Številka 249
TRST, v ponedeljek 9. septembra 1907
Tečaj XXXII
®gr Izba. j a -raa&ft dan ^g t<*l *b nedeljah in praznikih ib 5., ib »citetfellklh ah 9. i)wtr*i ^•saBitčue številke ee prodajajo po S »vi. '•> atotmk)
▼ u Eogih tebakares-k v Trstu ia okolici, Ljubljani, Gorici Sranju. rt. Fetru. EeŽfici, >'»bTCiirii; 8v. Ladji, Tolminu
AjdoTČČini, Postojni, Dornberga, fcolkano itd. 'ENE OGLASOV se rsfnnajo po vmab (Široke 73 mm. visoke 2 V« aim); ra trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k t ca OFr.rtnSce, zahvale, poslanice. oglase denarnih zavodov p« 50 stot. Za ogiase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-daljna Truts K 2. Mali cgiasi po 3 stot. beseda, najmanj pa a« 40 uto t. — Ozlsse sprejema lese ratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se "izključno le upravi „Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. 1
F edinomti Je Aoi <
N aro 6 niča snafa
ta rse leto 54 K, pol leta 13 K, 3 mesece 6 K —na jarečbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira,
laroč&lia ia udellito lzdaile .Edinosti4 stane: csioletio 15-20, pol lata 2-60
Vsi dopisi naj ee poSiijajo na uredništvo iista. Nefrankcvan*
pisma se ae sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Olorglo Galnttl 18. (Narodni dom*.
PcBtno-branllnični račun It. 841*65«. ... ■ TETiSroa it«T. 1147.
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
j tovanj^
BRZOJAVNE VESTI.jSolski
Češki in nemški shodi.	i Prav
OPAVA 8. Češki in nemški shod sta §e 3 se vršila mirno. Na obeh shodih sta bili dov iri^i vsprejeti resoluciji, v katerih se poživlja poro, na narodni bojkot.	teljski
PRAHATIC 8. Ob 8. uri zvečer se občine, a je vojaštvo umaknilo v vojašnice. Od ene drŽave, ako ne bo mogla občina plačevati popoludne naprej ni bilo nikakih nemirov, tega stroška. V občinah z mešanim pra-Orožja se ni rabilo.	j voslavnim in grško-katoliškim prebival-
Nesreča z avtomobilom.	stvom> Prevala bo stroške ona cerkev,
se v prvi vrsti bavil z novim nom ter sklenil nastopno: omunska cerkev vzdrževala svoje Šole iz cerkvenih fon-osov vernikov. Večo pod-|)otrebna vsled povišanja uči-ač, bodo dajale po možnosti še le tedaj se zaprosi pomoč
SOLNOGRAD 8. Zasebnik Kritner je z avtomobilom zadel v železniški vlak. Kritner je umrl za poškodbami, šofer ni bil poškodovan.
Dogodki v Maroko.
katere verniki so v dotični občini v večini.
čilo k boju ; narodno petje, ki dušo plemeni, je zato velikega kulturnega pomena za razvoj našega naroda. Ako smo torej včeraj proslavili dvajsetletnico obstoja »Hajdrihac proslavili smo dvajsetletnico vspešnega kulturnega delovanja. Radi tega je bila včerajšnja slavnost — narodna slavnost prvega reda.
Že dolgo se je pripravljal Prosek k proslavi svojega pevskega društva in našel v prekrasnem vspehu včerajšnje slav-nosti zasluženo zadoščenje.
Slavnost je pričela v soboto zvečer z
Podržavljenje železnic. Z Du- , mirozovom domače godbe, predznakom ne-naja nam poročajo, da predloži vlada takoj j deljskega radovanja. Rano v nedeljo je pa po sklicanju državnega zbora zakonski, budnica naznanila ProseČanom začetek za-načrt glede podržavljenja želežnic. Toza- željenega dneva.
devna pogajanja z zapadno železnico se TANGER 8. Govori se, da je kajd iz prično meseca novembra. Abasa, Siaissa, imenovan od Mulej Hafida' Sklicanje deželnih zborov, ministrom za vnanje stvari.	j »Wiener Zeitung« je objavila cesarski pa-
TANGER 8. Poročila iz Sefija od 3.(tent, s katerim so za dne 16. t. m. sklicani t. m. potrjujejo, da je Laisa priznala Mulej deželni zbori: Češki, gališki, gorenjeav-Hafida sultanom.	strijski, solnograški, štajerski, koroški, bu-
TANGER 8. Ma el Ainin je dne 3- kovinski> moravski in šlezijski. t. m. dospel v Marakeš z 8oo konjiki.
Petdeset konjikov, ki so iz Marakeša	.
dospeli v Mazagan, so prinesli tjakaj pismo v starosti 73 let. Mirri se je udeležil vojn bil postavljen krasen slavolok iz hrasto-
leta 1859, 1860 in 1866. Leta 1889 je j Vega listja, okrašen z narodnimi zastavami postal general-lajtenant, leta 1894 guverner j in z napisom, ki je pozdravljal vse goste na Siciliji, leta 1899 je postal v minister- dobrodošlimi k sinji Adriji. Drug slavolok
Priprave so bile že vse dovršene. Po vsej vasi so plapopale mnogoštevilne slovenske trobojnice, in le slovenske troboj-nice razun.... ah ne, pustimo rajši vse
disakorde za konec !___Krasno izbran je
bil slavnostni prostor: lepa, prostrana ograda, a raz nje diven, očarujoči razgled na krasno, sinjo Adrijo. ^Nebroj trobojnic t General Mirri. V Bologni je j okolo slavnostnega prostora je že od daleč umrl bivši italijanski vojni minister Mirri,t kazal središče slavnosti. Ob vhodu pa je
Mulej Hafida, v katerem isti svetuje, naj se ne vznemirja Francoze in druge Evropejce. Mulej Hafid sporoča tudi v pismu, da obišče obmorske kraje od Mogadorja do Tangerja. V Tangerju bo zahteval, da se prične pogajati z evropskimi vele-vlastmi.
TANGER 8. Včeraj je dospela semkaj nemška šolska ladija „Cbarlotte".
PARIZ 8. „Matin" je pooblaščen de-mentirati, da sta bila v boju dne 3. t. m. vjeta dva francoska vojaka. Neresnična je tudi vest, da je vkazal general Drude ustreliti dva vjeta kabila, ki da sta bila pred usmrtitvijo prisiljena izkopati si lasten grob.__
Rusija.
Sestanek carja Nikolaja in angleškega kralja.
PETROGRAD 8. V dobro obveščenih krogih menijo, da se v kratkem se-staneta car in angleški kralj. Carjeva jahta »Standart« pluje proti zapadni strani. Kolera.
ASABAD 8. V Krasnovadšu (?) so konstatovali kolero.
stvu Pelloux vojni minister. [Leta 1898 je bil imenovan senatorjem.
Španska zbornica bo baje sklicana že na 10. oktobra. Vlada hoče dati
je bil postavljen čez cesto naprosti Luxovi hiši, krasen slavolok v normanskem slogu, s stolpiči in zobčastim nadzidkom.
Med trobojnic ami in lampijonški se je
Drobne politične vesti.
Romunski šolski zakon na Ogrskem. V Velikem Sibinju je 2., 3. in 4. t. m. imel konzistorij romunskih pravoslavnih škofov in arhimandritov posve-
PODLISTEK.
s tem strankam priliko, da zavzamejo; svetil napis: »Brat brata pozdravlja, k svoje stališče nasproti maroškemu vpra- j srcu naj se združijo«. Slavolok je na-šanju.	pravljal jako vgoden estetičen vtis in gre
Cesar v Budimpešti. Cesar se j finemu in izbranemu vkusu prirediteljev poda to jesen v Budimpešto, kjer bo bival j vsaka čast. Že pričakovani predpoludne so
začeli prihajati gostje, korporativno in posamično. Prisrčni so bili vsprejemi raznih društev, ki so dospela od vseh strani. In tu gre posebna hvala društvu »Hajdrih« in njenemu predsedniku g. deželnemu poslancu Alojziju Goriupu, da ob tolikem navalu raznih društev, katerih prihod se je vršil zaporedoma drug za drugim, ni zamudilo prihoda niti enega društva, temveč je vsakemu prihitelo nasproti k prisrčnemu pozdravu.
