Ilustrirani Slovenec
Leto IV
Tedenska priloga >*Slovenca*< (ši. 131) z dne lO. VI. 1928
Štev. 24
Pogled na slovensko radiooddajno postajo v Domžalah
ki ie ena največjih v južni Evropi in prične že v kratkem s poizkusnimi oddajami. Slika je posneta z drugega antenskega stolpa in kaže postajo s ptičjega pogleda. Okrog stavb je razločno videti jarke, v katerih je zakopana žična mreža za zvezo z zemljo.
186
Vodilne osebnosti nekdanje Avstrije in iz  svetovne voine legajo druga za drugo v grob:
častniki sedanje avstrijsko vojske nesejo krsto nekdanjega avstr. vojnega ministra in ob pričetkii vojne poveljnika 4. avstr. armade, barona Merica Anfenberga, ki je pred kratkim umrl iia Dunaju.
Francois M. A. Voltaire
znani   francoski   pisatelj  in   frivolni  ter cinični  sovražnik  krščanstva, čijrar  150-letnico smrti so obhajali 30. p. ni.
Odmev iz svetovne vojne
Angleže je že pred vojno najbolj bodla v oči krepka nemška vojna mornarica, /ato so se po porazu osrednjih velesil polastili najprej te ter jo internirali v Scapa Flowu (med otočjem Orkney v severni Angliji), kjer je bilo med vojno glavno zbirališče angleške vojne iuornurice. Dne 22. junija 1. 191'). so Nemci pod poveljstvom admirala Reuterja vso to svojo mornarico. 53 ladij, potopili in sedaj se Angleži že dlje časa prizadevajo, du bi vsaj nekatere zopet dvignili. Delo gre le počasi in z velikim trudom od rok. Naša slika nam kaže napol dvignjeno oklopno križarko »Moltke«, ki jo odpeljuje vlačilec na bližnjo obalo.
"Pogled na Kigsbay
odkoder se je podal znani italijanski g;eneral Nobile, dne 23. maja zjutraj s svojim zrakoplovom »Ita-lia< na severni tečaj in ga baje že naslednjo noč preletel. Krožil je nekaj časa nad tečajem, spustil imnj italijansko zastavo in papežev križ, nato se pa podal k povratku, baje v smeri proti (ironlaiuliji. Stal je ves čas v zvezi s severnimi ri.dijskimi postajami, a dne 25. nmja dopoldne so bile te zveze naenkrat prekinjene in od tedaj ni do trenutka, ko pišemo te vrstice, o njem nobenega sledu več. Vznemirjenje narašča od dneva do dneva in lui dtlu je že več rešilnih ekspedicij.
187
Prof. dr. Fr. Fr. Kovačič
pisatelj   monumentalnega   dela »Zgodovina Lavantinske škofije«,   ki je   iz.šlo pred kratkim v založbi maribor. kn. škof, ordinarijata.
K 700 letnici ustanovitve lavantinske škofije
ki smo jo praznovali pretekli mesec: sedanja škofijska palača v Mariboru, v kateri je prvi stoloval veliki lavantinski škof dr. A. M. Slomšek.
Letalski dom v Mariboru
Kakor lani v Ljubljani, tako se je vršil letos, na binkoštni ponedeljek, velik letalski dan v Mariboru, ki je imel namen zainteresirati najširše občinstvo za stanje in napredek našega letalstva, ki bo tirjalo še tolike pozornosti, da bo moglo vsaj v primerni razdalji slediti letalstvu pri drugih naprednih narodih. Kakor lani v Ljubljani, je vzbudil letalski dan tudi letos v Mariboru ogromno zanimanje najširših slojev in tisoči so občudovali pogum in spretnost naših letalcev. Nastopila je vrsta »Potezov« in letalo ljubljan. Aerokluba »Ljubljana«, žal so pa novosadski »Dewoitoni« v zadnjem hipu odpovedali svojo udeležbo. Zvečer se je vršil animiran banket, ki ga je na čast odličnim gostom priredil mariborski .4ero-klub, kateremu načehije ravnatelj dr. Josip Toniinšek.
Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu
Jeraj Josip
(*18^2), vzgojeslovni pisatelj.
Jeglič Janko Nep.
(*1859), šolnik.
Jeglič Ciril (*1897), ing. agr., leposlovec in vrtnarski pisatelj.
18S
189
Med našim nesrečnejšimi
v h'wsi strokovni šoli za lesno industrijo \ Kočevju je začasno nastanjen državni zavod /.a slepce iz vse Slovenije. Lastnega doma pa zavod še nima.
Vso drugače l)i l)ilo, ako bi bili mero-dajni činitelji i)ruvočasno skrbeli za zgradbo zavoda nu domačih tleh. Največ otrok, zlasti iz slovenskega Štajerskega je bilo vzgojenih v zasebnem domu slepih v (iradcu. kjer so bile nameščene tudi nekatere slovenske nsmiljenke kot učiteljice, ki so učile otroke v Braillovem točkopisu za slepce čitanja in pisanja ter tudi drugih predmetov: posebni mojstri pa razni T obrtov  primernih za slepce.
1. marca 1918. je bil v Ljubljani tečaj m priučitev čitanja in pisanja po Braillovi metodi za slepce, da bi se ljudje, zlasti naše slovenske žene, zanimale za pretiskanje knjig črnega tiska v točkovno pisavo za slovenske znake ter se ustanovila knjižnica, ki naj bi jo uporabljali vojni in civilni slepci, .\kcija je imela lep uspeh, slovenske žene in dekleta so res ročno pretiskale lepo število knjig (125). 1. 1926. se je obnovila ta akcija in spravila "O knjig v promet.
Za začetek slovenskega zavoda za slepce velja čas po prevratu, ko je 22. novembra I. 1918. prišlo iz Oradca po prizadevanju g. konzistorijalnega svetnika Janeza Kalana 20 vojnih slepcev. Nastanili so jih v  vojašnici  vojvoda  Mišica.
.Narocina vlada je ustanovila »Kura-torij za oskrbo slepcev«, ki mu je načc-loval mestni zdravnik, sedaj višji zdravstveni svetnik dr. .Mavricij Rus. Ob koncu šol. leta 1918/1919. in začetkom šol. leta 1919/1920. je dospela v Ljubljano tudi večina civilnih slepcev, to je repatriiranih otrok in odraslih. Kuratorij je najel za zavod ustanovno zgradbo Kranjske hranilnice v L'dniatu na .Stari poti št. 'i. Poslopje je bilo zelo primerno, v ozadju je imelo prostran vrt. V ta zavod so se preselili tudi slepi invalidi.
S šolskim letom 1919./1920. so otvorili na zavodu dvorazredno osnovno šolo, za odrasle gojence pa delavnice za košar-stvo in ščetarstvo ter ženska ročna dela. Poučevali so na zavodu tudi petje in klavir. Šola je štela vsega skupaj 40 gojencev, šoloobveznih krog 20. V šolskem letu 1921./1922. se je priglasilo že 24 za šolo godnih otrok. Osnovna šola se je morala razširiti na 3 razrede. Za šoli odrasle gojence se je ustanovila po prizadevanju tedanjega voditelja šole g. Josipa Kobala obrtna nadaljevalna šola.
V I. 1921. pa je bilo prodano poslopje, v katerem je bil nastanjen zavod za slepce in uporabili so ga kot javno bolnico za ženske bolezni. Zavod za slepce so pa premestili iz Ljubljane, kulturnega
središča, v Kočevje, zopet v tujo zgradbo, ki jo vedno zahtevajo nazaj kočevski industrijski krogi.
Kuratorij za oskrbo slepcev se je polagoma izpremenil v društvo »Kuratorij slepcev«, ki si je nadelo nalogo zbirati sklad za zgradbo »Doma slepih iz vse Slovenije«.
Namen tega društva je vzbujati zanimanje za slepce, podpirati njihove težnje po izobrazbi, poleg zbiranja sklada za zgradbo »Doma slepih«, tudi ustanoviti ta zavod ter skrbeti za vzdrževanje.
