plemenitim in čisto navadnim ljudem -, da jim nudijo zatočišče in skrbijo zanje. V zameno je prebivalcem omogočil davčno olajšavo, saj so mačke lahko prijavljali kot svoje družinske člane. Ljudje so verjeli, da imajo mačke neposreden vpliv na njihovo življenje in na pomembne dogodke. Namerna ali nenamerna usmrtitev mačke, celo po nesreči, je veljala za zločin, saj so bile vse mačke faraonova last. Kazen je bila huda -smrt. Ob smrti mačjega družinskega člana je žalovala vsa družina; člani družine so si obrili obrvi, kar je pomenilo, da je preminula družinska mačka. Mačke so bile deležne enakih pogrebnih ritualov kot ljudje - duhovniki so jih mumificirali, k večnemu počitku pa so jih položili v grobnice skupaj z njihovimi družinskimi člani. Prav tako so z njimi v večnost poslali nakit in druge zaklade, menda celo mumificirane miši in podgane. Mačke so imele celo svojo zaščitnico, in sicer v boginji Bastet. Poleg zaščitni-ce mačk je predstavljala sončno boginjo in življenjske moči, je tudi boginja ognja, rojstva in rodovitnosti, užitka, sreče, plesa, zaščite proti boleznimi in zlim duhovom. Bastet soupodablja- Sem gusarska psička z ladje Črni biser, kjer skrbim za varnost gusarjev. Vedno se namreč zgodi, da se kakšen spotakne in pade ravno na oko, nato pa čezenj dobi čmo prevezo. A moja preveza ni posledica nerodnosti, saj mi jo je podarila mati narava. (5130) Vem, da so v modi suhe in velike punce, vendar smo tudi malo bolj okrogle prav luštne. Vedno smo nasmejane in razigrane, vselej pripravljene na igro. Obišči me, zagotovo te bom razvedrila. (5126) Ali ste vedeli, da so naše domače mačke, ki poleža-vajo na kavčih ter našo naklonjenost do teh čudovitih živali izkoriščajo za ure in ure božanja in ljubkovanja, v starem Egiptu veljale za svete živali? Podatek niti ni presenetljiv glede na to, kakšne časti in naklonjenosti so deležne tudi v današnjih časih. Mačke so v Egiptu postale svete okoli leta 1500 pr. n. št., ko so si pridobile visok družbeni položaj zaradi svojih sposobnosti varovanja skladišč žita in zaradi lovljenja miši. Številne 0, kaj pa je bilo to? Svetloba iz škatle, ki dela slike, je vzbudila moj čut za raziskovanje. Takoj, ko me tale oskrbnik spusti, grem preverit, kaj neki se skriva za tisto bleščečo škatlo. (5134) Sem mala, mini psička, polna življenjske energije. Trenutno sem malo plašna, a če me obiščeš, se ti bom pokazala v svoji pravi luči. (5124) li kot žensko z glavo udomačene mačke. Egipčani so do mačk čutili globoko spoštovanje, smatrali so jih za čudežne in fascinantne, obravnavali so jih kot bogove. Naj nam bodo stari Egipčani za vzgled, kar se tiče skrbnosti do mačk in mišljenja, da so mačke res posebne živali. Naše živalce v zavetišču so tudi posebne, tako kužki kot mucke. Glede njihove posebnosti se lahko prepričate, če jih obiščete v zavetišču Zon-zani v Jarmovcu pri Dram-ljah od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro, ah pa si jih ogledate na internetni strani www.go.to/zonzani. Za vse informacije pa smo dosegljivi na telefonski številki 03/749-06-00. NINA STARREL Ko bom velika, bom lepa črna labradori». Lahko bova šla skupaj v šolo, da pokažem svoje znanje in spretnost Kaj praviš? Jaz sem za! Pridi!(5136) OVI TEDNIK -INFORMACIJE 21 PRODAM PRAŠIČE, težke od IDO kg naprej, domaća vzrejo, krmljenj z domačo hrano, prodam za 1,45 EUR/kg. Možna dostava ali zakol. Telefon 031 524-147, (03.) 582-1866. 6340 TELIČKO simentalko, staro deset dni, prodam. Telefon (03) 734-7673. L575 KRAVO, ä, primemo za dojiljo in prašiče, od 30 do 150 kg, prodom. Telefon 7148-116,051453-485. 6290 KRAVO s teletom ali samo teličko, staro 14 dni, prodam. Telefon 5738-088. 6292 BIKA, približno 400 kg, črnega, prodam ali menjam za telteo. Telefon 031642-504. Š837 PRAŠIČE, približno 120 kg in svinjo, težko 250 kg, hranjeni z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 580M57. §836 PRAŠIČA, težkega od 150 do 210 kg, prodam. Telefon 031243-715. 6294 KRAVO za zakol, staro 3 leta, prodam. Telefon (03) 573-9356. L576 DVA bikca, belgijsko plavega in črno belega, težka približno 200 kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 598-645. BORDOJSKA doga, dve psički, stari 6 tednov, cepljeni, razglisteni, prodamo. Telefon 041663-170. 6303 ŽREBICE po izbiri, stare od 6 do 30 mesecev, B rodovnik, shp pasme, žigosane, z urejenimi dokumenti, vajene paše drugih konj, zelo mirne, iz eko reje, nujno prodam. Telefon 031 506-277,0599-22063. 6313 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 040 312-588. 6321 TEUCO simentalko, težko 170 kg, prodam. Telefon (03) 5792-174,031422-606. PRAŠIČE, težke 150 kg, krmljene z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5822-134. 6329 TEUCO, brez številke, kupim. Telefon 041 814-242. 6293 KMETIJSKI PRIDELKI KAKOVOSTNO belo in rdeče vino, šmarski in virštanjski okoliš, prodam. Telefon 051 672-655. 