Društva, ki so včeraj prišla v goste na Prosek, so : pevska društva »Lira« iz
več časa.
Slavnost dvajsetletnice pevskega društva „Hajdrih".
Prosek je imel včeraj svoj dan. Od blizu in daleč so priromali Slovenci v lično vas, ki hrani za nas toli milih spominov, da proslavijo dvajsetletnico obstoja vrlega proseškega pevskega društva »Hajdrih«. Slavilo se je torej narodno petje, to močno Činjenico naše povzdige. Naše narodno
petje je zrcalo duše našega naroda, njega	. T - ,
značaj je v njem izražen; veselje in žalost, Kamnika, »Ljubljana <iz Ljubljane, ,11.-up in obup, zgodovina dolgoletnega trplje- j «3f« iz Sv" Jakoba, . Velesila«jz Sadnja, nja in nada v boljšo bodočnost — našli so v petju svoj najčistejši izraz. Radi tega je zgodovina našega narodnega petja — zgodovina naroda samega. Saj se je prva narodna zavednost pojavila v narodnem petju, v njem je narod iskal tolažbo in okrep- j
»Nabrežina« iz Nabrežine, »Adrija« iz Konto velja, »Zvon« iz Opčin, »Rokodelsko bralno društvo« iz Tolmina, »Danica« iz Konto vela, »Slovan iz Padriča, »Skala« iz Sv. Križa, »Draga« iz Orleka, »Višava« iz Konkonela, »Zorislava« iz Sežane »Kolo«
= i
hočejo resno potruditi za ekzistenco tam.!so izražale odločnost, njegovo vedenje je Vasilij je dobil od občine kočo, vola
Sokolinec.
Sibirska povest.
Ruski spisal Vladimir Koroienko.
O Vasilju sem bil v resnici čul ne-j koliko od znancev ; bil je eden skitalskih naselnikov, živel je že dve leti sem v svoji hišici, sredi gozda ob jezeru, v eni večjih jakutskih občin. Med tolikimi poci-ganjenimi naselniki, katerim se delati ni ljubilo in ki so živeli od tatvine in često od umora, je bil eden redkih, ki so raje delali, s čemer si človek sicer tukaj lahko pridobi dobro ekzistenco. Jakutje so v splošno jako dobrodušen narod in v marsikateri občini je postala navada, da se
in prvo leto šest funtov rži za žetev. Žetev se je obnesla dobro; razun tega je prevzel pod ugodnimi pogoji košnjo sena za Jakute, je kupčeval s tobakom, in čez dve leti je imel prav lepo domačijo. Jakutje so ga spoštovali in so ga imenovali, ako je bil poleg, vedno Vasilij Iva
bilo odkrito in iz tona njegovega glasu je zvenela zadovoljena samozavest ponosne naravi.
Le od časa do časa je vztrepetaval spodnji del obraza in so se skalile oči. Očividno ni bilo Bagilaju lahko vzdrževati ta enakomerni ton, ki se je zdelo o njem, kakor da hoče nekaj prebiti —
novič, in samo v njegovi odsotnosti Vasjka.; nekaj grenkega, žalostnega, hrepenečega
Popje so se na svojih službenih potih- radi katero je zatirala samo močna volja.
ustavljali pod njegovo streho in ga posa-jali za svojo mizo, ako je prišel k njim. Tudi nam se je pridruževal, inteligenci, ki jo je usoda zanesla v te daljne kraje.
Spočetka si nisem mogel raztolmačiti, v čem da je obstajal ta »nekaj«, zdaj vem to, vajeni skitalec se je varal samega sebe, izkušajoč se pregovoriti, da je za-
Zakaj naj bi torej ne bil vesel svo- j dovoljen s svojo mirno, brezskrbno ekzi-jega življenja, zakaj naj bi ne bil zado- stenco, svojo hišico, svojo kravo, svojim
volom in svojim konjem v hlevu in s spoštovanjem, ki ga je užival. V globini svoje duše se je zavedal — in to zavest
voljen ? A bilo bi pri tem še premagati oviro, da se po zakonu skitalcev ne sme poročiti; no tu, v tem oddaljenem kotu, daje novodošlecem jako znatne pomoči, j se di za denar in dobro besedo urediti je izkušal zatreti — da ga to sivo živ-Seveda bi moral človek, ki ga je vrgla ! tudi to.	- I ljenje, to življenje v tujini, ni zadovolje-
usoda v te kraje, brez te pomoči ali	A vendar sem opazil na tem ener-: valo. Iz globine njegove duše se je dvi-
umreti gladu in mraza ali pa živeti od gičnem obrazu mladega skitalca nekaj galo že takrat hrepenenje po gozdu; ^iz ropa. Tudi podeljujejo to pomoč često čudnega. Zdaj mi je ta obraz že manje vsakdanjosti njegovega enoličnega živ-
iz Trsta, nadalje tržaški in prvaški Soko in — last not least — tržaška »Narodna delavska organizacija«, ki je dovedla okolo 300 vdeležencev. A došli so še gostje iz drugih krajev, najbolj častno zastopan pa je bil seveda Trst. Sploh pa se lahko brez pretiravanja trdi, da je imel včeraj Prosek 5000 previvalcev več.
Med množico smo videli državna poslanca dr. Rybara, ki je privedel tržaške Sokole, in prof. Mandića.
Ob dveh popoludne so se začela zbirati razna društva na slavnostem prostoru, k sprevodu po vasi. Sprevod je bil krasen, godbe so svirale in štirinajst društvenih trobojnic je ponosno vihralo nad glavami pomikajoče se množice.
Ko je glava sprevoda dospela k slavoloku v sredini vasi, je gospica Eliza Dolenčeva raz mostovža slavoloka, obdana od dražestnih domačih deklet v navadni okoličanski noši — hvala prisrčna pro-seškim dekletom, da smo po tolikem času zopet videli pristno okoličansko nošo, ki je vendar toli krasna —, z milodonečim glasom in navdušenim vzletom pozdravila goste s prilično, jako dično pesnijo.
Raz slavoloka padale so cvetlice na sprevod, ravnotako tudi raz oken Goriu-pove hiše.
Ko se je sprevod povrnil na slavnostni prostor, je gospica Gilda Luxova raz tribune, ki so jo razna društva okrasile s svojimi trobojnicami, navdušile množico z lepim, naravnost mojstersko sestavljenim govorom ; z retorično pozo in žarom navdušenja v očeh je pokazala dražestna go vornica na spodaj ob žarkih solnca blesteče se morje adrijansko, ki »bilo-, je in bo slovansko«.
Na to se je vršil po vsporedu nastop raznih pevskih društev. Prvo je zapelo društvo »Hajdrih«, ki je bilo proslavljeno z navdušenimi »Živio« in »Nazdar«-klici. Izven vsporeda je zapelo tudi pevsko društvo »Ljubljana«. Bilo bi preobsežno, ako bi hoteli pohvaliti razne točke vsporeda ; vsa društva so pela krasno in bila kos slovesnosti tega dneva.
Vrhunec slavnosti pa je bilo Hajdri-hovo »Morje adrijansko«, ki ga je zapel skupen zbor vseh pevskih društev. Krasna to ideja! Kaka pesen bi pač bila kakor »cloa« vsporeda bolj umestna pri slavnosti, ki se vrši ob prihodu gostov iz vse Slovenije na obali Adrije, nego ravno »Morje Adrijansko« ! In kaka ganljiva pieteta nasproti nepozabnemu skladatelju, s čigar imenom se diči društvo „Hajdrih; „
Delal se je ravno mrak, krasna večerna zarja je obdajala obronke naših
onim, ki hočejo potovati naprej, da jih spravijo naprej, in redkokdaj se taki ljudje vrnejo; a tudi take ljudi podpirajo, ki se
ugajal nego iz početka, a bil mi je še ljenja ga je klicalo v vabljivo, varljivo vedno simpatičen. Temne oči so gledale daljavo. Tako sem si razlagal to potezo včasih zamišljeno in razumno, -vse poteze pozneje; takrat sem videl samo, da ne
glede na zunanjo mirnost, gloje nekaj na srcu skitalčevem in sili ven iz notranjosti...