Ta humanitarni zavod (bržča,s zidan v paviljonskem sistemu), je zamišljen tako, da bo služil kot zavetišče slepcem v vseh dobah njihovega življenja, kakor: 4) slepim otročičem v predšolski dobi, ki
nimajo svojcev ali katerih svojci se ne morejo brigati zanje;
b) slepi deci v šolski dobi, ki bi vsled telesnih ali celo duševnih hib motila normalni pouk zdravih slepcev v državnem zavodu:
c) dalje bi nudil oskrbovalnico in skupno delavnico odraslim slepcem, ki so se izučili v državnem zavodu za slepce v obrti, s katero naj bi si služili svoj kruh, pa so naleteli na posebne nepre-
,    magiji ve ovire, ki ogražajo njih samo-' '    stojnost; č) en oddelek bi tvorilo zavetišče za odrasle   bolehne   in   delanezmožne   ter stare slepce;
d) naposled bi vsebovala zgradba javno knjižnico s knjigami v Braillovem tiskopisu za slepce.
Ko bo videlo društvo »Kuratorij slepcev«, da naprava stoji in so njegovi smotri izpolnjeni, pa poreče: imamo tudi prostor za normalno slepo šoloobvezno deco in za šolo, a država naj jo subven-cijonira.
Akcija lepo napreduje. Sklad, ki ga zbira društvo »Kuratorij slepcev« in denarni sklad po amerikanskih Slovencih nabran, ki ga čuva mestna občina ljubljanska, predstavljata skoro milijon Din. Ker je treba za tako zgradbo ali nakup dovolj velikega poslopja za te namene še mnogo denarja, apeliramo na slovensko javnost, da društvo »Kuratorij slepcev« v tem stremljenju podpre z darovi, volili in udeležitvijo na javnih prireditvah, ki služijo v povečanje imenovanega fonda.
Dne 11. junija ob 8. zvečer bo v dvorani Filharmonične družbe v Ljubljani Glasbeni večer, ki ga prirede gojenci državnega zavoda za slepce iz Kočevja v prid skladu za zgradbo »Doma slepih« v Sloveniji.
Slovenci in Slovenke, zganite se in napolnite dvorano omenjenega dné do zadnjega kotička!
Državni zavod za slepe v Kočevju
(poprej strokovna šola za lesno industrijo); pogled na zavod z dvorišča s skupinami
slepcev pri odmoru.
Skupina slepcev prt ročnem delu.
Skupina slepih Izdelovalcev in izdelovalk ščetk
s svojim orodjem in s svojimi izdelki.
Na levi; Učencl In učenke II. raxreda iamoSnfe osnovne Sole xa slepe
pri pouKu.
Gofenci in gofenke kočevskega đriavnega xavoda
xa slepe
s svojim upravnim vodstvom in vsem pomožnim osebjem.       .
Slepi pletarU pri svo-fem delu v delavnici.
Slepe goteikke pri pletarskem pouku.
Na desni; VCencl In učenke I. raxreda tamošn/e osnovne iole xa slepe
pri pouku; v sredini slepa učenka pri pouku v branju.
190
Ribnik v mariborskem mestnem parku
po njem so prepol.javata dva vesela laboda, ki ogledujeta kot dva stražnika starino in mladino, ki šota in se podi po parku, če jima ni kaj prav, vtakneta brž glavi v — vodo.
Dve lepi žalobni drevesi   ' mariborskega mestnega parka sta
jesena x vise-čimi vejami
(Fraxinus excelsior var-   i pendula).
. -1
Cvetoča gostocvetna jablana
doma z Japonskega, ki je v maju vsa obložena z belim ali rdečkastim cvetjem (njeni plodovi so veliki kot črešnje in jako kisli, rabimo jih za ukuhavanje). Pogled na tako jablano je čaroben.
Spodaj:
"Rdeči  palma-sti javor
ki ga vidimo pri nas le redkokedaj. Doma je. na Japonskem in zlasti spomladi, ko njegovi listi kar. gore od rdečine se vsak rad ozre nanj. Za mraz je občutljiv, razmnožuje se s cepitvijo in ne zraste nad 5 m visoko.