6282 Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšel si v tihi dom. V SPOMIN 10. decembra 2007 je minilo pet let, kar nas je za vedno zapustil IVAN SUSTER (7.1.1920-10.12.2002) Hvala vsem ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. © Igralni salon Casino Faraon Celje, Ljubljanska cesta 39,3000 Celje Prosto delovno mesto Internega nadzornika Pogoji: V. stopnja izobrazbe, 6 let delovne dobe ali VI. stopnja izobrazbe, 3 leta delovne dobe, «komunikativnost. urejenost. Rok za prijavo na razpis je 17.12.2007. Prošnje naj pošljejo na naslov: Marwin d.0.0.. Koroška 56c, 3320 Velenje ali casino.faraon@siol.net NERABUEN sesalec Igea compact in več neokvirjenih gobelinov, različnih velikosti, prodam. Telefon 031 210-010. 6132 STROJ za pranje črev prodamo. Telefon 041 934-324. 6315 KRAVO, staro 6 let, brejo 8 mesecev, bika, težkega 700 kg in bukova drva, prodam. Telefon 041617-074. Š841 SIROJENE kože, jagnjeto, ugodno prodam, cena 15 EUR. Telefon 031 501-658. 6322 30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstev je bilo v preteklem letu sklenjenih z našo pomočjo. Letos kaže, da jih bo še več. Ženitna posredovalnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/57 26 319, 031 505 495, 031 836 378 HITRO NAROČITE mm na Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. —■ |J|>/|]> tudi letnik 2007 4 Ji HIVI J>ys prilogo TV-OKNO! ^ * J '* Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj^ ______________ Ulica:________________ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Datum rojstva: za potrebe naročniške službe Novega tednika ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold. n 38-letni, poslovno uspešen moški, ki nima sreče v ljubezni, išče zvesto dekle s temeljnimi človeškimi vrednotami. Telefon 041 229-649. 6233 SIMPATIČNA vdova, 50 let, Celje, situirana, želi prijatelja do 65 let. Telefon 041 248-647; www.superalan.si. 6306 UČITEU, simpatičen, 46 let, želi urejeno žensko do 46 let. Sem pošten in nekadilec Telefon 041 248-647; www.supera- lan.si. 6306 lavca na območju Žalca in Celja: (a la carte) ter V KUHINJI. Možnost zaposlitve za nedoločen čas v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu, kjer so odlični pogoji osebnega razvoja in napredovanja. Prošnje pošljite na naslov: SPD d.o.o.. Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije na tel. št: 051/630-925. brezplačna številka (((• 080 12 37) DELOVNI ČAS -NON STOP Zaradi širitve dejavnosti sodelavke/sodelavce - VOZNIKE - stimulativen OD, urejen kolektiv AM MOBIL, d.o.o.. Mariborska 204, 3000 Celje Kruta usoda v hipu strgala nam tebe je iz rok. Ljubezen, delo in trpljenje -bilo tvoje je življenje, nam ostala zdaj praznina in velika bolečina. V SPOMIN DARINKI KONČAN 11. decembra bodo minila tri leta, kar nas je zapustila draga hčerka in mamica. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni najdražji Esrnm jOSTlLNAJež, Linhartova 6, Celje zaposli za nedoločen čas kvalificirano kuharico in pomočnico kuharice. Informacije po telefonu 041369-332. 6099 JARADI povečanega obsega dela redno zaposlimo fasaderje in slikopleskarje. M3grad, d. o. o., Gosposvetsko 3, Celje, telefon 041771-104. 6296 ŠČEM delo clsfilkealilikarice perila, enkrat do dvakrat tedensko. Sem poštena in diskretna. Samo okolica Celja in Laško. Iščem te u travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (M. Kačič) Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast t VOJKO PODGORŠEK (7.3.1940-7.12.2007) Na zadnji poti ga bomo pospremili danes ob 11.30 n mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči vsi njegovi IŠČEMO mehanika z delovnimi izkušnjami. Telefon (03)4254305. Branko Kolenc, s. p.. Goji 46, Tmovlje pri Celju. n ORGANIZATOR transportnih storitev. V svoje okolje vabimo ambicioznega in dinamičnega posameznika-(co) z veseljem do dela na področju storitev prevoza. TLS, d. o. o., Trubarjeva 5, Laško, telefon (03)734-3316. n ZAPOSLIMO študentko ali dijakinja za delo v bistro ju za pomoč ob vikendih. Dado, d. o. o., Ljubljanska cesta 28, 3230 Šentjur, telefon 041 750-012. Š840 PODJETJE Energostik, d. n. o., Oblakova 28, 3000 Celje nudi prosto delovno mesto elektrikarja energetika. Prijave sprejemamo po telefonu 031 740-713. n ie poslovanja ipiajmamo ko- izobraževanja. Začetek takoj. Int. pon. do pat od 8. do 15. ura. Tel.« 03/425-61-50. Jakoma, d.o.o.. Mariborska c. 44, Celje INŠTRUKCUEza predmet gradbena mehanika, na srednji gradbeni šoli, iščem. Telefon 040 841402. Ž248 IŠČEMO natakarico za delo v dnevnem - baru v Celju, Gaji. Če si poštena, prijazna, komunikativna in z delovnimi izkušnjami, pokliči po telefonu (03) 425-4305. Branko Kolenc, s. p., Gaji 46, Trnovlje pri Celju. n Cesta ob železnici 3 Id,0,0. 3310 Žalec Za uspešno uresničevanje strateških usmeritev razpisujemo prosto delovno mesto: OBLIKOVALEC KOVIN IN PLASTIKE Delo le prava priložnost za vse, ki ustrezate naslednllm zahtevam: • IV. stopnja strokovne izobrazbe za poklic strugar, strojni mehanik, ključavničar oz. druge ustrezne strojne smeri, • 1 leto delovnih izkušenj, • zaželeno poznavanje obdelovalnih strojev in naprav, • izpit B kategorije, • zmožnost dela v timu, komunikativnost. Nudimo prijetno delovno okolje, stimulativni osebni dohodek in takojšnjo zaposlitev! Če ste pozitivno naravnani in imate resne namene, oddajte vlogo za zaposlitev najkasneje do 7.1. 