Med tem ko sem jaz napravljal čaj, je sedel Vasilij pri peči in gledal zamišljeno v ogenj. Poklical sem ga, ko je bilo vse gotovo.
»Hvala, gospod,« je rekel in vstal. »Hvala za prijazno besedo. »Ah, gospod,« je nadaljeval, strastno razburjen, — ali mi veruješ ali ne : ko sem zagledal ogenj v tvoji koči; mi je tolklo srce v prsih. Saj sem vedel, da živi tukaj Rus. Jahal sem tako po gozdu in polju [— megla, tema povsodi, mraz. Včasih sem jahal mimo šotorov, kjer se je kadilo iz dimnikov, in moj konj se je obračal vedno tjakaj; mene pa je srce vleklo strani. Kaj s m hotel tam? Ogrel bi se pač bil, tudi žganja bi bil našel tam. A tega nisem hotel ! Ko pa sem videl tvoj ogenj, sem sklenil, da vstopim pri tebi, samo če me sprejmeš. Hvala ti zato, gospod. Ako prideš kdaj k nam v našo občino, tedaj me ne pozabi in posluži morem nuditi, prihaja iz p*
V Trsta, 9. septembra 1907
»EDINOST« štev. 249
Stran If
gora z divno milobo, krvavorudeče se je spajalo morje in nebo tam na obzorju. Mir daleč na okrog. Himna našega morja pa edina se je razlegala daleč in daleč kakor pobožna molitev, polna žalosti, a tudi nade v lepšo, prijaznejo bodočnost. Nikdo se ni mogel ubraniti ganutju in nehote se ti je so!za zasvetila v očeh.
prave za kakih 6o kron. Mej bojevniki sta bila dva ranjena, in sicer eden lahko, a drugi precej težko. Poslednji je bil potom zdravniške postaje odveden v mestno bol- i nišnico. Lahko ranjeni je Lah, težko ra- ^ ranjeni pa Slovenec.
Okradla sta spečega pijanca. 3 2-letni kotlar Emilij P. in njegov 30-letni brat
Konec je bilo petju, namreč po vspo- skladiščar Marijan, stanujoča oba v ulici redu, ker izven vsporeda je zapeli? elita | Giuseppe Parini, sta bila predsinočnjim
starih kraških fantov še mnogo lepih narodnih pesni prav ubrano, kakor jo znajo samo kraški fantje. Sploh so stari kraški fantje včeraj dokazali, da so njih grla še
aretovana v ulici Pondares, ker ju je neki redar zasačil, ko sta preiskovala žepe Tomažu Appiani, ki je bil precej vinjen in je tam spal na tleh. Appiani je izjavil, da
Tovarna pohištva
ulica delta Sesa it. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
SOF' NA ZAHTEVO.
Delavci! Upišite se v Nar delnusKo organizacijo.
r- UtifiLi 8GL&SL
oglasi računajo po 3 stot. besedo; ms^tnotiakane benode sa rnčunsjo enkrat več. Najmanj ia pristojbina 40 stotin k. -■ ' FlaČa ae takoj. - ■ ■


vedno mlada. (Honnv soit qui male y mu manjka 20 kron denarja, pense).	| Neznani tatovi so predvčerajšnjim po-
Da se je potem plesalo na »brjarjihc j poludne iz skladišča trgovca z obuvalom ob zvokih godbe bogve kako dolgo, to se ; Derossi ja, ki ima trgovino v ulici della razume samo ob sebi; da so bile vse go- j Barriera vecchia št. 3, vkradli več parov stilne prenapolnjene, da je v njih ob petju ' čevljev, v skupni vrednosti 44 kron. Čevlje in pitju vladala prisrčna animiranost, da so tatovi vzeli z lesenim drogom skozi je barake na slavnostnem prostoru, kjer okno skladišča v ulici delle Zudecche. se je vino točilo in jedila prodajalo, ob-	— Trgovec Samuel Dann, ki ima
činstvo naskakovalo liki Japonci Portartur, trgovino v ulici Giacinto Gallina, je prije tudi samo ob sebi umevno. Treba nam ' javil predsinočnjim na policiji, da mu je tu le pohvalno omeniti še krasne ume- j neznan uznovič vkradel dvokolesni vozi talne ognje, katere je zažigal slovenski , ček, vreden 20 kron. .
pirotehnik g. Makuc iz Gorice. Sploh pa '------
je slavnost vspela vsestransko in mi Tr- i	Vesti iz KPćUljSkO
žačani smo se le neradi ločili od milih
nam Prosečanov.
Sedaj pa — le dolenti note.
Pevsko društvo »Ljubljana« ki je bilo sicer prisrčno pozdravljeno ob svojem prihodu in nasproti kateremu ni bila nikakor kršena gostoljubnost, je bilo ob svojem nastopu pozdravljeno z demonstrativnimi »Živio Hribar«-klici od strani mnogih vde-ležencev, koji klici z ozirom na znano politično barvo »Ljubljane« gotovo niso bili članom iste prijetni. Mi odkritosrčno ob-
Tifus na Dolenjskem. Pod tem naslovom je prinesla »Edinost« št. 224. z dne 15. p. m. kratko notico o tifusu v Zatični in enem slučaju v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Ta zadnji slučaj je bil zanešen po nekem vojaku, ki je bil v kritičnem času v Postojni. Nadalje omenja dotično poročilo treh novo najdenih brezdnov in na Gorjancih in da so se v vseh treh brezdnih našla živalska trupla, oziroma že segnifce mrhovine. »Skozi te jame« — tako zaključuje poročilo — »se pretaka v^da,
žalujemo, da je prišlo do tega disakorda j katere izvir se je našel v žaiostncm stanju, v tej sicer krasni slavnosti, tem bolj, ker
Cesare Levi
se je preselil
na Korso 47, prvo nadst.
Prodaja Tae blago z 15% odbitkom kakor zlate, srebrne in kovinaate ure za moške in ženske, zlate prstane z garant, dijamanti,
uhtne, zapestnice, broehes itd. itd. SPECIJALITETA: Velika izbera prstanov
iz novega zlata od 2 gld. naprej Sprejme popravljanje ur in druge zlatanine po zmernih cenah in z 2-letno garancijo.
DPflrffl tO obeša,a' postelje, opra-rlUuU vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2.
Kdor Izvaa Tr»t« pltanno ntraSl kit ,,1AU OOLAS itllj« d*nar v r.apr*], kar drugače ne b« njagov ogla« objav*!«* a nI oseba poznana Upravi Csta. j Tarif* J« natisnjena na ćela „BALIH 05LAS0V" la veatd« lafckt preračuni, koliko mu Je plačati s tem, ai preiteje besed« Oglata treba nasloviti na „INSERATMI ODDELEK" „Edinosti". Na vpraiaoja potom pisem bo dajal „I9SEBATMI ODDELEK nformaolje oćlno le, £e bo plsou priložena znamka za odgovor
Prodajo se stavbe biČka. Razpolag?!
denarja na I in H. vknjižbo od 4'Zi do Q*,0 obresti. Menjava ne remičnin z zemljišči in dvorci. — Trat, Korso štev. 34.	860
Dolini
Trgovskega
je na prodaj zemljišče 8 do 9 m" klaft. zemlje, s biao skupa*. Naslov A. Mah nič št. 143, Dolina.	* 1082
vajenca sprejme takoj večja trgovina z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod štev. „100" na rInseratui oddelek Edinosti".	1083
Stenograf
Ljubljana.
za nemščino i*če službo. Ponudbe pod „FRANC-, poste restante,
110.'»
smo mnenja, da politične demonstracije ne spadajo k slavnosti narodnega petja.