Spodaj :
Krasne so spomladanske bukve. Spodnja slika nam kaže v ozadju (drevo s kriveučastim vrhom)
bukev 5 viseči-mi vejami
(Jagus silvatica var. pen-dula).  Nekatere  bukve imajo   tudi   rjavordeče liste. .
Iz mestnega parka v Mariboru
Ni jih malo. ki hvalijo Maribor, da je najprijaznejše mesto v Sloveniji. Posebno vabljiv je njegov glavni park med Trubarjevo in Ciril-Mctodovo ulico: ko pondadi ozeleni, je v njem mladega življenja za vsakega dovolj.
V mariborskem mostnem parku ni baS bogatih cvetličnih nasadov ali bogata je lepota zanimivega drevja in okrasnega grmovja. Sicer tudi tu še pogrešamo mnog(- rastlinske vrste, ki jih najdenu) v modernih parkih po tujih deželah, vendar je v njem zastopanih okrog 125 različnih vrst drevja in grmovja. — Lani je Olepševalno in tiij-sko-prometiio društvo za mesto Maribor in okolico« izdalo ob svoji petdesetletnici zanimivo brošuro >Mestni parki v .Mariboru« (sestavil prof. Jak. Zupančič) z imenikom in kratkim opisom dreves in grmov, ki jih najdeš po njegovih nasadih. Poučno knjižico, po kateri lahko določiš in spoznaš vsako rastlino na licu mestu, toplo priporočamo \sein obiskovalcem  mariborskih   parkov.
Tu prinašamo iz parka nekai spoinladnili slik, ki jih jo posnel prof. inž. V. Sadar. Sliki, ki nam kažeta palmasti javor iu giiiko. stu pa posneti prod zavodom vinarske in sadjarske šole v   Mariboru.
Inž. C. J.
191
Ing, Kurt Hoffman
novi tehnični  ravnatelj Kranjske industr. družbe na Jesenicah.
Z biserne poroRe uglednega para Sarle v Šmi^elu
pri Novem mestu, ki se je vršila preteklo nedeljo. .Slika rmin ka/e otroke biserno-poročencev in sicer sede spredaj: učiteljica .Marica ter slavljenca Ivana in Ivan Barle, poročena 2. jun. 1868., zadaj pa stoje: podpolkovnik Alojzij, knjigovodja Vid, zagrebški kanonik in pisatelj Janko, drž. pravdnik (instav, oskrbnik Daniel in nailučitelj Konrad, a manjka še učiteljica  lilka.
1. nagrada: Haggard. JUTRANJA ZVF:ZD.\, II. nagrada: Jurčič, SOSEDOV SIN.
Rešitev uganke v št. 22.
Na sliki kuhinje so naslednje napake: 1. bordura iz mrtvaških glav. 2. metla med pokrovkami na steni, 3. voda teče preko lijaka, 4. ura ima ekscentrično nihalo, 5. iz lonca gleda zajec, 6. mleko uhaja, ne da bi se kadilo. 7. slike na steni so narobe, 8. kuharica nima rok. 9. štedilnik sploh nima vrat. 10. posotla za petrolej na štedilniku, itd.
Pravilnih rešitev je prispelo 212, izžrebana sta pa bila za I. nagrado Juvanc Marjan, dijak v Celju, za II. nagrado .Sedlar Janko, iičenec 1. razreda osnovne šole v Ljubljani.
Sergej Minclov:
Car Berendej.
(Povest iz sibirskega pragozda.)
II. POGLAVJE.
— Kaj se obotavljala, saj ne bom naprej pre-na.šal vajinih besed, name se kiliko zanesetal — je prekinil \ edenej .Savie nastali |>repir. — Zvrnimo no še vsak eno ea.šieo: zdaj sem jaz na \ rsti. dii \ajn pogostim!
.Mignil je deekii in prikazala se je druga zelenka. Izpili so eašiee in Ivanu .Vlitrieu so padli raz-mršeni. dolgi Insje eez eeU) navzdt)!: bogsigavedi, idi je zaspal ali sed(d nalaše tako. oei mu ni bilo videti.