2008 na naslov ZAGOŽEN d.o.o.. Cesta ob železnici 3. 3310 Žalec. Št. 98 -11. december 2007 22 BORZA DELA NOVI TEDNIK UE CELJE Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaiadi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav" izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (deio za določen čas. zahtevane delovne izkuSnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda: ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si: ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. D.D.D., CELJE MARIBORSKA CESTA 8B, 3000 CEUE STROJNIK PHODAJAIEC ORODIJ ■ PRODAJA IN SVETOVANJE NA PODROČJU ROČNIH ORODIJ, UREJANJE PRODAJNEGA PROSTORA. ZLAGANJE. SKRB ZA ZALOŽENOST PRODAJNEGA PROSTORA.-M/i NEBBLOČEN ČAS, 15.12.2007: MANPOWER 0.0.0, PE CEUE, STANET0VAUUCA4,3000 CEUE GRADBENIK PRODAJALEC ZA GRADBENE MATERIALE PRODAJA GRADBENIH MATERIALOV. SVETOVANJE KOPCEM. UREJANJE PRH BAJNEGA PROSTORA. SKRR ZA ZALO-ŽENOST POLIC. - M/Ž: NEDOLOČEN ČAS. 15.I2.200J: MANPOWER D.O.O.. PE CE UE.STANETDVA ULICA 4, 3000 CEUE OBDELOVALEC KOVIN IZDELAVA ORODIJ: BEZKANJE, STROŽE-NJE. VRTANJE ■ M/Ž: NEDOLOČEN ČAS, 15.12,2007: PROFILPLAST. D.O.O.. ZAVRH NAD DOORNO 10. 3204 DOBRNA OBLIKOVALEC KOVIN ENBS1AVNEJŠE REZKANJE- M/l«EOO LOČEN ČAS, 15.12.2007: ENNES D.O.O. CEUE, ULICA »ER0JA ROJŠKA Gl, 3BDB CEUE AVTOMEHANIK MEHANIK - M/Ž: NEDOLOČEN ČAS. 15.12.2011: AVTO CEUE D.D.. IPAVČEVA ULICA 21,3000 CEUE NATAKAR STREŽBA PUAČ - M/Ž: 00LDČEN ČAS B MESECEV. 1512-2007: THC CEUE D.O.O.. DEČKOVA CESTA 1.3000 CEUE STREŽBA HRANE I« PUAČ. PO POTREBI RAZVOZ RRANE- M/2: DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. I4.I2.20B7: KITAJSKI DVOR. D.0.D..TEHADSKA CESTA 35.3000 CEUE KUHAR POMOČ V KUHINJI - M/2; DOLOČEN ČAS G MESECEV. 15.12.2001: TBC CEUE D.O.O., DEČKOVA CESTA 1. 3000 CEUE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZRA VOZNIK AVTOBDSA - M/Ž: VOZNIK V CESTNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 30.12.2007: IZLETNIK CEUE D.O.. AŠKERČEVA ULICA 20,3000 CEUE VOZNIK AVTOBUSA-M/Ž: VOZNIK V CESTNEM PR0METTI. ODLOČEN ČAS 12 MESECEV, 30.12.2001: IZLETNIK CEUE D.O.. AŠKERČEVA UUCA 20.3000 CEUE DELAVEC RREZ POKLICA ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV - DELOVNO MESTO CEUE - M/Ž: ODLOČEN ČAS. 14.12.2007: CLEANING, D.O.O. UOBUANA. CESTA 24. JUNIJA 25. 1231 UOOUANA-ČBNOČE ZAÜVANJE KALUPOV Z BETONOM, KALO-PIHANJE IZDELAVA UMETNEGA KAMNA - M/l NEDOLOČEN ČAS, 15.12.2001: ZIDARSTVO IN FASADEDSTVO ROBERTO ŠKE1 S.P., VRHE 33.3221 TEHARJE POLAGANJE IN VLEKA TELEKOMUNIKACIJSKIH KABLOV ■ MOŠKI: DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 1S.12.20D7: IGOR KRAJNC S.P.. SLANCE 4,32211EHARJE VOZNIK TAKSUA -M/Ž: DOIOČEN ČAS 3 MESECE, 21.12.2001: AMARI, 0,0.0, POD GADRi 0.3000 CEUE KUHARSKI POMOČNIK POMOČ V KUHINJI M/Ž: DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 14.12.2001: KITAJSKI DVOR. 0.0.0..TEHARSKA CESTA 35.3D0D CEUE POMOŽNI DELAVEC ČIŠČENJE PROSTOROV - M/Ž: DOLOČEN ČAS Bfi MESECEV, 15.12.2007: TRC CEUE 0.0.0, DEČKOVA CESTA I.300D CEUE MONTER GIPS PLOŠČ-M/t NEOOIOČEN ČAS, Z2.12.ZOOZ; GYPSTEC D.O.O. TRŽAŠKA CESTA 2,1001 UOBUANA KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNICAH - RAZNA KUUČAVN! ČARSKA DELA, OBDELAVA P10ČEVINE IN IN0X KOVINE, VARJENJE. IZDELAVA OGRAJ. REŠETK. NADSTREŠKOV, MON TAŽE III OEMOKTAŽE KLJUČAVNIČARSKIH IZDELKOV - M/Ž: DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 12.12.2001: SGP NOVA D.O.O, OPEKARNIŠKA CESTA 1.3DOO CEUE SKLADIŠČNIK SKIADIŠČNIK (KOMISIONIRA BLAGO ZA KUPCE. VRŠI KONTROLO DOSTAVLJENEGA BLAGA. SKLADIŠČI GOTOVE IZDELKE, VHODNE MATERIALE...) - M/2; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 15.I2.2UU1: EMO ■ ETT, MIZAR MIZAH ŠIROKEGA PROFILA -M/t DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 12.12.2007: MIK, D.0.0-. GAJI 42 0.3000 CEUE MESAR MESAHmŠČEVANJE MESA - M/t DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 3I.I2.2DD7: ANOSEK BOŠTJAN S.F. I2KUŠČEVAM MESA AKORD. VUZMEHNCI 3.2275 Ml-KLAVŽ PRI ORMOŽU MONTER OGREVALNIH NAPRAV VARILEC - MONTER PUNSKIH IN TOPLOTNIH NAPRAV - M/i NEDOLOČEN ČAS. 3.1.20DB: IVAN TAŠKERS.F, NA GMAJNI 13. 3202 UDBEČNA PRODAJALEC PRODAJALEC V TRGOVINI S ŠPORTNO OPREMO IN KONFEKCIJO V MAVAMAVA CEUE IN OSTALIH POSLOVALNICAH ŠTA-JEDSKE REGIJE IM0.SG.P1,,)- M/Ž: DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 12.I2.!001:I1U SPORTS FASHION. 0.0.0. UUDUANA. DHNČIČEVA UUCA 13.1231 UURUANA -ČRNUČE PRODAJALKA V 1HG0VINIS1EKSI1LOM DELOVNO MESTO V CEUU - M/t DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 22.12.2007: MIVL TEX0.0.0., UUDUANA, ULICA JOŽETA JAME 12,1210 UUBUANA-ŠENTVID POSLOVODKINJA - PRODAJALKA V TRGOVINI S TEKSTILOM ■ DELOVNO MESTO CEUE -M/i DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 22.12.2001: MIVITEX D.O.O, UOBUANA. DUCA JOŽETA JAME 12.1210 UU BUANA-ŠENTVIB PRODAJALEC PRODAJA ŠPORTNIH ARTIKLOV IN DPREME - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 12.12.2101: MERCATOR, D.O. B4 6630 MERCAT0R CENTER CEUE. OPEKARNIŠKA CESTA 9.3000 CEUE PRODAJALEC V TRGOVINI 2A MALE ŽIVALI. ■ M/ž: NEDOLOČEN ČAS. 3U.12.2UU1: ALFAPET H.0.0, LETALIŠKA CESTA 2B, IUUU UUBUANA DBRATOVNI ELEKTRIKAH UDRATOVNI ELEKTRIKAH NADZIRANJE. VZDRŽEVANJE, P0PRAVI1A IN DROGA PODODNA DELA NA ELEKTRIČNIH NAPRAVAH. OPREMI IN STROJIH - M/i NEDOLOČEN ČAS. 21.122001: VAUI D.O.O, ŽELEZARSKA CESTA 3.3220 ŠTORE ELEKTRIKAH ENERGETIK ELEKTRIKAH ENEHGETIK-IZVEDBA ELE. INSTALACIJ STROJEV IN ZGRADO. - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 22.12.2001: ZAVER-SNIK ENERGOSTIK S COMPANY. D.N.0, OBLAKOVA OLICA 20.3BBD CEUE ELEKTRIKAR ELEKTRONIK PRODAJALEC TEHNIČNIH IZDELKOV PRODAJA IN SVETOVANJE NA PODROČJU TEHNIČNIH IZDELKOV. SKRB ZA ZALOŽE NOST POLIC. SKRR ZA UREJENOST PRODAJNEGA PROSTORA.-M/i NEDOLOČEN ČAS. 15.122001: MANPOWER D.O.O, PE CEUE. STANETOVA DUCA 4.3000 CEUE SREDNJA POKLICNA IZORRAZ RA prodajalec v erotični trgovini m/ Ž: določen čas 0 mesecev, 30.12.2007; venera shop. d.o.o.. zgornje jezersko B2.4216 zgornje jezersko SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA zavarovalni zastopnik - M/i neooiočen čas. 22.12.2001: geslo ju. 0.0.0, duca fdanja malgaja 53. 3230 Šentjur ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ ■ DELOVNO MESTO CEUE -M/Ž: RRLOČEN ČAS 24 MESECEV, I0.I2.20D): GRAWE O.D. POSLOVNA ENOTA UUHUANA, KO- nisi MENSKEGA UUCA 4.1U0U UUBUANA STROJNI TEHNIK CNC OPERATER - M/i NEDOLOČEN ČAS, 15.I2.20D1: ENNES D.O.O. CEUE. ULICA HEROJA ROJŠKA 61,3D0D CEUE EKONOMSKI TEHNIK SKRRNIK ZA OBSTOJEČE STRANKE, OB-NAVUANJE ZAVAROVANJE. SVETOVANJE IN NADGRADNJA AVTOMOBILSKIH, ŽIVUENJSKIH IN PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ PRI ŽE OBSTOJEČIH STRANKAH. ■ M/l NEOOIOČEN ČAS. 15.12.2007: MANPOWER 0.0.0, FE CEUE. STANETOVA UUCA4.3UU0 CEUE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNO FINANČNI SVETOVALEC II - DELD V CEUU - M/Ž: DOLOČEN ČAS B MESECEV. I2J2.2D07: F1NPR0 C D.O.O., SLA-MNIKARSKA CESTA 3,1230 DOMŽAIE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMERCIALIST ■ SKRB ZA OBSTOJEČE STRANKE IN PRIDOBIVANJE NOVIH. DELO S KUOČNIMI STRANKAMI, TELEFONSKA IN OSEBNA KOMUNIKACIJA S STRANKAMI. POGAJANJA GLEDE PRODAJNIH POGOJEV POSLOVANJA. IZVAJANJE KOMERCIALNIH AKTIVNOSTI PO VSEH REGIJAH V SIOVENUI, SPREMUANJE KONKORENCE. PLANIRANJE PRODAJE ■ M/t NEDDLDČEN ČAS, 15.I2.2UU1: MANPOWER U.O.O., FE CEUE, STANETUVA UUCA 4,3UUU CEUE KOMERCIALIST TELEFONSKI. ELEKTRONSKI TER OSEBNI KONTAKTS STRANKAMI, PHIPHAVAPONOOB. SKRG ZA OBSTOJEČE STRANKE. SPREMUANJE KONKORENCE IN TRŽNIH RAZMER. DOGOVARJANJE 2A POSLE. SKRR 2A IZTERJAVE IPD. - M/Ž: NEDOLOČEN ČAS. 15.12.2001: MANPOWER D.O.O, PE CEUE. STANETUVAUUCA 4,30UU CEUE INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROGRAMA TOPLOTNIH ČR-FALK- ZA NAČRTOVANJE RAZVOJA IN PROIZVODNJE, UVEDBO STANDARDOV, CEOTIFIKATOV TER SKRR ZA PDPRODAJ-NE AKTIVNOSTI NA PODROČJO TOPLOTNIH ČRPALK - M/Ž; NEOOLOČEN ČAS, 22122007; TERMO SHOP D.OJL. CESTA TALCEV 5.3320 VELENJE PROFESOR GLASBENE VZGOJE POUČEVANJE G1ASDENE VZGOJE M/Ž: NEDOLOČEN ČAS, 12.12.2007:1. OSNOVNA ŠOLA CEUE, VRDNČEVA ULICA 13, 3000 CEUE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE MERILNI INŽENIR V PRRIZVORNJI TELEMATIKF - PRIPRAVA IN SESTAVA ELEKTRONSKIH SKLOPOV, MERITVE IN TESTIRANJA SKLOPOV TELEMAT1KE, MONTAŽA IN SERVIS -M/Ž: NEDOLOČEN ČAS. 15.12.2007: EMA. D.O.O, CEUE, MARIBORSKA CESTA I C. 3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČDNALNIŠTVA IN INFORMATIKE HAŽVRJNO PRDDUKTNI INŽENIR. IZVAJANJE PRUCESA RAZVOJA PU UP 0403-1. OBVLADOVANJE PROCESA RAZVOJA, POSREDOVANJE IDEJ ZA NOVE IZDELKE IN RAZVOJ VSAJ ENEGA IZDELKA. KA-1EHEGA IDEJO UU POSREDOVAL. V SVOJI PRDDUKTNI SKUPINI SKRB ZA I2DE1AVO OPTIMALNIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV INSTEMVZVEZI IZRAČUNA LC-M; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 24.2.2000: GLOS 0.0. ČOPOVA UUCA 24.3UOU CEUE INFORMATIK RAČUNALNLČAR - M/ž: NEDOLOČEN ČAS. 19.I2.20DI: MAKSIM. D.O.O, TRG CEUSKIH KNEZOV 2. 3000 CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST KIRDRGIJE PREDSTOJNIK DHDLOŠKEGA ODDELKA - M/i DOLOČEN ČAS 41 MESECEV, 15.12.2001: SPLOŠNA BOLNIŠNICA CE-UE, OBLAKOVA OLICA 5.3010 CEUE UE LJŠKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOČ V MIZARSKI DELAVNICI IN NATE-REND- M/Ž; DOLOČEN ČAS. 22.12.2007: MIZARSTVO HRASTEU. D.O.O, THDOAR-JEVA UUCA 30.3270 LAŠKO STREŽBA PUAČ - M/Ž: DOLOČEN CAS 12 MESECEV, 10.12.2001: IRANC CAM10H. S.F, TRUBARJEVA UUCA 5,3270 LAŠKD NIŽJA POKLICNA IZOBRAZRA (DO 2 LET) POMOČNIK V PROIZVODNJI PANELOV IN KABELSKIH POLIC ■ M/Ž: DOLOČEN ČAS 0 MESECEV, 15.12.2007; EHO D.O.O, OBE-ZNO 7 A, 3270 LAŠKO KOPALIŠKI STREŽNIK - M/Ž: NEOOLOČEN ČAS. 15.122007; ZORAVIUSČE LAŠKO D.D., ZDRAVIUŠKA CES1A 4,3210 LAŠKO ZIDAR IZOLATER - FASADER, MONTAŽA DEMO FASAD - M/i DOIOČEN ČAS 6 MESECEV. 26.12.2007: DEMIT. 0.0.0, SPODNJA REČICA 77.3270 LAŠKO MIZAR POHIŠTVENI MIZAR OELO NA IZDELAVI POHIŠTVA PD NAROČILU. DELO NA 1E-SNOOBOELDVALNLH STROJIH. MONTAŽA POHIŠTVA NA TERENU IN OSTALA DELA V SKLADU S SPOSOBNOSTMI. - M/i DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 15.12.2001: FABON. 0.0.0, SPODNJA REČICA IDO. 3270 LAŠKD MIZARSKA DELA V DELAVNICI IN NA TERENU - M/Ž: UULOČEN ČAS. 22.12.2007: MIZADSTVO HRASTEU. D.O.O, TRODAR-JEVA OLICA 3D, 3210 LAŠKO LESAR OPRAVUALEC LESNDOODFLOVALNEGA STROJA - PRLPRAVUANJE IN NASTAVITVE LESN0000EL0VALNIH STROJEV. DELO NA LE-TEH. MANIPULIRANJE Z POLIZDELKI IN KDNČNIMI IZDELKI TER OSTALA OEIA V SKLADU S SPOSOBNOSTMI. - M/i DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 15.12.2001: PARON. D.O.O, SPODNJA REČICA 100.3270 LAŠKO OBDELOVALEC LESA OBDELOVALEC LESA - DELA NA OBDELAVI LESA IN LESNIH SODTIMENTOV, POMOŽNA DELA NA LESNOOOOELDVALNIH STROJIH, MANIPOLLRANJE Z LES. SDR-TIMENTI IN GOTOVIMI IZDELKI. OSTALA OEIA V SKLADU S SFOSODNOSTML - M/Ž: DOIOČEN ČAS 1 MESECEV, 15.122107: PARON. D.O.O, SPODNJA REČICA IDO, 327D LAŠKD KUHAR KDHAR - M/i NEDOLOČEN ČAS. 15.12.2001: ZORAVIUSČE LAŠKO O.D. ZDRAVIUŠKA CESTA 4.3270 LAŠKO GOSTINSKI TEHNIK STREŽBA PIJAČ -M/i NED010ČEN ČAS. 15.12.20D7; ZDRAVILIŠČE IAŠKD D.D., ZDRAVILIŠKA CESTA 4.3270 LAŠKO VISOKOŠOLSKA STROKOVNA I20BRAZBA ZAVAROVA1NO FINANČNI SVETOVALEC II - DELO V LAŠKEM - M/Ž: DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 12.122001: F1NPRO C D.O.O, SIAMNLKARSKA CESTA 3. I23D DOMŽALE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST REFERENT ZA 2DNANJO TRGOVINO- M/Ž: NEDOLOČEN ČAS. 22.12.2007: EHO D.D.O., 0RE2N0 7 A, 3270 LAŠKO DIPLOMIRANI EKONOMIST |VS) TRŽENJE ALUANŽOVIH PRODUKTOV. PREDVSEM AUIANZ INVEST 2AVA-ROVAIMŠKIH SKLADOV TOP-FUTUHE, POLEG TEGA PA TUDI KLASIČNE OBUKE ŽIVUENJSKEGA ZAVARUVANJ A, RAZVOJ PRODAJNIH AKTIVNOSTI. ZBIRANJE. SPREMUANJE IN ANAU2A POSLOVNIH NAČRTOV- DELOVNO MESTO LAŠKO; NEDOLOČEN ČAS. 12.12.2007: SCA D.O.O., PALMEJEVA DUCA 22.1000 UOBUANA UE MOZIRJE DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILEC - STROJNO IN ROČNO ČIŠČENJE TALNIH POVRŠIN. ČIŠČENJE OKOUCE OBJEKTA-M/i DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 12.12.2001: NIVAUS 0.0.0, SAVINJ- SKA CESTA 4.3331 NAZARJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA - M/i NEDOIO ČEN ČAS. 12.12.2007; DAKRON. D.O.O, ZGORNJE POOREŽJE 1.3332 REČICA 00 SAVINJI UE SLOVENSKE KONJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MONTAŽA STEKLENIH FASAD. OKEN IN VRAT. PO SIOVENUI - M/Ž; ODLOČEN ČAS B MESECEV. 22.12.2001: ALOJZ GREBENC S.P. MESTNI TRG 3 A. 3210 SLOVENSKE KONJICE POMOŽNI DELAVEC ČIŠČENJE. POMIVANJE V KUHINJI - M/Ž; DOLOČEN ČAS 1 MESECEV. 19.12.2111: VLADO UUP! S.P, ŽEČE35.3210 SLOVEN SKE KONJICE DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU • M/Ž: NEODLOČEN ČAS. 15.122001; PETER KOHNE S.P, ZBELOVO 11,3215 LOČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PLESKARSKA IN FASADEHSKA DELA - M/ i DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 15,12.2001; ALOJZ VEZJAK S.P, TEPANJE 24, 3210 SLOVENSKE KONJICE AVTOMEHANIK PRODAJA IN DEMONTAŽA REZERVNIH DELOV NA AVTUOUPAUU - M/Ž; NEOOLOČEN ČAS, 22.12.2007; V1ASTA OOSER SOVIČ S.P, MLAČE 3 A, 3215 LOČE OBLIKOVALEC KOVIN PREOBLIKOVANJE KOVIN - DELD NA PAOAINEM KLADIVO IN VISOKOFREKVENČNEM 1ENERATDRJD. 0E10 NA EK-SCENTER STISKALNICAH, HAZHEZJEKLA, SAMOKONTROLA. VODENJE EVIDENC. ROČNI TRANSPORT DELOVNO MESTO JE NORMIRANO - M/Ž: DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 3.1.2008; MAROVT D.O.O, STRANICE 55,320B STRANICE ORODJAR DDUKOVALEC KOVIN, ORODJAR KOVINAH. HEZKAH, - M/Ž: DOLOČEN ČAS B MESECEV. 12.12.2007: PEGAN IVAN S.P, DODELAVA KOVIN IN AVT0PREV02NI ŠTVD.ZOELDVO 56.3215 LOČE ELEKTROINŠTALATEH VZDRŽEVALEC - KINOOPERATER - M/i NEDOLOČEN ČAS. 24.I2.20D7; SK SLO-VENSKE KONJICE. MESTNI TRG 4.3210 SLOVENSKE KONJICE NATAKAR NATAKAR ■ STREŽBA V RARU TENIS CENTRA- M/i NED010ČEN ČAS, 12.12.2007; RANEX 0.0.0. SLOVENSKE KONJICE. DELAVSKA CESTA 10 B. 3210 SLOVENSKE KONJICE ZOBOTEHNIK ZODOTEHNIK - M/i NEDOLOČEN ČAS. SAN1DENT D.O.O, KOVAŠKA CESTA 25 B. 3214 ZREČE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNO LOGIJE SAMOSTOJNI TEHNOLOG - M/Ž: NEDDLDČEN ČAS, 15.12.2001: KOPLAST EKSTRD-ZUA D.O.O, TOVARNIŠKA CESTA 2.3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJU OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA PRODJA KEDADA IN ODREKA- M/i DOIOČEN ČASE MESECEV, 15,12.2001: IDRAIM SA1IJI S.P, OLICA DUŠANA KVFDRA 20. 3230 ŠENTJUR NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) GOZDNI DELAVEC TRAKTORIST ■ M/Ž: NEDOLOČEN ČAS, 15.12.2001: GOZDARSKE STORITVE. ODKOP OHANKO MA STNAK S.P, STRAŽA NA GOR119. 3222 DRAMU! NATAKARSKI POMOČNIK STREŽBA PUAČ M/2; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 12.12.200): ZIOOPROF D.O.O, St. 98 -11. december 2007 M8VI 1»HK 23 SPARO INTERSPAR M in samostojne podjetnike. Mož« Št, 98 -11. december 2007 ULICA DUŠANA KVEDRA 20. 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE AU DRUŽINSKE MEDICINE Z ZAKLJUČENIM SE-KUNDARIJEM V ZDRAVSTVENI POSTAJI PLANINA PRI SEVNICI - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 30.12.2007; ZD ŠENTJUR. CESTA LEON A DOBROTINŠKA 3 B. 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH DELAVEC BREZ POKLICA PRANJE IN MONTAŽA GUM ZA VSA VOZILA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 6.1.2008; MONTAŽA GUM IN AVTOPRAL-NICA ZVONKO PLEVČAK Š.P., IRJE 36 A. 3250 ROGAŠKA SLATINA KROVSKA DEIA NA STREHI-M/Ž; DOLOČEN ČAS 1 MESEC; MDČNIK - JSM 0.0.0., POLŽANSKA VAS 17, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH POMOŽNI DELAVEC ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV V ŠMARJU IN ROGAŠKI SLATINI - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 1S.I2.2007; LEČA D.0.0., ROŽNA ULICA 4, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH KLJUČAVNIČAR STROJNIK REZALNO BRUSILNIH STROJEV • M/i ODLOČEN ČAS 3 MESECE, 12.12.2007; STEKLARNA ROGAŠKA D.O.. UUCA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA AVTOKLEPAR AVTOKLEPARSKA IN AVTOLIČARSKA DELA-M/Ž; NEODLOČEN ČAS, 22.12.2007; KRAJNC D.0.0.. PREDEL 6.3240 ŠMARJE PRI JELŠAH STEKLARSKI DELAVEC PRIP. IN PRED. STEK. TALINE, POMOŽNI STEKLARSKI DELAVEC - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 12.12.2007; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., UUCA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA STEKLOPIHAČ STEKLOPIHAČ -M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 12.12.2007; STEKLARNA ROGAŠKA D.O.. UUCA TALCEV 1. 3250 ROGAŠKA SLATINA BRUSILEC STEKLA BRUSILEC STEKLA - M/t DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 12.12.2007; STEKLARNA ROGAŠKA D.D.. UUCA TALCEV I. 3250 ROGAŠKA SLATINA VOZNIK VOZNIK-M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 12.12.2007; MESNINE ŽERAK, D.O.O., ROGATEC, STRMOLSKA UUCA 9, 3252 ROGATEC NATAKAR STREŽBA HRANE IN PUAČ. POMIVNJE. Čl-ŠČENJE-M/Ž; DOLOČEN ČAS, 19.12.2007; MARTIN HOHNJEC S.P.. OLIMJE 6. 3254 PODČETRTEK KUHAR KUHARICA-M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 6.1.2008; JAGROS, D.O.O., LAŠE1/B, PODPLAT, LAŠE1 B, 3241 PODPLAT KUHAR-M/Ž; DOLOČEN ČAS, 22.12.2007; GOSTIŠČE CIRIL-YH PODČETRTEK. CIRIL BLATNIK S.P., ZDRAVILIŠKA CESTA 10. 3254 PODČETRTEK PRODAJALEC SKLADIŠČNIK GOTOVIH IZDELKOV - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 17.12.2007; KOZMETIKA AFRODITA D.O.O. ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA UUCA 54, 3250 ROGAŠKA SLATINA GRADBENI DELAVEC POMOČ PRI KROVSTVU-KLfPARSTVO. - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 15.12.2007; HABOT D.O.O., KOLODVORSKA ULICA 35, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH GRAFIČNI TEHNIK REFERENT GRAFIČNEGA DBUKOVA-NJA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 17.12.2007; KOZMETIKA AFRODITA D.O.O. ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA UUCA 54. 3250 ROGAŠKA SLATINA ADMINISTRATIVNA DEIA - M/Ž; NEDOLO- ČEN ČAS; BAY JEDAN DM, PODRUŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH, SLADKA GORA 19,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH LABORATORIJSKI TEHNIK LABORATORIJSKI TEHNIK- M/Ž; NEDOLOČEN ČAS; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, OBRATNA AMBULANTA ROG.SLATINA, UUCA TALCEV 2, 3250 ROGAŠKA SLATINA LOGOPED LOGOPED - M/Ž; DOLOČEN ČAS, 3.1.2008; VIZ III. OŠ ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15,3250 ROGAŠKA SLATINA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST RAČUNOVODJA - KNJIGOVODJA: OBRAČUN PLAČ, FAKTURIRANJE, PLAČILNI PROMET, KNJIŽENJE. IZDELAVA BILANC... -M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 11.12.2007; KIP VIZIJA D.D.O., LESIČNO 71,3261 LESIČNO UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR FARMACIJE SPECIALIST RAZVOJNIK-DELO VRAZVOJ-NEM LABORATORIJU - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 17.12.2007; KOZMETIKA AFRODITA D.0.0. ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA UUCA 54. 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA SNAŽILKA- M/Ž; DOLOČEN ČAS I MESEC, 12.12.2007; OSNOVNA ŠOLA GUSTAVA ŠILIHA. VELENJE. VODNIKOVA CESTA 3. 3320 VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA VARILEC - DELO NA NIZOZEMSKEM - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS; VEMITA D.O.O.. ŠALEŠKA CESTA 19,3320 VELENJE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - DELO NA NIZOZEMSKEM - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS; VEMITA Đ.O.O., ŠALEŠKA CESTA 19,3320 VELENJE PRODAJALEC PRODAJALEC: POSREDUJE INFORMACIJE O ZNAČILNOSTIH PRODAJNEGA BLAGA IN PRODAJNIH POGOJIH, PRODAJNIH ARTIKLIH IN ZAHTEVAH KUPCEV, SVETUJE STRANKAM NAJUSTREZNEJŠI NAKUP. OPRAVUA DELO V PRODAJALNI, PRIDOBIVA NOVE STRANKE, IPD. - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 12.12.2007; POŠTAJNER, D.O.O., RAVNE 21, 3325 ŠOŠTANJ KOMERCIALIST KOMERCIALIST - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 24.12.2007; ERHART. D.0.0.. VELENJE, KOROŠKA CESTA 29 B, 3320 VELENJE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMERCIAUST (PRODAJA) IZOELKOV IN STORITEV SAMOSTOJNA OSKRBA OBSTOJEČIH IN PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, IZDELAVA PONUDB IN OBDELAVA NAROČIL, VODENJE IN ANALIZA BAZ PODATKOV TER EVIDENC-M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 24.12.2007; ERHART. D.O.O., VELENJE, KOROŠKA CESTA 29 B. 3320 VELENJE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO ERP SPECI AUSTI SVETOVALCI (UVAJANJE INFORMACIJSKIH SISTEMOV, IZKUŠNJE S PODROČIJ PANTHEON, SAP, NAVISIONAU OAD - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 10.12.2007;. TRENDNET D.0.0.. ŠLANDROVA CESTA 6 A, 3320 VELENJE KNJIGOVODJA - POMOČ PRI UVAJANJU INFORMACIJSKIH SISTEMOV - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS; TRENDNET D.O.O., ŠLANDROVA CESTA 6 A, 3320 VELENJE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNO FINANČNI SVETOVALEC II - DELO V VELENJU - M/Ž; DOLOČEN. ČAS 6 MESECEV, 12.12.2007; FINPRO C D.O.O., SLAMNIKARSKA CESTA 3. 1230 DOMŽALE DIPLOMIRANI VARNOSTNI INŽENIR (VS) STROKOVNI DELAVEC ZA VPD (PRIPRAV- NIK I) • PREGLEDI DELOVNE OPREME, OCENE TVEGANJA, PREISKAVE DELOVNEGA OKOLJA, USPOSABLJANJA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 15.12.2007; PROVARNOST, ANDREJ MAJDAK S.P., CESTA III 27,3320 VELENJE_ UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA DELAVEC V PROIZVODNJI -VAŠE DELO BO OBSEGALO OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH IN POMOŽNIH DEL V PROIZVODNJI TER DELO PO NAVODIUH NADREJENEGA- DELO V PREBOLDU - M/Ž; DOLOČEN ČAS 1 MESEC, 3.1.2008; TRENKWALDER, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E. 1000 UUBUANA MANIPULANT LESA-M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 12.12.2007; AIDA D.0.0. VRANSKO, PREKOPA 3,3305 VRANSKO STRUGAR OPERATER NA CNC STROJU - IZVAJANJE DEL NA CNC STROJU, NASTAVITVE, UPRAVUANJE, REZKANJE. STRUŽENJE ZAHTEVNIH ELEMENTOV, ORODIJ, PRIPRAV - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 28.12.2007; EMO-TECH D.O.O.. JUHARTO-VA ULICA 2,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI OBLIKOVALEC KOVIN MONTAŽNA DELA V PROIZVODNJI SE-STAVUANJE SERIJSKE PROIZVODNJE ŠTEDILNIKOV, SESALNIKOV - ENOSTAVNA DELA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 28.12.2007; EMO-TECH D.O.O., JUHARTO-VA ULICA 2,3311 ŠEMPETER V SAVINJ- SKI DOLINI PDSLUŽEVANJE STISKALNICE - SERIJSKA IZDELAVA IZOELKOV IN ORODIJ. KON-TROURANJE IN OPRAVUANJE DELA NA STISKLALNICI - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 25.12.2007; EMO-TECH D.O.O.. JUHARTOVA ULICA 2.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI OBLIKOVALEC KOVIN - PREVZEMA DOKUMENTACIJO IN PRIPRAVI MATERIAL ZA OBDELAVO, PO LASTNI IZMERI ALI NAČRTIH IZDELUJE RAZLIČNE KOVINSKE IZDELKE, PRECIZNO RAZREZUJE PLOČEVINO, PROFILE, KRIVI, ODREZUJE, UPOGIBA. IZSEKUJE. PREOBLIKUJE, STRUŽI, REZKA, BRUSI. VRTA. VARI TER OPRAVUA DRUGA PREDVIDENA DELA. P; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 12.12.2007; VIJA VIPOTNIK JANEZ S.P.. GOTOVUE 111 C, 3310 ŽALEC ORODJAR ORODJAR - ZAHTEVNA ORODJARSKA DELA, SESTAVLJANJE. RAZSTAVLJANJE, PRILAGAJANJE ORODIJ IN PRIPRAV ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 28.12.2007; EMO-TECH D.O.O., JUHARTOVA UUCA 2,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA S PRIKOLICO NAMENJENO ZA PREVOZ OSEBNIH AVTOMOBILOV IN KOMBIJEV - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 17.12.2007; BOMI, D.O.O., GUBČEVA UUCA 3,3310 ŽALEC PRODAJALEC PRODAJA V TRGOVINI S TEHNIČNIM BLA- www.notfitednik.com www.radiocelje.com GOM ■ Nt/Ž; DOLOČEN ČAS. 12.12.2007; KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA Z.O.». POLZELA 11.3313 POLZELA KUHARSKI POMOČNIK KUHAR PIZZOPEK M/Ž: DOLOČEN ČAS 3 MESECE. Z2.IZ.Z00); LIDIJA REPAS. S.P.. KAIE 2, 3311 ŠENIPETEB V SAVINJSKI DOLINI SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SKLADIŠČNI DELAVEC - M/Ž: ODLOČEN ČASO MESECEV. 12.IZ.ZDDT;SAPSD.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12.3312 PREBOLD VOZNIK TOVORNJAKA ■ M/Ž; VOZNIK V CESTNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS Z MESECA, ZI.1Z.Z00J: IVAN MRAK S.P, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 30.3312 PREBOLD ZDRAVSTVENI TEHNIK IZVAJANJE PROCESA ZDRAVSTVENE «EGE -M/Ž; DOLOČEN ČAS IZ MESECEV. 1S.I2.Z01J: ZAVOD SV. RAFAELA VRAN- SKO. VRANSK0144 A. 3300 VOANSKO VISOKOŠOLSKA STROKOVNA ZAVAOOVALNO FINANČNI SVETOVALEC II - DELO V ŽALCD - M/Ž; DOLOČEN ČAS E MESECEV, 12.12.2007; FINPRO C D.D.O., SLAMNIKARSKA CESTA 3,1230 DOMŽA- SVETOVALEC ERP REŠITEV: SVETOVANJE JU ERP REŠITEV ZA PROI N ZAHTEV ZA UČINKOVITO VPELJAVO NOVE POSLOVNE REŠITVE ZA PODROČJE PROIZVODNJE, IZDELAVA PREDLOGOV ZA IZBOUŠANJE PROCESOV PROIZVODNJE TED USKLADITEV LE TEH Z NAROČNIKOM - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 12.12.2007: EUROCOM. D.D.D., LEVEČ 5fi, EKSOTIČNO SADIE NA VSE KAVE IN ČAJE SREOft 12 0ecEN®EB u^UM_Z AN IMIVOSTI a.Kiwwi.ve-tf'i, Mladoporočenca, ki živita v Nemčiji, sta bila navdušena nad slovensko poroko, še posebej nad pojedino. Iz Nemčije na poroko v Slovenijo Robert in Katharina Pu-sar sta se avgusta poročila v Črnomlju. Oba živita v Nemčiji in objava, njune poroke v Novem tedniku bo zanju presenečenje, ki jima ga je pripravil Robertov oče Ivan. Kljub temu, da živi v Črnomlju, še vedno redno prebira naš časopis, saj je po rodu Laščan. Roberta in Katharino so seznanili njuni prijatelji v Münchnu, kjer oba živita in delata. Robert je sicer Slovenec, Katharina pa Nemka. Iz Nemčije sta v Slovenijo pripotovala posebej za poroko. Poročila sta se na matičnem uradu v Črnomlju, nato pa sta se odpravila na zabavo v Krasinec. Pri pripravi poroke jima je pomagal Robertov oče Ivan. Postoriti je bilo treba veliko stvari. Najtežje je bilo najti prenočišča za vse goste, ki so pripotovali iz Münchna, zato so zanje najeli kar celo hišo. Zaročenca sta se odločila za poroko v Sloveniji na željo neveste, saj so ji zelo všeč naši običaji. Najbolj je bila začudena, ko so na poročni gostiji na mizo kar naprej nosili nove in nove jedi. Imeli so tudi pester izbor pesmi, ki so jih pevci zapeli v slovenskem in nemškem jeziku. Zabava pa je trajala do šestih zjutraj. Mladoporočenca tudi sicer dostikrat obiščeta Slovenijo, vsaj tri- ah štirikrat na leto. Včasih pa ju v Nemčiji obišče tudi Ivan. Sedaj se mladoporočenca pripravljata na poročno potovanje, saj bosta januarja za tri tedne odpotovala na Havaje. KŠ Če želite, da vaš srečni dogodek zabeležimo na straneh Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, 3000 Celje ali na e-mail: tednik@nt-rc.si. Lahko nas tudi pokličete na 4225-100. Zlata Zalčana Šalamon Med ne tako številne zlatoporočence sta se minulo soboto vpisala tudi 72-letna Anica in 75-letni Ivan Šalamon iz Žalca. Obred zlate poroke, ki ga je kot presenečenje ob povabilu na večerjo v žalski hotel pripravila njuna hči Jana z družino, sta opravila Janko Kos in matičar Henrik Krajne. Anica se je rodila leta 1935 v Franciji kot Četrta hči očetu rudarju z Gorenjske in mami gospodinji z Dolenjske, čeprav so kar dobro živeli, je bilo domotožje prehudo in po vojni so se v upanju, da jih čaka v Sloveniji lepše življenje, vrnili. Ustalili so se v Žalcu, kjer je oče dobil delo v Rudniku Zabukovica, Anica in njeni sestri, za njo sta se rodili še dve, pa so pridno hodile v šolo. Ker je bilo z eno delavsko plačo življenje skromno, je Anica morala opustiti sanje o študiju in se zaposliti v tovarni'Juteks. Tudi Ivan izhaja iz številne družine. Rodil se je v Marija Reki kot peti otrok gospodinji in cestarskemu mojstru. Po končani osnovni šoli se je izučil za trgovca in-opravljal delo skladiščnika v različnih podjetjih vse do upokojitve pri Javnem komunalnem podjetju Žalec. Skupaj sta ju pripeljala ples in družabnost, kaj hitro sta ugotovila, da sta prava drag za dragega, se poročila in ustvarila topel in ljubezni poln dom, v katerega je veselje prinesla njuna hči Jana. Družina je veliko potovala, odkrivali so zgodovinske in kulturne znamenitosti nekdanje Jugoslavije, dopustovali na morju ...Ko je Jana odrasla, si je ustvarila družino, svoja starša pa neizmerno osrečila z vnukinjama Andrejo Zda, ko std oba upokojena, se Ivan ukvarja s športom, medtem pa Anica na vseh tekmovanjih vneto navija zanj. Sicer so njena velika ljubezen knjige, njena druga strast pa je kuhanje in preizkušanje novih receptov. TT Četrtek, 13. 12., ob 18. uri: Brez plesa in Plesnega vala nam živeti ni! Tudi ta dan se obeta plesno obarvan dogodek, saj bodo z nami člani Plesnega vala. Predstavili nam bodo svoje delo, razodeli katere plesne zvrsti so "in" in nam morebiti zaupali še kakšen recept o St. 98 -11. december 2007 Rajhova na nordijski hoji V začetku oktobra se je v Centru starejših - Hiši generacij v Laškem zbrala skupina 15 ljudi, ki so se na pobudo Jožice in Jožeta Rajha lotili učenja nordijske hoje. Da bi se kar najbolje podkovati v tehniki tovrstne hoje, ki ima po mnenju strokovnjakov številne prednosti pred klasično hojo, so izvedli tudi začetni tečaj nordijske hoje, ki ga je vodil vodnik Franjo Luc iz Združenja za nordijsko hojo Slovenije. Skupina, ki jo vodita Rajhova, se srečuje vsak torek in četrtek ob 15. uri pri centru starejših, od koder se odpravijo na krajši ali daljši pohod. Pri tem se jim lahko pridružijo tudi novi člani. Če bi bilo slednjih več, bi tečaj nordijske hoje tudi ponovili. Sicer pa za pohod ne potrebujete drugega kot dve palici, dobro voljo in nekaj časa. MM Petek, 14. 12., ob 19. uri: Zaviti v tančico astrologije in numerologije Z nami bodo astrologinji Gordana in Dolores ter numerologinja Magdalena, ki bodo z veseljem odgovarjale tudi na vaša vprašanja. Izvedeli boste, kaj je progresija, kaj regresija, kako nastajajo horoskopi in zakaj številke niso pomembne le v matematiki temveč tudi v življenjih vseh nas. S števili gremo najvišje, z njimi pa lahko sami določimo svojo življenjsko pot. Vsi udeleženci so prejeli tudi potrdila o opravljenem tečaju nordijske hoje, takole pa se ob torkih in četrtkih popoldne odpravijo na pot. Torek, 11. 12., ob 18. uri: Vrtiljak polk in valčkov z Zreško pomladjo, Tonetom Vrablom in gosti Gostitelj Tone Vrabl bo z ansamblom Zreška pomlad. Majo Oder-lap in Domnom Hrenom ter številnimi drugimi glasbenimi gosti ustvaril živahni Vrtiljak polk in valčkov in poskrbel, da dan ne bo prešel v pozabo. Sreda, 12. 12., ob 18. uri: Naj vas zapelje Studio za ples Igen Celje Dan bo namenjen plesu. Predstavili se nam namreč bodo plesalke in plesalci Studia za ples Igen Celje, pod vodstvom različnih pedagoginj pa nam bodo pričarali pravo Zimsko idilo.