Na drugo neprijetno točko smo naci-kovali že poprej. Dočim so plapolale namreč povsod le slovenske trobojnice, vihrala je na zvoniku cerkve zastava, ki s tako narodno slavnostjo nima popolnoma nič opraviti. Izvedeli smo, da zjutraj so bile tudi tam razobešene slovenske tro-bojnice, a da jih je dala cerkvena oblast odstraniti in nadomestiti z drugo — neslovensko. Brez komentarja!
Dnevne vesti.
Z vojaških vaj na Koroškem so se danes okolu 3 ure zjutraj po novi železnici povrnili vojaki tukajšnje posadke.
V tržažki okolici ne bo letina za grozdje prav bogata, prevelika suša vničila je mnogo pridelka. Najbolj je zadet od suše vzhodni del Trsta V Skednju in pri Sv. Mariji Magd. spodnji je tudi toča napravila precej kvara. Se najboljše kaže trta v križkih bregovih. Sadja ni tudi skoraj nič. Oljke so po zimi večinoma pozeble, kar se tiče torej pridelka na olju ne bo letos prav nič in najbrže tudi dve, tri prihodnja leta ne.
TEŽAŠKA MALA KRONIKA.
V nevarnosti, da se zaduši, je bil sinoči okolu 7. ure 18-letni Fran Masten, ki stanuje v hiši št. 12 v ulici Cecilia. Bil je v portirjevi loži in je tam čital. Ni pa zapazil, da plinova napeljava pušča. Se le ko je bil v skrajni nevarnosti, je to zapazil. Moral je k njemu zdravnik se zdravniške postaje, ki ga je dal prenesti v mestno bolnišnico.
Po treh mesecih. Na zahtevo kapetana in lastnika nekega italijanskega traba-keljna je bil predvčerajšnjim popoludne aretovan 32-letni dninar Lev B., stanujoči v ulici della Barriera vecchia. Kapetan, imenom Ivan Jacona, trdi namreč, da je Levu B. pred tremi meseci izročil na upanje za 14 kron raznega blaga, in da se Lev od tedaj ni več prikazal k njemu.
Bitka v krčmi. Včeraj popoludne okolu 3. ure sta bili v krčmi, ki je na Corsu št. 2it dve družbi. 38-letni Ivan B.: 24-letni Vincencij R. in 17-letni Rudolf R. (poslednja dva brata) so tvorili eno družbo, a 24-letni Rudolf del P., 20-letni Ivan D., neki Ivan Z. in pa Angel C. pa drugo.
Ti poslednji — ki so Lahi — so pa prve — , vredni, kakor ravno omenjena fara. Slovence — razžalili. Vsled tega je navstala zimi tope sneg, po leti hodijo daleč po inej njimi prava bitka. V tej bitki je bilo pitno vode; voda v domačih vodnjakih razbitih kozarcev, steklenic in druge pri- hitro iiginja. Za živino imajo v sredi vasi
Zelo zanimivo poročilo sledi«.
Danes bodi ustreženo, tej obljubi, kakor tudi mnogostranskim opominom, naj se poročilo objavi (kolikor po danih razmerah možno). Pred vsem kratek opis dotičnih brezdnov. Prav preiskano brezdno kake pol ure v gozdu jugovzhodno od Podgrada se imenuje »Krojačevka«, je 48 m globoko, sicer pa navadni naravnost vpadajoči erozijski rov. V njega bližini je polno drugih jam, vsadov iz manjših rup. i Više gori v takozvanem »Skrbcu* sta dva \ druga brezdna. Eno kakih 30 m globoko, krstili smo je »Baničevo brezdno« po j vodniku, ki je je našel. Tudi to je na- * vaden naopični rov, a na tleh polno živalskih kosti. Zanimivo pa je tretje brezdno »Jelovšcac z go m globočine. Je precej široko že nazgorej, a ogromne skale padajo naravnost v vrtoglavo globočino. Ko se ni nihče izmed družbe upal vanje, si je gosp. Franjo Pire osvojil tudi to izrednost Dolenjskega Krasa. Viseti na priprosti sukajoči se vrvi, brez opore spuščati se nizdoli v neznano globino, vedno računajoč z morebitnostjo, da se sproži kako kamen nad glavo ali vtrga kak večji kos razrušenega skalovja, večkrat tudi vdihavati neznosni smrad gnjijoče mrhovine in bojazen, da se zna napeta vrv prerezati j, na ostrih robeh skalovja oziroma med razpokami tako zajeziti, da ni možno ne nazaj ; vse te okolnosti seveda niso posebno prikupljive za neizkušenega raziskovalca globokih brezdnov.
No, ali o tem ne maramo na ten mestu govoriti. Jelovšca je bila vredna truda in recimo tudi malo korajže. Nižje doli jo krase posebne vrste kapniki, ka-koršnjih g. raziskovale še ni našel v nobenem sličnih brezdnov. Ampak na dnu.20-pet neznosen smrad, med razrušenim kamenjem polno živalskih ostankov. N&tan-čneji pogled je doznal, da ob času deževja voda nosi in razkraja vso crkovino skozi male razpoke naprej sosednih jam, oziroma jo jemlje seboj k izviru. Navadno so izviri po kraškem svetu globlje v nižini. Ravno tu pa se je že kmalo za Jelovšco našel globok, močan vir — redka prikazen v taki visočini in glede pomanjkanja vode v tako razvpitem kraju, kakor je ravno Podgrajska fara na rebrih Gorjancev. Kamor se oziraš, pravi tip Notranjskega oziroma Krasa sploh. Malo je krajev (razun Suhe Krajine) na Dolenjskem Krasu, ki bi bili glede pitne vode tako obžalovanja
Po
Slovenci!
Lastniki krčm, gostiln, hiS in stanovanj, knpnjU
mrežice in druge predmete
ca plinovo razsvetljavo v prodajalnici o o o o d o
£rmano Cattelani
Trst, ulica Acquedotto štev. 10 Trst
kjer najd6te najprimerneje cene in trpežno blago
flrlHo O O to|#ni meblirana sobica pri bIo-UUUd O C laJVUJ venski družini v ulici Salice 4, četrto nadstropje.	1107
Ferdinando Ferlettig ^Mr^SK,
grbe, vsakovrstna lakiranja in tapecirerska dela x papirjem. TRST, ulica Chiozza 4.
Inom Pnio mizarski mojster, ulica Giuiia JU bi JJ IlUAC štev. 10, Telefon 1971. Izdeluje in popravlja vsakovrstna stavbinska in druga mizar ska dela ter daje v najem razne scenerije za odre.
612
Inseratni oddelek :: „EDINOSTI" :
prevzema točne, prav fine h. : r književne ::
naftltroneje sRe jezike:
kakor: hrvatske, srbske (s cirilico), češke, ruske, poljske, bolgarske, nemške, ongležke. italijanske, francoske, madjarske in druge. : :
Obrniti c-e je na inseratni oddelek Edinosti.
Prej, nego kupite
otrobe, drobne ■■■ — otrobe, oves,
koruzne In pšenične moke, koruzo itd. obiščite skladišče
Vinko de Jfiarin
[Via Vittorio Alfieri št. 10 (kraj ogiijegascev)
j kjer najdeie blago najboljše vrsto in
r	—.	^•
najceneje vseh trgov.
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih ( ===== mineralnih vod---
Angelo DeuetnK -- M
ulica Acquedotto 23 — Tel. 14-:

A. SEMUUC
Bogata izbera pohiStva
Trst, trg Belvedere štev. 3
Lastna delalnica, ul. Ruggero Manna
V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne in postrežba poštena in natančna.
ANTON SKERL
aashanLk, saprlaeie^l KTedanao.
Trst - Carlo Goldonijcr irg 11. - Trat
Zastopatt tfliaraejoles ujitAelei Jflsi"
W Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljaii in prodaja gramofonov, zonofocov in fotografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna msiianida* delavnica za popravljanje čir al a ib. stroje«, k»lw> motokoles itd.
Velika z&toga pripadksv po tovarnlJklh seaah. TELEFON	1734.
Fumato & tonellato
TRST, ulica del Toro št. 16
SLIKARJA sob, grbov,. laki-rarja posnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd. Sprejemata vsakovrstne naredbe tudi tapecirarska dela.
Vtvs K JKa o VEZNIC A
Tovarna trgovskih registrov
Gustave Tassini & Figlio
'Trst, Via Porparella št. 5 - osel Via felia Sanlta.
j.pertot
nrar
Trst, ulica Poste Nuove 9
^^^ Žepne ure najboljših tovarn
Najno veji e stenske ure. Izbor ur za bi rmo in
za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah.
Franc Skok
Trst, ulica Giovaiini Boccaccio 4
Izdelme vsako tapcirsko delo
kakor posteljni vzmet, žimnice, zavese itd.
__ | — | — | CENE ZMERNE. | — | — } —
Najboljša reklama za trgovca obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh to „MALI OGLASI" v „Edinosti,,
V Trstu, dne 9. septembra 1907
a EDINOST« štev. 249
Stran IIl
IOTEL BALKAI "iiSL-ntf« HOTEL BALKAN
■/kopano lužo, ki je potnik slabim želodcem niti od daleč ne sme pogledati. Vse ic v nji, le — vode nič. Seveda je tam mnogo kriva malomarnost domačinov, ki tako nesnago trpe, a glana krivda pada na brezmejno indolenco faktorjev, ki bi imeli skrbeti za javni blagor. V ilustra-•o naveden bodi le zgoraj omenjeni izvir. R kli smo, da je ravno v tem kraju naj-o"'čutneje pomanjkanje vode. Izvir pod jjelovžco« v takozvani »groti« je komaj poi ure oddaljen od Podgrada. V največji stiski hodijo tudi tušem po vodo iz bližnjih in sosednjih krajev. Ali moj Bog, kakova v da je to! Dasi se sicer ni moglo ob krvLkem pregledu dognati, da je v direktni i\\.zi z ..Jelovšco", natlačeno z mrhovino in okuženo, oziroma z ostalimi brezdni, vendar je toliko gotovo, da prehaja voda vse te okužene propade in jame. In v vse te jame mečejo ljudje nebrižno vso crko-vino Živali; vsaj metali so jo preje očitno, sedaj jo mečejo skrivaj.	(Pride še).
Vesti iz Koroške.
Cesar v Celovcu. Veliko razburjenje r. d Nemci je povzročil] letošnji obisk ce-a rjev na Koroškem, posebno v glavnem mestu Celovcu. Slo se je namreč za to, al; naj se Celovec pokaže vladarju izziva joče v vsenemškem licu s frankfurtaricami, ali pa v domačih deželnih in državnih barvah, Končno je vendar zmagala po burnih debatah prva struja, katero je, kakor poroča »Mir«, na tihem podpiral in poipihaval celo deželni predsednik Hein! In v resnici so plapolale frank-• urtarice z rotovža in tudi drugod po uli-
jih je dal razobesiti magistrat. Na drugih zasebnih hišah pa so prevladale deželne in državne zastave, tako, da so t •.!•_• videti nemške trobojnice med njimi k kor prisiljena demonstracija. Pa tudi Slovenci niso ostali dolžni temu izzivanju, ^rapak razobesili so na svojih, posebno Mohorjevih hišah slovenske trobojnice. t esarjev prihod je bil napovedan na 4. uro popoludne dne 4. t. m. Ker je dopoludne silno deževalo in se tudi popoludne ni nebo zjasnilo, čeprav je nehalo deževati, se je bilo bati, da izostane obisk ljudstva z d ž le Ali navzlic slabemu vremenu in slabim potom se je ob določenem času nabralo vendar toliko prebivalstva, posebno iz slovenskih krajev, da so bile vse ulice, koder se je imel voziti cesar, precej napolnjene. Slovence so posebno navdušile mile slovenske trobojnice, ki so bile menda prvič razobešene v Celovcu v tolikem številu, dočim so provzročile pri Nemcih divjo jezo in razburjenost. In nemški ma-g'strat je prej celo protestiral proti njim, ali brezvspešno. Cesarja so vsprejeli že kar na kolodvoru državni poslanec Gra-:enauer in slovenski Župani z gromovitimi >živijo«-klici in tudi v mestu je dala navdušena slovenska množica duška svoji zavednosti. Pangermani so se seveda za-zadi tega penili od jeze in tulili svoj hajl, da so jim grla pokala. Prišlo je v nekaterih krajih celo do ostre napetosti, ko so berači hoteli s silo zabraniti Slovencem poziraviti svojega vladarja. Vendar se jim to ni posrečilo, ampak ta brezobzirnost je vzbudila pri Slovencih tem odločnejši odpor in menda je tudi cesar moral spoznati, da sloni fikcija o nemškem Celovcu samo na hipotezah razgretih glav vsenemških hujskače v.	Strel.
nila, da pomenja to po stari ljudski veri srrrt ljubljene osebe. Viszary je hotel ravno iti vprašat vratarja, koliko da je ura, ko ga je v veži srečal brzojavni sluga, ki mu je prinesel brzojavko vsebine, da je njegova soproga nenadoma, v isti no či v Benetkah umrla.
Kulturni napredek Bolgarske v številkah.
Povodom dvajsetletnice vladarja kneza Ferdinanda je bolgarska vlada izdala ogromno delo, v katerem je vpisan ves kulturni in gospodarski napredek Bolgarije. Tako je leta 1888 bilo 2370 ljudskih Šol, leta 1906 pa 3163. Po tem je tudi naraslo število učencev. Leta 1888 je bilo 3262 ljudskih učiteljev in učiteljic, danes pa 7241. Od 300.000 učencev se jih samo polovica poučava v šolskih zgradbah. Nad 1000 vasi nima šolskih poslopij, ter so otroci prisiljeni učiti se v pojedinih hišah, vaških občinskih hišah, zapuščenih mošejah itd. Od 1209 šolskih zgradb po ostalih krajih je dobra polovica v slabem stanju, ker so bile večinoma zdradjene brez načrta.
Leta 1887 je bilo 97 srednjih šol, dočim jih je danes 188. Pred 20 leti je bilo 5 popolnih gimnazij z 2280 dijaki in 123 učitelji, dočim je danes 11 popolnih gimnazij, od katerih so 3 v Sofiji s 421 učitelji in S542 dijaki. Dekliških gimnazij je 6 s 3834 učenkami in 164 učiteljic. Pred 20 leti sta bili dve učiteljišči s 304 dijaki in 21 učitelji, dočim jih je danes 5 moških in 1 žensko učiteljišče z 853 dijaki in 97 učitelji. Pred 20 leti je trošila vlada za srednje šole 1,2000.000 levov, dočim troši danes 3,620.000 levov.
Leta 1896 je bila ustanovljena šola za risanje, ki ima danes 158 učencev in 17 učiteljev. Ta šola je tekom 10 let dala 52 učiteljev risanja, 19 umetnikov, dočim jih je 37 odšlo v inozemstvo na daljno izobrazbo.
V Sofiji je bilo otvorjeno vseučilišče s skromnimi sredstvi in s samo eno fakulteto zgodo vinsko-filozofsko 78 profesorji in 49 slušatelji. To vseučilišče se je kmalo razvilo ter je že leta 1903 imelo tri fakultete, ter se zakonom preustrojilo v vseučilišče.
Pod upravo naučnega ministerstva se nahajajo nastopni kulturno-posvetni zavod : 1. sofijska narodna knjižnica; 2. plovdivska narodna knjižnica; 3. narodni muzej ; 4. narodno gledališče ; 5. centralna meteorološka postaja; 6. šola za glohoneme; 7. šola za slepce.
Razne vesti.
Ura — napovedovalka smrti. „Leipzige Ta^blattM poroča iz Budimpešte: Nedavno temu je nenadoma umrla v hotelu „Hun-garia" v Benetkah soproga gledaliŠČnega igralca Viszaryja iz Budimpešte, ki se je s hčerjo in zetom tamkaj nastanila. Povodom te smrti se od verodostojne strani pripoveduje nastopni dogodek: Viszary je poslal svojo rodbino v Benetke in je sam ostal doma s staro služabnico. Neke noči s>e je obrnil in na svoje presenečenje je opazil, da se je ura budilka ustavila. Oblekel je ponočno haljo, in šel potrkat na vrata služabnice, da bi jo vprašal koliko je ura, ker je moral zjutraj rano vstati.
njeno največe začudenje sta oba zapazila, da so se vse ure v hiši ob isti minuti ustavile. Stara služabnica je pripom-
Gospodarstvo.
- Kobilice, ki se pasejo po travnikih na Vipavskem (pri Ajdovščini) so: Oedipoda cocrulescens, Calliptomus italicus, Arcyp-tera fusca, Chorthippus bicolor. Pod temi imeni so se določile na postaji za rastlinstvo varstvo na Dunaju. Kobilice, ki ji pravijo po Krasu >konj», nismo našli na Vipavskem, ko smo lovili z g. dr. "VVahlom z Dunaja ta živalski rod. Nahajajo se bolj visoko pod Ćavnom. Zato tudi niso napravile kobilice po Vipavskem take škode, kakor po Krasu, kjer se je paslo na vsakem štirjaškem sežnju najmanj po pet »konjev«. Ti so naredili seveda tu ne samo na travi, marveč tudi na drugem drevju, osobito tudi na trtah, precej Škode. Kobilic selk, o katerih smo poročali v eni prejšnjih številk, pa ni bilo po Krasu, marveč so se pomikali že od nekdaj vdo-mačeni »konji« od Pliskovice proti Škrbini. Samo strašno mnogo se jih je letos raz-plodilo. Prihodnja leta priporočamo našim kmetom, naj pasejo po travnikih in pašnikih perutnino, ki bo najboljše iztrebila kobilice. Posebno pičle jih rade žrejo. Ce bi se kdo bavil na veliko z rejo pičel, bi lahko obogatel. (»Prim. Gosp.«)
KUPITE
le AMERIKANSKI STROJ za pisanje prve vrste z v vidno pisavo, MODEL 1907
N Rt
STEARNS
S
o
>5 e i
3 — o ^ rt O
09 E
cd «2 ■tj • ** <e o
a.-**
s>co
"SS e.SL
II
9»
co ar cd ^r:
CD
i« —t . .O
* CO 09 ®
OB
o cd
■= Q>
_£E m
CĆ ®
s
a. S
ki ima pred vsemi dragimi stroji enakega zistema nastopne popolnosti in vrednosti
1.	Decimalno tabelo, ki je ni zameaiili z narodnim vrstami Številk;
2.	Pomikača, ki ga more vsakdo takoj odstraniti ;
3.	Črke v enem jek enem komadu z vzdigali (niso spojeni z vzdigali) ;
4.	Možnost da se pomikač lahko giblje na desno ali na levo;
5.	Trak, se povsem lahko odstrani;
6.	Pomikač se t giblje na krogljah in ne na koldscih, zato teče gladko ;
7.	Možnoet da se lahko pomnožuje, ne da bi bilo treba odatranjati trak ;
8.	Mnogo bolj vidljivo pisavo ;
9.	Priprava, da 86 lahko napiše dopisnice cdkraja do konca.
10.	Premikovalec se pomika vsled predstavljanja koleae in ne potom trakov, za to je mnogo trdneji
in lagiji.	Izključno zastopstvo za Trst, vso provincijo, ter Reko
Trst, Via deile Poste štv. 6. Telefon 1682.
Patentiran divan-postelj MACHNICH
Okrasi radi svoje krasne elegauce vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami.
Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke.
Skladišče najfinejša in solidnega pohiitua L
v modernem slogu. — Popolne sobe.
Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in == olepševalno delo. =
ANTON MACHNICH, trst, ul. s. Giovanni 10
K
a 11	I II
	
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedltijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono it. 847. - Via dellft Stazlone štv. 7. - Telefono it, 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo, dolgih 6 do 8 metrov.
= (Pošiljanje predmetov, H se jemljejo n potovanje ia prevažanje blaga na vse prage.) =
Sprejema se tudi pohištvo lo druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
Edini tržaiki zavod za — „VACUM-CLEANER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PitEPKOH "
Točna postrežba in niske cene.
pohištvo in tapetarije
(naslednik: 6. Ma Torre Giacomo jttacerata ulica M Acpiotto 3
v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti in elegancije
---se vdobi pri--—
ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1.
Cene, ki so splošno priznane za ugodne.
©
i FI fli Haiii Cisio aioi
TRST, ul. Cassa di Risparmio št. 6.
TELEFON št. 1587.
Veliko skladišče turških in perzijskih preprog.
© ©
M
i ujci v hotelu „B a I k a n".
Na novo so došli dne 8. septembra :
Prager A., uradnik. ZAGREB; Zimmerle I., trgovec, Klapalek L, zasebnik, Ekstein S., potovalec, Huth M., potovalec, Schaller A.f zasebnik; vsi iz DUNAJA; CepernićM., uradnik, SENOŽEČE . Kattan L, trgovec, JERUZALEM; Burow W., trgovec, DREŽDANE; Dubiović G., notar, BEL-GRAD ; Marotti F., posestnik, OBROV; Bramberger H., fabr., Davidovic A., potov., oba iz GRADCA; Petzilek E., potovalec, PRAGA: Posbhl A. potov., LOGATEC.
Sola za moške in ženske
za strojno pisanje
i preskrbljena z vsemi najmodernejšimi zi-stemi, kakor Stearns-Underwood, Remington, Yost— Empire — Adler— Barlock — Densmori itd. — Število vaj neomejeno. — Brezplačno uporabljanje za 03ebe izurjene v strojnem pisanju. — Vpisanja se sprejemajo v skla-
Via Farneto štev. 3
V novi prodajalnici igrač in drobnarij
se nahaja redno
VELIKA IZBERA
glavnikov, torbic, ročnih torbic, raznih lispor, predmetov za darove, finih dišav po nizki ceni, ter pisarniških predmetov tn izbrana zaloga krasnih razglednic
:: :: pisalnih strojev :: ::	!	"	— " ~ ^^
ulica delle Poste 6, Tel. 1682 Via Farneto štev. 3
(Pozor na naslov)	'
Stran IV
EDINOST« St. 249
V Trstu, dne 9. septembra 190 <
Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice
veljaven od 1. maja 1907 naprej
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
Trat—Rovinj—Pola (DnaaJ)
5>3o	0 Herpelje—Rovinj—Pula.
7-20	0 Herpelje—Divača—Dunaj.
8.-0	0 Herpelje—Rovinj—Pula.
4 i ;	0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj).
--16	B Herpelje—Divača—Dunaj—Pula.
""	(Kanfanar—Rovinj : 6*50, 9*20, 4, 8'15)
~Ob nedeljah In praznikih : 215 BorSt—Draga— Herpelje—Divača.
Trsi—Boje—Poreč.
6-1 o 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3"»o 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 6'Ts 0 Koper in medpostaje (le do Buj)
TrsT— Gorica— Jesenice— Celovec—Beljak—Monakevo.
6.— 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina : 9*40)
7.25 B GoHca (Prvačina—Ajdovščina 9'57) Jesenice— Beljak—Celovec—Dunaj "NVestbhf.—Dunaj j. 2 Praga— Berolin—Draždane. 9.05 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo— Dunaj Westbhf.— Dunaj j. ž.
12 SJ 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina :	Jesenice—Celovec.
4 B Opčine (vlak se vstavi samo xa vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga 5.00 0 Opčine—Gorica—Jesenice — Beljak—Monakovo—Dunaj j. ž. Dunaj — Westbbf.— Praga. 9 2C 0 do Gorice in medpostaje.
7 30 0 Opčine—Gorica (Prvačina—Ajdovščina IO.IO) 1O-30 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak._
Ob nedeljah in praznikih : 1'JJ 0 do Gorice.
ODHOD iz Gorice v Ajdovščino : 8-oo, 2*05,
Prihod v Trst
Pula—Rovinj—(Danaj)
7.45 0 x Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 9*46 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj In medpostaj. 3 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj In medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divača). IO«* B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih :	iz Herpelj in Divače
Poreč—Buje—Trat.
2.20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj.
9*55 o iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj.
9-80 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj.
Keoakovo—Praga—Celovec—Jec ealoe—Gorica —Trat.
5.25 0 iz Monakora, Dunaja j. ž., Dunaja "VVestbhf.
Celovca. Jesenic, Gorice, Opčin Itd. 7*58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 11.55 B iz Pragfc, Dunaja, Celovca, Gorice, Ber olina Draždane.
2-22 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, Opčin. g-so 0 lx Monakora, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. f 10 g iz Prage, Berolina, Draždane, Celovca, Beljaka.
(Ajdovščine) Gcrice. 11"™ 0 U Prage, Celovca, Trbiža, Gorice, OpČin, Be r olina, Draždane. Ob redeljah in praznikih: 9'2£ 0 iz Gori ce (zveza z Ajdovščino) in mejpostajami._
Južne železnice.
Odhod Iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Červlnjaaa In Benetk.
5'47 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do KOnnina (Cor-mons) preko Nabrežine. 11-50 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (se cveto
na Videm in Čedad). 5*22 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm).
V Italijo preko Koralna In Vidma.
8.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan, Rim. 8.55 0 v Koimin (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino) Videm, Benetke. 9*00 0 v Kormin in Italijo (se zvezo na Červinjan). 4'i® 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm*
Milan itd. 8*2® B v Kormin in Italijo.
0 t Kormin (se zvezo v Červinjan). Do Gorice—Koralna—Červinjana. 6.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) 1*00 0 do Kormina preko Bivia.
B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst—LJubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budlmpešta) Oatende.
/"55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb,Budimpešto 9 55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko.
3	B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 11 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
Ob nedeljah in praznikih : 2"45 do Kormina; 3'iS do Nabrežine.
Prihod v Trst.
Iz I alije preko Červinjana In Kormina.
7*40 0 iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8-52 B Iz Koimina preko Nabrežine. 1038 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer-vinjana.
11.28 0 i* Kormina preko Nabrežine.
4	0 iz Koimina (zveza z Ajdovščino) in iz Čet-
vir jana._
7,ia u iz Červinjana..
0 iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine b." B iz Koimina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine i L'^ 0 iz Kcimina in B iz Červinjana.
Pinaja Osteniie in Londona) LJubljane, Zagreba BLcircpešie in Reke.
6-15 o Z r unaja, Budimpešte.
6-30 B z 1'unaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 6 25 B z T unaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke.
9.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 9«; 0 i Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte,
B z Dunaja, Ljubljane Zagreba, Bdpst in Reke.
Ob nedeljah in praznikih : 10"^ iz Nabrežine ; II'43 iz Kormina.
Opazke: Debele in podčrtane številke značijo popoludne. 0 — Osebni vlak in B Brzovlak.
Električna ž
iznica.
iz orel* : 5-30, 6.26, 7.07, 7.31, 7.-6| 8.20, 8.44, 9.16, 9.56, 10.44, 11-43, 12.12, 12.44, i-«*. M4.	3-24, 3.40, 4.08, 4.32,
4.56, 5.12, 5.30, 5.56, 6 13, Ć.30, 6.46, 7.o4 7 30, 7.5Ć, £.20, 9 08, 9.5b, 10.48, 11.32.
OcLcd z Opiln-Držiivna železnica: 7.25, 11.31-1.39, fa.24, 7.50, 10.42.
ODBOD iz ThbTA : 0.02, 7.06, 7.56, 8.20, 8.44, 9.08, 9-5fc» IO,44> ii-32» I2.o4, 12.20, 12-52, 1.20, 1.56, 2 44» 3-32, 4-°8» 4-32, 4-56, 5.20, 5.40,, 5.56, 6.20, Ć.38, 6.56, 7.14, 7.32, 7.-6, 8.20, 8.44, 9.08, 9.56, JO.32, 11.32, 12.10.
Tovorni voz odhaja iz Opčin samo ob delavnikih ob j-redpoludne ter odrine iz Trsta ob uri 10-25
Vozni red parnikov.
ODHOD in PRIHOD« Furlanska proga.
TKbT-MIRAMAR-GRINJAN : vsaki dan 9 — in 3 — GRINJAN-MIRAMAR-TR3T: I —, 6 —.
V	SESUAN: (torek, četrtek in soboto 9 30 in 6 30
(ob nedeljah in praznikih : 9*30, 3-— in 6 30. Iz SESUAN A: 12M5, 515 in 9—.
V	TRŽIČ (Monfalcone) (dotiče se Sesljana) vsaki
dan 3"— (izključeni prazniki). Iz TRŽIČA : 7-— (nedeljah in prazniki): 8.05.
V	GRADEŽ (vsaki dan) 10*— in 3 —.
Iz GRADEŽA 2-30 in 5— (ob nedeljah in praznikih 12 30-
Istrska proga.
V	MILJE : 4 ( eventuelno) 8, 9, 10, 12 15, 2, 3,3*30
5'45, 7-15, 8 30, 9. (ob nedeljah in praznikih) 7-45, 8-15, 8 45, 9-30, 10-15, 10-45 in 12. Iz MILJ: 3-30 (eventelno) 7-05, 8-15, 9-15, 10*45, 12*30, 1*30, 2*45. 5, 6*30, 8. (ob nedeljah in praznikih) : 6*30, 7-05, 8, 8*45, 9*30, 10*15, 10*45, 12. (Ob nedeljah in praznikih popoludne posebni izlet).
V	JfUJE: (Iz ladij edelnice Sv. Marka): 610, 6*30,
12, 4*45, 6 50 (ob nedeljah in praznikih): 6*30 in 115
Iz MILJ (v ladijedelnica Sv. Marka): 5 50 (event) 6 15, 6 *30, 11, 4, 6. (Ob nedeljah in praznikih) 6.15, 12*45.
V	KOPER 7 45, 9*30, 10*45, 12*05, 2, 4, 6 30, 9 30
(Ob nedeljah in praznikih) 7*45, 9*30, 10*45, 12-05, 3, 6 10. IZ KOPRA: 5 30, 7, 9, 10*30, 12*30, 2, 4*15, 8 30 (Ob nedeljah in praznikih) 5-30, 7, 9, 10*30 I. 5, 8.
V	ISOLO, PIRA N in PORT OROSE : (vsaki dan) 10 Iz PORTOROSE : 1*30, (ob ned. in prazn.) 12.
V	ISOLO in PIRAN vsaki dan (izključeni prazniki) 6.-Iz PIRANA: 6
V	UMAG (dotiče se Izole in Pirana) vsaki dan 12*15. Iz UMAGA 5 45.
V	UMAG (brzoparnik) (vstavi se v Piranu, Porto-
rose in Salvore) vsaki dan : 5. Iz UMAGA: 4*30.
V	PULO (poštni parnik) (Ustavi se v Piranu, Salvore, Umagu, Cittanovi, Poreču, Vraaru, Rovinju, Fazani) vsaki dan: 7*30.
Iz PULE vsaki dan : 6 30.
V	PULO (brzoparnik) (Vstavi se v Poreču in Rovinju) vsaki dan (izključen petek) 3.
Iz PULE 5.
V	PULO (trgovinski parnik) (Ustavi se v Poreču,
Versaru in Rovinju) ponedeljek, sredo in petek : 5*—. Iz Pule: torek, Četrtek in soboto : 5.
Dalmatinska proga.
(Parniki dalmatnskih društev.) (Dubrovačko društvo)
V	KOTOR (parnik „Petka") : vsaki ponedeljek 6. Iz KOTORA: v četrtek 6 (Ustavi se v Puli, Zadru.
Spljetu, Hvaru, Korčuli, Dubrovniku in Erceg-novi).
V	KOTOR (parnik „Dubrovnik") vsaki četrtek 6. —
(Ustavi ee v Puli Zadru, Spljetu, Korčuli, Dubrovniku, Kemenari, Rižanu (zveza s parni-kom „Bojana" v Oboti (Skadar), vsako nedeljo 4
(Društvo Topić.)
V	KOTOR (Ustavi se v vseh najglavnejih kopnenih
lukah Istre in Dalmacije in otoka Visa) vsako nedeljo in četrtek: 12.
(Društvo Braća Riemondo)
V	METKOVIĆ (Ustavi se v istih lukah, kakor gor
označeno) vsaki torek in Četrtek: 4.
Društvo Negri tu Co.
V	METKOVIĆ : vsako sredo 2.
V	ŠIBENIK : vsako sredo 4.
Avstrijski L!oyd.
V	KOTOR : (Brzoparnik „Graf Wurmbrand') v
četrtek : 8*—, vstavi se : v Pulju, M. Lošinju, Zadaiu, Spljetu, Gružu. V Kotom ▼ petek 11*15. Nazaj iz Kotora v petek 1*— v Trat v soboto 4*45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakomi ki pride v Pulj ob 9 45. V Kotoru sveza z Črto v Bari: v petek 8, v nedeljo 8.
V	GRUŽ (Brzo parnik »Graf Wunnbrandtt) v pone-
deljek 8.
V	KOT OR-KORFU : v torek 8 —, vstavi se : v v
Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu, Zadru, Šibeniku, Spljetu, Milnu, Hvaru, Korčulu, Gružu, Ercegnovi, Teodu, Risanu, Kotoru, Dulcinju, Medui, Durazzu, Ss. Quarantr„ V Korfu drugo sredo 9-30. Nazaj iz Korfil v četrtak 8-— in pride v TrBt v sredo 6*—.
V	METKOVIČI (A): v sredo 8-30. (Dotiče vse
večje luko) v Metković v petek 4*30. Nazaj iz MetkoviČa v nedeljo 8 30; v Trst v torek 1*30 V MetkoviČih pripravna zveza po železnici z Mostarjem. Odhod z Metkovičev ob 5 04.
V	ME1LOV1ĆI (Bj v soboto 8*30.
Reška proga (Ugarsko-hrvat. par. društvo)
V	BEKO: vsako eiedo 6 (parnik „Ducau), vsako
nedeljo 6 (parnik „Fiume").
Beneška proga.
V	EENF1EE: (Llojd a.) (parniki „Hungsria" in
,Esperou) vsaki dan ob 12. — Ob nedeljah (izlet) 7*30.
Carigradska proga.
TF.ST &M1ENA-CAEIGBAD : Vsako drugo nedeljo (počemši 1 okt.) iz Trsta ob 4*—, čez Reko; v Korfu pride sredo 3*—. Pireus v soboto 5*— (zveza z nagličem Trst-Carigrad) v Carigrad v četrtek ob 6—. Iz Carigrada (po l okt.) vsaki drugi ponedeljek ob 8*3U in pride v Trst v nedeljo 11*—.
Aitksandrijska proga.
TRST-ALEKSANDRU A: (brzoparnik) vsak teden iz Irtta v četrtek 11*30, v Brindisi pride petek I —, v Alekaandnjo ponedeljek 6*—. Iz Alek-sandrije soboto 3*—, Brindisi torek 5*— v v Trst sredo 11*—. la parnik ima zvezo z ekspresnim brzovlakom Ostenda Trst.
(Lloydovi parniki vožijo tudi med Carigradom in Odeso vsako soboto ob 6 okt.; med Carigradom in Koštanco vsak teden. Trst-Heka-Carigrad vsako drugo soboto od 14 14 okt. med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, med Ale^sandrijo in Carigrad vsalc diugi ponedeljek od 1 okt.
OPAZKA: Debele in podčrtane številke značijo po-poiudne*
,, Avtor iz ovan a vinska agencije '
trst — Erg Cavana 6, 1. nadstr. —
se bavi: z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vin, olja prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krč-marjem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladišta, prodajalnice, sta no vanja, v mestu i zunaj. — Prosi se razproda|alce vina v njih interesu, ako hočejo pro-====== dati vino, naj pošljejo vzorce in cene. —---- -..__.
POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE
za kakoršno koli industrijo
Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov
kakor
Trinelle za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Fiochen, Graphit, trazmisijonalna jermena itd.
Tehnični uiad Giuseppe Montalbetti ulica S. Chiara 2.
Cene zmerne.	Cene zmerne.
ZALOGA MOKD
BRODER NEUMANN — Arad
obče znani pridelek, nahaja se pri
And. Schleimer-ju, Trst
ulica Stadion štev. 12.
C
Stanje hranilnih vlog Rezervni zaklad ^^
nad 23 milijonov K	nad 800.000 K &
jfiestna hranilnica ljubljanska
	'SO
	m
	
	>3C
	PS
	ei
•H	<9
>01	
	
a m	S "p
«t	e
	ss
>	z* 0
	XXI
	
	U
	
	>
k

o
H S
►t Ci. P M
3 5
B S
-t	o
O	m
rt-	rf
O	B
«1 <B
S' B
rt-•-1 CD C
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. PaTje varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo^ v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4l/a°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
FILIJflLKfl BANKE „DNION" u TRSTG
se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami
prejema vplačila na tekočI račun, plačevaje 2'///0 obresti oa leto ali pa
proti blagajniškim potrdilom na ime
▼ kronah:
po
J
3'/.V. 3V/.
proti 4 dnevni odpovedi
d S0 u	n
na Best mesecev stalno
▼ Napoleonih:
po 3% proti 30 dnevni odpovedi „ 3'/t*/o na Sest mesecev stalno „ 3*/t°/0 na eno leto stalno ;
na bančni žiro
plačevaje ferez mfcafce omejitve zneska 2,/4*/4> letnih obrestij, izvzemSi slučaje poseDnega dogovora priznavajoč vsa vplačila z dnom zvrSlvSega me vplačila.
Iivrflaje za svoje korantlste inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic za Trst, Dunaj, Budapest in za druga glavna mesta monarhije, jim izdaja nakaznice na ta tržišča ter jih ovlafcčuie, da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto katerih-koli troikov.
Istaja tu kupnje po dnevnem kurzu, prosto vsakoršnlh troškov, menjieae vredne te italijanske banke (Bane* d' Italla), neapeljske banke (Banca dl Napoli) in na sicilijanske banke (Banea di Sicilia).	, . , „ w J14_lv „
Prevzema pod najzmernejšimi pogoji nakup in prodajo Javnih kreditnu* mun driavne rente, delnice, obveznice, Brcčke, naj se iste kvotirajo na tržaški borzi ali na kakj drugi tu- ali inozemski borzi, deviz in vrednost.
Odpira tekoče račnne z domaČimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti zaatav-ljenju karat« v ladij aU proti drugače mu jamstvu po dogovoru.	. _T
Odpira kredite proti listinam o nakrcanju za trži&ča v Londonu, famu, Ham-
nrgn, Berolinu itd. po pesebnih pogojih.	. ,. .
Izdaja ln prejema menjice in nakaznice na katero-koh evropsko ali izven-
ropsko tržišče ter prevzema izplačila tudi potom brzojava.
Izdaja nadalje kreditna pLsma na ime, na katero-li tuzemsko ali inozemBko tržišče.
Depozitni oddelek.
Prejema in hrani depozite, sestoječe iz vrednostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vre dnostij kakoršne-koli vrste. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod najzmernejšimi pogoji,
Filijalka Banke Union — cddalek za blago — preskrbljuj« nakup in prodajo
blago, {police o nakrcanju, warrante itd. in jamči za
blaga v komisiji, dovoljuje predujme na "—I plačilo carine.
rh