— Kako pa je lo mogoče, da so se dogodile take hude stvari i* — je nagovoril \ edenej Savie Semjon;t Vasiljiča. — 10 bi pa vendar rad sli.šal!
— Prav navadno! \ raeal se je nekoč- iz Irkut-ska. od semnja z gonjači: ima jih vetino kakih dvajsel v službi. .S|)oU)mii so srečali sredi stepe čredo, velikansko čredo. Sto verst ali še več naokoli ni bilo nikjer nobene vasi. )o se |>ravi. onih šotorov. Pastirji so bili samo trije ali štirje... no pa je pričel Vabilin streljali z očmi! Pomežiknil je svojim
gonjačem, zaukal. pa so napadli pastirje. Ti so planili h konjem: imajo vedno osedhine in privezane konje pri roki. No. seveda vsi jim niso ušli: enemu >a se je vendar posrečilo, da je pobegnil. \ abilinovi Judje so čredo zbrali in jo odgnali. Sam pa je jahal s kako desetorieo fantov zadaj. Poslušal je. ali ga bodo zasledovali: vedel je, da sojoti ne bodo mogli trpeti take stvari. Dan pa se je nagibal k večeru in hitro se je stemnilo, \abilinovi ljudje so vohali, da se bliža nevihta. \ tej deželi imajo namreč prav hude nevihte. Bog ne dnj. kaj se vse takrat godi v gorovju! Ponoči je sploh težko poditi čredo naprej, ob nevihti pa je to sama nesreča, Ovee se zgnetejo na kup, vtaknejo druga drugi glavo pod trebuh in vse se zajezi. .Naj se z njimi dela, kar se hoče. pa bo vse zaman! .\e bodo se ganile, če bi jih tudi na kose sekali! Velika živina pa plane kakor slepa narazen; le poizkusi jo zopet zbrati v temi!
Petra .Mosejič je tedaj velel, naj podijo čredo hitro naprej, sam pa j(> poiskal klanec in se potuhnil s svojimi pajdaši na slemenu v travi. Hotel je zasledovalce ustaviti, če bi se prikazali. Pričeli so se svetlikati bliski. To se pravi, da je prišla suha nevihta brez naliva in groma, saj ste že videli najbrž kaj sličnega':' Vse nebo je neprenehoma zopet in zopet vzplamtelo v sinji luči. Tako so ležali \ a-bilinovi ljudje eno in drugo uro, vsi so bili puške
192
Modni kotiček
Kako naj oblačimo deco ?
Nakit in razkošje redkokdaj učinkujeta ugodno, a najmanj pa pri otroku. Otrok je sam ob sebi čudo lepote in mičnosti in mu delamo krivico, ako ga oblačimo, kakor se oblačijo ljudje, ki bi radi z razkošno obleko nadomestili, česar jim narava sama ni dala. Krivico mu delamo tudi zato, ker kvarimo njegov značaj, zraven pa še njegovo zdravje, kajti take dragocene izumetničene obleke so nehigijenične.
Pametna mati bo oblačila otroka čim najbolj enostavno. Prvi pogoj otroške obleke mora biti zlasti v toplem letnem času, da se da prati.
Če pa zagovarjamo enostavnost, nikakor s tem še ni rečeno, da bi morale biti otroške obleke dolgočasno enolične. Nasprotno naj se te obleke le požive
z različnimi vezeninami, aplikacijami, obšivi in podobnimi sredstvi, ki jih dajeta umetna obrt in moda nu razpolago.
Samo ob sebi se razume, da je treba za otroške oblekce vedno izbrati svetle, žive barve; a kroj določa moda. Seveda ne tako strogo, kakor a zodrasle, . a vendar.
Predvsem se je tudi o otroški modi izkazal kot zelo .'
mičen in praktičen žemper in njegove oblike. S tem je dana zahteva po dvobarvni kombinaciji: krilca so temnejše baroe, žemper ji p svetle s pisanimi vzorci
Domače    oblekce predpasniki naj bodo enostavnejši   v   kroju okraskih,   kolikor   mogi gladki, da likanje ne vzame, preveč časa — sa; jih j treba malone vsak dan prat
Za obiske in drug vesnejše prilike so za di posebno ljubke modro-ali črno- bele kombinaci Poleti si jopič lahko prih nimo, ker zadostuje sraj
s pasom. Naša slika nam kaže nekaj mičnih vzorcev otroške mode.
Za .šolo in potovanje nam služijo odlično pletene otroške oblekce, ki so izredno praktične, zraven pa tudi kar le možno mične. :
Šal iz moderne svile.
Svila s pikastimi vzorci je izredno porabna za vse mogoče kombinacije. Naša slika nam kaže obleko iz gladkega blaga; zgornji del v obliki žempera ima spodaj in preko prsi širok obšiv iz pikaste svile; okoli vratu .šal iz enake svile 's širokim robom iz blaga ;akor obleka. Kombinacija izredno učinkovita.
Moderne rokavice.
Poletna moda uoeljav-zopet rokavice z zavi-%jem. Pristojajo pa le k oblekam in plaščem z ozki-\ini rokavi. Nosijo se pa za ante prilike, seveda vselej v Uirugi kakovosti.  Za temne p.kostime z belo bluzo pristoja belo-črni vzorec, kakor nam kaže naša slika.
napeli in poslušali... ne, ničesar ni bilo čuti. A nenadoma se je zazdelo, da je daleč — predaleč nekaj zatrkalo. Vsi so pritisnili ušesa k zemlji — začuli so, da se res naglo bližajo zasledovalci: kopita so pe-ketala naglo pa težko! Potem se je začul odmev ljudskih glasov, v daljavi so se nejasno prikazali jahači. Bliskalo pa .se je tako, da so kmalu razločili, kako podijo oni konje, letijo naprej in da jih je veliko. Čim so pridrveli po klancu navzgor, je nenadoma zavpil Vabilin: sproži! Njegovi ljudje so zagrmeli iz vseh pušk. wSojotski konji so se vzpeli na ztxdnje noge: ta je sam zletel iz sedla, drugemu se je zrušil konj z glavo na tla. .. dvignilo se je cviljenje, krik! Vabilinovi ljudje pa so streljali s pištolami v to gnečo — pok! pok! O, ti nesreča! Sojotiči so se razkropili na vrat, na nos in pobegnili, pobesneli od strahu. Saj nimajo orožja razen loka s puščicami in biča. Še ni bil vsak izmed njih niti čul, kako se sploh strelja!
— No in kaj, pa se mu ni nič zgodilo za vse to:' — je vprašal Vedenej Savič.
— Komu naj.bi se tam pritožili? Nojonom, svojim knezom ali kaj? No, s temi človek kmalu opravi. Podari se takemu knezu par zelenk žganja, pa še kaka malenkost, s katero ima veselje — pa je vse pri sodniji končano. Oni, ki tožijo, pa so naposled vsega krivi...
— Nu — nu . . . je izustil Vedenej Savič in stisnil usta: — ta je pa res car Berendej ... ali pa — po pravici povedano — pravi pravcati tolovaj!
Semjon Vasilič se je zahehetal s tenkim glasom.
— Tako se delajo kupčije v Urjanhaju. prosim! Saj ga vsi imenujejo pri nas med seboj Berendej. Pa kaj, če bi le bil sam! Poglejte na primer Usinsko vas! Ali veste, kaj se vse tam godi?
— Nehaj no! — se je nenadoma nad njim zadri njegov tovariš, kakor bi se bil šele zdaj zbudil, in ga je sunil v bok s komolcem.
Semjon Vasilič je takoj obmolknil in se potuhnil.
Vedenej Savič je zmajal z glavo.
— Če se mu ne bo treba zagovarjati pred ljudmi, bo pa moral odgovor dajati pred Bogom! — je rekel: — Na sodni dan se ne bo odkupil od kazni.. . No, in kaj, ali se dobro ima potem, ko si je nakopal taka junaštva?
Semjon Vasilič je skomignil z rameni:
— Kdo ve ?... Mrko, prav mrko gleda predse. Obraz ima temen kakor tajga. Prav hudo tudi šepa.
— Šepa? Kako pa to: saj je v prejšnjih letih ravno hodil?
(Dalje prih.)
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani