Poštnina plačana v gotovini
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZV
Volimo v ljudske odbore najboljše borce za socializem in najbolj preizkušene predsiavnike delavskega razreda
EZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto V. — Štev. 49.
t
Ljubljana, 9. decembra 1949
Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din

Bore Mavricij
Vse ic v borbi
za čim višji preseg letošnjega plana
Z borbo za izpolnitev letnih planov naH delavci vsak dan najbolj stvarno dokazujejo svojo zavednost in predanost našemu vodstvu in socialistični domovini. Lani je 42 delovnih kolektivov do 29. novembra izpolnilo svoj letni plan v celoti. Letos, ko so imeli v naših obratih plan proizvodnje ponekod izredno povišan — to nujnost so narekovale posebne težave, ki so jih povzročili informbirojevci s svojo kontrasocialisticno gospodarsko blokado — je do 29. novembra na čast in ponos naše republike že v Sloveniji izpolnilo svoj letni plan nad 150 kolektivov. Med njimi so 4 veliki in važni obrati, ki so imeli vrsto težav in so z izrednimi napori vse premagali ter tako visoko presegli svoje planske naloge. Rudniki Senovo, Mežica, Idrija, železarna Store, Veriga Lesce, obe direkciji železnic v Ljubljani in St. Petru, celotna gozdna proizvodnja LRS itd. so dosegli največje uspehe poleg vrste drugih. Danes, ko je Jugoslavija v posebnih težavah, kakršnih še ni imela nobena država, so ti uspehi najzgovornejši dokaz politične zavesti ter predanosti svojemu partijskemu vodstvu, istočasno pa tudi dokaz, kaj naši delovni ljudje vse storijo, da očuvajo svojo domovino pred napadi informbirojevske gospodarske blokade in da s pospešeno graditvijo socializma dokažejo njihovo bedasto politiko in škodljivi revizionizem.
Prav iz te zavesti pa naši delovni kolektivi sprejemajo nove obveznosti. Povsod se vodi žilava borba, kako izkoriščati vsa sredstva in mobilizirati vse rezerve, prav posebno še sedaj v zadnjem mesecu, da bo letošnji plan čim bolj presežen. Tu ni le borba delovnih kolektivov, ki plana še niso dosegli, pač pa se zavedajo svojih dolžnosti do skupnosti tudi tam, kjer so plan že presegli. Vsi delovni kolektivi so v tem mesecu v še večji borbi za mogočno zmago tretjega leta petletke. Rudarski, usnjarski in lesno predelovalni kolektivi so se obvezali, da bodo povišan plan v Sloveniji izpolnili od 14. do 16. decembra. Tekstilni obrati, kjer zlasti v predilnicah bijejo ogorčen boj, so sklenili plan v celoti hpolniti do 20. decembra itd. V obratih, » brigadah in posamezniki so sprejeli konkretne obveznosti do konca leta. Povsod gre geslo, da do izpolnitve obveznosti ni počitka, Vsi sovražniki nove Ju-9ošlavije naj se ob teh naporih prepričajo, kako neumni so njihovi napori in želje, naj se prepričajo, da pri nas ni Titove klike, da je tu mogočen Titov kolektiv, ki sprejme vsako borbo in se žilavo bori do zmage.
Naši delovni ljudje se zavedajo, da je za premagovanje vseh povzročenih težav Potrebno tudi izrednih fizičnih naporov, in v tem pogledu nam je vedno bolje. Zato razumemo ponos, s katerim so šli naši člani Partije in najboljši frontovci pomagat v rudnike, da bodo skupno pravočasno izpolnili plan in tako dali industriji in ljudstvu potrebno gorivo. V tem mesecu izrednega poleta za uspešen zaključek planskega leta tudi delavci iz faznih drugih industrij in obratov odhajajo na pomoč sosednim obratom za večji Planski uspeh. Posebno kemični kolektivi so tu aktivni. Največja pomoč je potrebna zlasti vsem kovinskim obratom in Gradbiščem, ki imajo važen del našega Celotnega plana, Ta akcija je izredno pohvalna, bodisi da nimajo sami dovolj su-f°vin za polno kapaciteto, bodisi da ne-kaj ljudi lahko dajo v pomoč; predvsem le važna, da pomagajo lam, kjer največ koristijo, kjer je pomoč najbolj potrebna To narekujeta tovarištvo in delavski ponos, to je prava socialistična borba de-l°vnega ljudstva Titove Jugoslavije.
Iz teh zmag nam že izstopajo tisti tovariši in tovarišice, ki so svoj pet-\ečni pian $e izpolnili. Okrog 50 jih že 'mamo v Sloveniji v vrstah kovinarjev, tekstilcev, gradbincev itd. Naj si naši nasprotniki ogledajo veselje in rajanje 'telovnik kolektivov ob koncu leta, ko bo-(t° ponosno ocenjevali zmage tretjega Minskega leta, Naj si za vselej zapomnijo, da. so te zmage, ta delovni polet, 1 zavedni borci za socializem tista mo-°hia in materialna sila, ki vsak dan na ie*tankih in v resolucijah ter v delovnih obveznostih zahteva od našega partij-e9a in državnega vodstva, da vzdrži vse upore ob krivičnih napadih do končne juage marksizma-leninizma, do zmage e*nice in pravice.
Že za drugo petletko delajo

:	'	-v;	:
SE:*«*
Dragi maršal! Ob dnevu, ko smo izvršili svoj petletni plan, Ti pošiljamo revolucionarne borbene pozdrave ter svečano obljubo, da bomo do konca prve gospodarske petletke — plodu Tvoje genialne zamisli — izvršili še eno petletko!
S to obljubo pobijamo nečloveške klevete z vzhoda in vse nemarksi-stlčne gospodarske In politične ukrepe klevetnikov proti naši domovini, s katerimi so hoteli streti izgradnjo našega socializma. Ml, graditelji hidro-centrale v Mostah pri Žirovnici, močno prizadeti, ker nam je Sovjetska zveza preprečila dobave že plačanih turbin iz Avstrije, obsojamo ta surovi sovjetski ukrep proti delovnemu ljudstvu Jugoslavije. Toda hidrocentrala. bo vseeno zgrajena. Zaupamo v svoje lastne sile, s katerimi bomo tudi te turbine zgradili. Hidrocentrala bo kmalu proizvajala električno silo v blagor ljudstvu in domovini.
S Teboj do končne zmage!
Hiršman Lenart, Valenko Ivan, Matjašič Martin, Matjašič Alojz, Krašna Pavel, Rejc Vinko, Bratina Jože, Primožič Valentin, Bavdaž Alojz, Makuc Karel, Sivec Ivan, Čkrt Andrej, Pangerc Lucijan, Glušič Anton.
Saše delovno ljudstvo je odgovarjalo na vse klevete s tem, da predčasno izpolnjuje letne plane, na hidrocentrali Moste pri Žirovnici pa najboljši delavci še bolj odločno, kajti ti so svojo petletko že izpolnili.
Nič lažjega ni kot streljati v svet laži in klevete — vse nekaj drugega je graditev socializma. In to drugo si je izbralo naše delovno ljudstvo, po tej poti stopajo kot prvoborci udarniki hidrocentrale Moste pri Žirovnici.
TOVARIŠ HIRŠMAN LENART JE ZA NAJVEČ ODSTOTKOV PRESEGEL SVOJ PLAN PRVE PETLETKE IN DELA SEDAJ ŽE ZA DRUGO LETO DRUGE PETLETKE
Že 41 let je delavec. V Nemčiji, Belgiji, Franciji je iskal zaslužek, bil je že-lezokrivec v Kranju, na Jesenicah. To-polščici, rudar v Zagorju, vedno v strahu, kdaj se znajde kot brezposeln na cesti.
Ta težka leta dela za kapitaliste so mu zarezala ostre gube v obraz — le
srečen in dobrodušen nasmeh danes, ko dela v vse drugačnih pogojih, jih omili. Prav zadovoljen je. da se je izučil za dva poklica — minerja in železokrivca. kajti bogato znanje mu je pri graditvi naše hidrocentrale v veliko korist. Že I. 1946 v juniju, ko so se začele prve priprave za graditev te hidrocentrale, je prišel na
gradbišče. Delal je kot miner pri vrtanju rovov in bil že leta 1947 prvič proglašen za udarnika, saj je presegel norme do 70%. Še trikrat je bil nato proglašen za udarnika, tokrat kot železo-krivec, ki presega norme za 40 do 50 odstotkov. On in njegova brigada ne poznajo oddiha in ne delovnih ur. Vedno, kadar je treba zagrabiti za delo, pa najsi bo ponoči ali po delovnem času, je brigada tovariša Hiršmana na mestu.
Kot petkratni udarnik, ki stalno presega norme, se čuti premočnega, da bi odjenjal sedaj, ko dela električna centrala za boljšo bodočnost svojih otrok in vsega delovnega ljudstva.
KRAŠNA PAVEL ŽE DVE LETI NEPRESTANO UDARNIK
Če vprašaš tov. Krasno Pavla, osemkratnega udarnika, kako je mogoče doseči pri delu toliko vztrajnost, da je udarnik neprestano že dve leti in dela sedaj že za drugo petletko, odgovori:
»Vsa moja mladost in težko življenje pred svobodo me' silijo, da delam s podvojenimi močmi za socializem.«
V resnici mladost otroka primorskega proletarca, ki se ni hotel vpisati v fašiste ni bila lepa. Do devetega leta je Pavel stradal doma, na revni domačiji blizu Ajdovščine. Oče se mu je po sedmih letih vrnil iz svetovne vojne, iz ruskega ujetništva, kjer je prežive! leta re-
volucije. Ni se pridružil fašistom, ker je v dneh ruske revolucije spoznal, kje je rešitev za delovne ljudi. Zato ni dobil dela, zato je bila v hiši še večja beda in zato je moral devetletni Pavel med ljudi, za zaslužkom in kruhom.
Najprej je kot pastirček, potem pa kot delavce pri poljskih delih gojil vročo željo. tla bi prišel v tovarno. Po nekaj letih dela ua kmetih, ki ga ni veselilo, je začel trkati na vrata tovarn vseh firm in vseh vrst. Povsod so ga sprejeli enako: »Legitimacijo člana fašistične stranke imaš?« Ne, Pavel je ni imel!
Ko je izbruhnila vojna, je bil mobiliziran in poslan v Črno goro in tu se je pridružil kot partizan borcem za svobodo delovnega ljudstva Jugoslavije.
Ladjedelnica na Čukarici
Na Čukarici pri Beogradu je ena najstarejših ladjedelnic v Jugoslaviji, Pred 80. leti je bilo na tem mestu, ki leži ob Savi, neznatno podjetje, ki se je v stari Jugoslaviji razvijalo v večje kapitalistično podjetje, kjer so bili delavci v stalnih mezdnih sporih in borbah za svoje osnovne pravice. Po osvoboditvi je bilo predvsem treba obnoviti podjetje samo, ki je mnogo utrpelo od strani okupatorja.
Obnova je bila kmalu izvršena, delovni kolektiv je storil vse, da bi podjetje usposobil za popravljanje poškodovanih in potopljenih ladij. To nalogo je delovni kolektiv uspešno izvršil Med vlačilci, ladjami in brodovi, ki so jih zopet usposobili za promet, se nahajajo tudi potniške ladje »Beograd«, »Zagreb« in »Krajina«, M so med največjuni rečnimi ladjami, Prvih dveh se poslužujejo v po-
letju tudi delovni ljudje Beograda za krajše in tudi daljše vožnje po Donavi. Popravljalna dela so bila izvršena v razmeroma kratkem času, za kar gre zasluga brigadam in dobro organiziranemu tekmovanju. Sedaj dela po brigadnem načinu 29 brigad, ki so na raznih delovnih mestih uvedli način za visoko storilnost dela. Tako na primer trupa ladje ne zakovičijo, temveč ves posel izvršijo z varjenjem, kar gre mnogo hitreje, obenem pa je prav tako učinkovito.
Podjetje skrbi tudi za dvig strokovnega kadra. Od okrog 200 učencev je polovica vpisanih v industrijsko šolo podjetja. Tu se usposabljajo za razne poklice, ki jih zahteva ladjedelstvo. Že sedaj so v kolektivu strokovnjaki za pogonske dele, varilci, mizarji, tapetniki, pleskarji itd. Za bodoči razvoj podjetja je vseka-
Ladjo »Beograd« na Čukarici usposabljajo za vožnjo
Junaki dela Makuc Karel, Krašna Pavel, Bratina Jože, Bavdaž Alojz, Hiršman Lenart, Vaienko Ivan, Matjašič Alojz in Martin ter Rojc Vinko iz hidrocentrale Moste pri Žirovnici — delajo za drugo petletko
Na gradbišče hidrocentrale v Mostah je prišel kot nekvalificiran delavec. Spomladi leta 1947 je postal pomožni miner in že jeseni tega leta je bil prvič udarnik. Od tedaj še ni dal te častne legitimacije iz rok. Pri delu se je tako usposobil, da je brez posebnega tečaja napravil izpit za kvalificiranega minerja.
»Preveč sem pod kapitalizmom pretrpel in toliko sem skusil v partizanih, da bi bilo čudno, če ne bi sedaj delal z vsemi močmi. Ni je klevete, ki bi me pripravila, da bi pljunil na vse, kar sem prestal, ker sam najbolje vidim, kako pri nas v resnici gradimo socializem in boljše življenje,« pravi tovariš Krašna Pavel tako odločno, da mu mora vsakdo verovati.
Čeprav se je šele v partizanih naučil pisati po slovensko, danes prav pridno pomaga v sindikatu, tako kot referent za preskrbo, kakor tudi pri številnih admi-ministrativnih delih.
TRIJE ČLANI TESARSKE BRIGADE SO IZPOLNILI SVOJ PETLETNI PLAN
Matjašič Alojz in Martin sta brata. Oba tesarja, oba štirikratna udarnika in prvo petletko sta tudi že zaključila.
Že poprej sta delala običajno skupaj, največ pri firmi »Slograd« kot tovariš Hiršman in tam sta se seznanila tudi s polirjem Arčonom Ludvikom. Za tega polirja pravijo na gradbišču Moste pri Žirovnici, da je najboljši polir. pa najsi bo v strokovnem ali pa političnem pogledu. Ko je po svoboditvi prišel na gradbišče v Moste, se je spomnil svojih delovnih tovarišev izza vojne. Najprej Alojza, nato pa še Martina Matjašiča je poiskalo njegovo pismo in oba sta se odzvala povabilu za delo na hidrocentrali. No in pri delu. pri opazovanju sta sc skazala, da je kaj! Povprečno za 35% presegata normo in ure počitka ne poznata, kadar gre za to, da betonerji ne bi čakali na njihovo delo. Tesarsko brigado, v kateri delata, vodi tov. Valenko, nosilec reda dela, ki prav tako že dela za drugo leto .Vuge petletko. Ko so tri betonerske skupine betonirale pregrado noč in dan. so štirje člani tesarske brigade stavili opaže tako, da ni niti ena skupina čakala na njihovo delo.
ŠE DO NEDAVNEGA DELAVEC-UDAR-NIK, DANES PERSONALNI REFERENT VELIKEGA GRADBIŠČA Tovariš Vinko Rojc je sedaj personalni referent hidrocentrale Moste pri Žirovnici. Še pred dvema mesecema je bil miner — šestkratni udarnik, ki je izpolnil toliko norma ur, da je delal že za novo petletko.
ŠE VEČ JE JUNAKOV DELA, KI DELAJO ZA DRUGO PETLETKO
Delacev, ki delajo na tem gradbišču /,u drugo petletko je poleg omenjenih še precej. To so tovariši: šestkratni udarnik Bavdaž Alojz, trikratni udarnik Gle-šič Anton, sedemkratni udarnik Makuc Karel, dvakratni udarnik Pangerc Lucijan, petkratni udarnik Sivec Ivan. sedemkratni udarnik Škrt Andrej, trikratni udarnik Primožič Valentin in petkratni udarnik Bratina Jože.
Ti delavci-udarniki, ki so vzgled vsem ■stalim delovnim ljudem pri nas, so najbolj jasno odgovorili, kako mogoče jo pri nas ne le izvesti, temveč tudi preseči naš petletni plan in zgraditi socializem z lastnimi silami.
kor važna strokovna sposobnost, saj stremijo tem, da bi ladjedelnica začela izdelovati tudi nove ladje, tako tovorne kakor potniške.
Da je kolektiv eden najboljših te stroke, se vidi tudi iz tega, da je v 1948. letu prejel zastavo vlade FLRJ ter denarno nagrado v znesku 160.000 din. V dobi dveh in pol let je bilo proglašenih 36 novatorjev, katerih izumi so mnogo pripomogli k uspehu v proizvodnji.
Ob gradbišču so tudi društveni prostori sindikalne podružnice ter menza. Upravni odbor podružnice kakor tudi podjetje, si prizadevajo, da bi nudili delavstvu tudi ideološko vzgojo, pri čemer ne zanemarjajo skrbi za človeka. Tako je navedeni kolektiv tudi v tem pogledu med prvimi.
Nova resolucija informbiroja -
STRAH PRED RESNICO
V zadnjih dneh novembra so se v Budimpešti sestali predstavniki iniorm-birojevskih držav na nov klevetniški posvet, Prav na dan 29. novembra, ko so naši narodi ob veličastnih delovnih zmagah ponosni in svobodni slavili šesto obletnico rojstva nove Titove Jugoslavije, so iniormbirojevski »sveti očetje« objavili nove tri resolucije, izmed katerih je zlasti tretja, ki so jo »krstili« s senzacionalnim imenom »Komunistična partija Jugoslavije v rokah morilcev in vohunov« najpomembnejša za nas. Odkar je bil pred dvema letoma ustanovljen In-formbiro, je bil to tretji posvet. Na drugem posvetu se je na pobudo voditeljev boljševiške partije rodila zloglasna prva resolucija »0 stanju v Komunistični partiji Jugoslavije«, na sedanjem tretjem zasedanju pa je Iniormbiro skonstruiral novo, drugo resolucijo, ki se je pokazala, da je vredna svojega revolverskega naslova, saj dviga še večji trušč in prah, kakor prva resolucija.
Ni slučaj, da so iniormbirojevski očetje to novo resolucijo objavili prav na praznik naše Republike, ker so hoteli s tem doseči svoj poseben namen, da bi pozornost naših narodov prav ta dan odvrnili od pomembnih delovnih zmag in uspehov, kakor ni bil slučaj pred 17 meseci, ko so svojo prvo resolucijo »0 stanju v Komunistični partiji Jugoslavije« objavili tik pred V. kongresom KPJ — vse z enim edinim namenom, da bi v vrste partijskega članstva in med vse jugoslovanske narode zanesli zmedo, trdno prepričani, da bodo naši narodi in naše partijsko. članstvo že ob V. kongresu KPJ »obračunali« s svojim partijskim vodstvom in slepo sledili njihovim namigom. Toda prekleto so se zmotili! Naši narodi so se preveč dobro zavedali, kaj je pomenil zanje CK, njegovo partijsko vodstvo s tovarišem Titom na čelu, ko so naši narodi še bili trd in neizprosen boj s sovražniki ljudstva, z okupatorjem in domačimi izdajalci, zato so' tudi z zaupanjem gledali v to vodstvo in niso niti za hip dvomili v pravilnost poti ih politike našega sedanjega partijskega vodstva.
Čeprav osamljena, se mlada nova_ Jugoslavija ni ustrašila nobenih groženj. Niti najmanj se ni zamajala, ampak je še bolj odločno na vsej fronti prešla v ofenzivo in kljub vsem za lase privlečenim procesom proti Koči Dzcdzeju, proti Laszlu Raiku in Trajči Kostovu, dosledno ostala na braniku pravice in enakopravnosti malih narodov.
Ob tem dognanju, da nobene grožnje, nobene sabotaže in diverzantske akcije, niti odpovedi trgovinskih pogodb in pogodb o sodelovanju ter ogabno klevetanje našega državnega in partijskega vodstva ter naših narodov pred najvišjim mednarodnim forumom na zasedanju OZN, niso mogli ločiti naših narodov od njihovega partijskega vodstva, so iniormbirojevski sveti očetje v svoji onemoglosti in divjem besu ponovno dvignili svoj »pokroviteljski« prst in svetu oznanili novo resolucijo, misleč, da bodo s tem zadušili malo socialistično državo, zastra-šili partijske množice v informbirojevskih in drugih deželah ter nasuli demokratični javnosti peska v oči. Vedno pripravljen storiti, kar mu ukažejo iz Moskve, se je Iniormbiro sestal, poslušal referate in izglasoval resolucijo.
Po njihovih pojmih, ker Jugoslavija ni hotela še naprej ostati molzna krava, Jugoslavija danes zanje ni več ne socialistična, ne demokratična dežela, ampak »država fašističnega tipa«, ki je menda, kakor izgleda po njihovem kriku in viku, katerega so dvignili sedaj, še slabša od fašistične Francove Španije in Caldariso-ve Grčije.	...
Medtem ko je začel v prvi resoluciji Informbko svojo burno obrekovalno kariero z opozorilom, da grozi Jugoslaviji nevarnost, da se bo »izrodila v navadno
buržoazno republiko«, so v najnovejšem budimpeštanskem pamfletu že prišli do odkritja, da je v Jugoslaviji »uresničena dejanska likvidacija režima ljudske demokracije«. V prvi resoluciji »kritizirajo« samo nekatere člane naše vlade, v drugi pa je rečeno:
»V Jugoslaviji se je vgnezdil režim policijske države protisovjetskega, fašističnega tipa. Socialna baza tega režima so kulaki na vasi in kapitalistični elementi po mestih. Oblast v Jugoslaviji je prav za prav v rokah reakcionarnih in protiljudskih elementov... V centralne in lokalne organe se vtihotapljajo ljudje starih, buržoaznih strank, kulaki in drugi ljudski demokraciji sovražiti elementi.«
In še več! Iniormbiro je leto in pol še upal, da se bodo izpolnile njegove, »pobožne« želje iz prve resolucije, ko je objavili »Iniormbiro ne dvomi, da bo Komunistična partija Jugoslavije lahko izpolnila to častno nalogo« — da se bo namreč članstvo Partije uprlo CK. In ker je prav ta Iniormbiro po letu in pol najhujših klevet, podtikanj, izzivanj, natolcevanj in groženj, spoznal, da jugoslovanski narodi »te častne naloge« informbirojevskih gospodarjev niso izpolnili in. je tudi nikdar ne bodo, je sedanja budim-peštanska resolucija z ugotovitvijo, da KPJ po svojem sedanjem sestavu, ker je padla v roke sovražnikov ljudstva, morilcev in vohunov, nima več pravice imenovati se Komunistična partija Jugoslavije«, zabredla že tako daleč, da danes ne obtožuje več le našega partijskega vodstva, ampak proglaša tudi na stotisoče komunistov Jugoslavije za vohune in podobno.
Kaj lahko povzamemo iz vsega tega? Ničesar drugega, kot to, da so avtorji resolucije izgubili sleherno upanje, da bi se komunisti Jugoslavije odzvali njihovim protirevolucionarnim pozivom, da ne dvomijo več o tem, da se jim bo vsa naša Partija enotno in neomajno uprla. Zato je btl Iniormbiro primoran, da v svoji budimpeštanski resoluciji apelira tudi na revolucionarne elemente izven Partije. Ali je to mogoče? Poseči po takih sredstvih se voditelji Sovjetske zveze in boljševiške partije prav nič ne sramujejo. Dobrodošlo jim je vsako zavezništvo, tudi s fašisti, gestapovci ali belogardisti,
če so pripravljeni podpreti njihovo sovražno politiko proti mladi socialistični Jugoslaviji.
O tem najlepše priča primer Višinskega, ko je pred tedni snubil celo argentinsko delegacijo fašističnega diktatorja Perona, da ne bi pri volitvah v Varnostni svet glasovala za Jugoslavijo, to pa je končno pokazal tudi proces v Sarajevu proti skupini belogardistov, gestapovcev, koga smatra Iniormbiro v Jugoslaviji za »revolucionarne .sile izven Partije«.
Jugoslovanskih narodov vse to ni zmedlo. Če je bila prva resolucija vsaj po obliki in terminologiji podobna nekakšnemu marksističnemu dokumentu, se v tej drugi resoluciji odraža negotovost, slabost in onemogel gnev tistih, ki jih je strah pred resnico. Mednarodno delavsko gibanje na to dvorezno politiko voditeljev Sovjetske zveze gleda s svojimi očmi. Številni predstavniki naprednih političnih skupin v svetu, kot so Jean Cassou, Zilliacus, Wallace„ Louis Adamič in drugi so se že izrekli za stvar Jugoslavije.
Dejstvo, da v Komunističnih partijah drugih držav raste odpor proti takšni politiki Sovjetske zveze in da so vodstva teh partij na pritisk iz Moskve prisiljena »čistiti« svoje vrste zaradi »titoizma«, ki se čedalje bolj širi tudi med nje, ker ti »odpadniki« spoznavajo, da se naša Partija edina dosledno bori za čistost marksistično-leninističnih načel, dokazuje, do kod vse že sega naša pravična in poštena borba in kako veliko zgodovinsko poslanstvo je naložil naši Partiji in našim narodom sedanji čas.
Zato so naši narodi ponosni na svoje uspehe, ponosni so na svoje državno in partijsko vodstvo in se pri graditvi socializma ne pustijo begati od nikogar in tudi ne od resolucij, kakor je poslednja budim-peštanska. Zato, ker te resolucije nimajo načelne podlage, ker so zgrajene na lažnih in napačnih tezah, ne bodo mogle zavreti procesa zgražanja partijskih in delavskih množic v delavskih in demokratičnih gibanjih, ki se je dejansko že začel in ki že dobiva konkretne oblike. Še več! Čim bolj se bodo voditelji informbirojevskih držav pogrezali v breznačel-nost, toliko večji zamah in pomen bo dobivala v svetu naša borba za pravico in resnico.
Protestno zborovanje orotvetnlh delavcev
proti ukinitvi 22 razredov slovenskih sol na tržaškem ozemlju
Dne 6 decembra se je v natrpano polni dvorani Doma sindikatov v Ljubljani, vršilo protestno zborovanje prosvetnih delavcev zaradi zatiranja slovenske besede in kulture, zaprtja 22 razredov v slovenskih šolah in odpusta učiteljev na Tržaškem.
Predsednik Republiškega odbora pro. svetnih delavcev tov. Zorn je v uvodnem govoru med drugim dejal: »V dneh, ko se pri nas ustanavljajo nove šole, ko se pri nas razvija produktivna in reproduktivna umetnost svobodno pri vsakem narodu, ko stremimo le za tem, da bi čim bolj s filmi, radiom in tiskom dvignili kulturno raven naših narodov, naletimo na nezaslišano krivico v našem Trstu, ki se nam dela pod vodstvom italijanskih šovinistov, Vidalijevsike skupine kommformovcev in drugih sovražnih elementov. Zatiranje se ne °vrši samo v Trstu, ampalj tudi po povsem slovenskih vaseh. Tako n. pr. v Miljah, Nabrežini.
Slovensko-hrvatska prosvetna društva za svoje prireditve ne morejo dobiti prostorov. Če jih pa le dobe, jim delo onemogoči reakcionarno vodstvo z Vidalije-vimi skupinami, ki organizirajo pretepe in različne druge motnje. Policija pa. se pri vsem tem zadrži popolnoma nevtralno. Pripadniki bele in plave garde pa dobivajo najboljše položaje in razumevanje
Največji slovenski rudnik Trbovlje slavi svojo letno zmago
Rudnik Trbovlje je v četrtek 8. decembra izvojeva! eno svojih največjih zmag: plan za tretje let j Titove petletke je izpolnil 25 dni pred rokom. Srdita borba se je bila vse leto, saj je trboveljski rudnik mesečno izpolnjeval svoje planske naloge. Zlasti pa se je borba za plan razgibala v avgustu in septembru, ko so začeli s tekmovanjem po novem načinu dela v rudarstvu po vzgledu brezanskega rudarja Alije Slrotanovlča. To gibanje se je v trboveljskem rudniku zelo razmahnilo. Imena Zagorlška, Pelka, Magistra, Erjavca in drugih nam pričajo o veliki zmogljivosti najboljših trboveljskih rudarjev, ki so s pomočjo Partije, sindikata in uprave dosegli največjo storitev v rudarstvu.
Kako velike napore so trboveljski rudarji vlagali za izpolnitev letnega plana, nam priča tudi dejstvo, da so 17.000 ton premoga, za katere so se obvezali, da jih bodo nakopali v prostem času do 29. novembra, presegli za 800 ton. Pri tem so jim veliko pomagali rudarji — člani Partije, sindikata, nameščenci, tehnično osebje In ostala podjetja, ki so s svojimi prostovoljci iz raznih krajev Slovenije prihiteli na pomoč rudniku Trbovlje, ki je zato presegel plan za mesec november za 15,7 odstotkov.
Z zmago — z dosego letnega plana so se trboveljski rudarji 8. decembra pridružili ostalim podjetjem v naši državi, ki delajo že za četrto Titovo petletko. Trboveljski rudarji so ponosni na to svojo veliko zmago, ponosni so na svoje udarnike, katerih so letos proglasili <57.
V tej veliki borbi jim je bila vzpodbuda velika ljubezen do Partije, Tita in domovine in ta ljubezen jim je vzpodbuda tudi za nadaljnje uspehe pri graditvi socializma, pri čemer jih ne morejo zavreti nobene klevete, pa naj prihajajo od koder koli.
Popis jesenskih posevkov, važna naloga sindikalnih organizacij in njihovih članov
Jugoslavija je oh svojem šestem rojstnem dnevu prejela nešteto čestitk. Mnogi njeni prijatelji širom syeta, med njimi pomembni javni delavci, so želeli v njih jugoslovanskim narodom srečo pri nadaljnji graditvi njihove države.
Tudi gospod Višinski nam je čestital k prazniku, toda tako kakor le on zna. Na zasedanju OZN v New Vorku je 25. novembra znova napadel Jugoslavijo, češ da je sama odpovedala pogodbo o mešanih sovjetsko-jugoslo-vanskih družbah in s tem sabotirala normalne odinose med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.
Tako imenovane mešane družbe so tipična kapitalistična oblika izkoriščanja male in zaostale države s strani velike in bolj razvite. Ta meddržavna podjetja se ustanavljajo navadno na ozemlju manj razvite države, ki^ navadno sama nima dovoli tehničnih sredstev, strojev in drugih naprav, pa tudi ne dovolj strokovnjakov, da bi sama lahko izkoriščala svoja naravna bogastva.
Mešane družbe zaposlujejo navadno delavce domačine. Bolj razvita država potegne zaradi tega ekstra-profit.^kajti njenemu kapitalu je v mešanih družbah omogočeno, da plačuje v manj razviti državi delovno silo slabše, kakor pa bi jo moralo plačevati doma, kajti v manj razviti državi je zaradi splošne zaostalosti življenja raven
nižja.	„
To pa ni vse. Bolj razvita država si poleg tega popolnoma neupravičeno prilašča polovico dobička teh mešanih družb. Po marksističnih načelih pripa-
da namreč ves dobiček izključno le tistim delavcem, ki so ga ustvarili s svojim lastnim delom- Samo njim, samo njihovi državi, državi, kateri oni pripadajo, gre ta dobiček in nikomur diru g emu. Osnovno načelo mešanih družb pa je ravno nasprotno, namreč, da se ustvarjeni dobiček deli po načelu pol na pol. Bol j razvita država-udeleženka mešane družbe si torej s stališča marksizma popolnoma neupravičeno prisvaja polovico dobička, ^kateri bi moral v celoti pripadati šibkejši državi, katere delavci so _ga ustvarili. Talko neupravičeno prilaščanje pa seveda nima nobene zveze s socialističnimi načeli, po katerih imajo manj razvite države pravico do »stalne in resnične pomoči«- (Stalin.)
Sovjetska zveza je zelo rada ustanavljala take mešane družbe, zlasti na Madžarskem, v Bolgariji, pa tudi pri nas, dokler je šlo.
Vse te mešane družbe so bile osnovane na kapitalističnih načelih, kajti dobiček teh družb ni pripadal tisti državi, katere delavci so ga ustvarili, temveč se je delil po kapitalističnem načelu »pol na pol«. To je pomenilo seveda odstopanje od1 socialističnih načel, toda Sovjetske zveze to odstopanje ni motilo. Nasprotno. Dokler se je razpravljalo o delitvi dobička, .sovjetski zastopniki niso hoteli niti slišati o marksizmu, po katerem bi moral ves dobiček teh mešanih družb pripadati Jugoslaviji, ker so bili v teh družbah zaposleni jugoslovanski delavci, in Sovjetska zveza bi ne smela dobiti nič. Takrat so rim bolj ugajala kapitalistična načela, po katerih mora vsak
tako pri šolstvu, predstavah, radio, časopisju itd.	•
, Pa še ni dovolj! .	.
Sredi novembra je angio-ameriikdnska oblast izdala uredbo o ukinitvi 22 razre-dov slovenskih šoj in odpustila učitelje Naši učitelji, ki so bili odpuščeni, so bili po protestnem nastopu slovensko-hrvat-sko prosvetnih delavcev pri ZVU, ponovno sprejeti v službo, a le kot administratorji in nadzorniki šolskih menz. S tem so popolnoma ločeni od vzgoje mladine, kar so tudi s tem hoteli nasprotniki
doseči.	.
Po vsem tem vidimo, da se smisel načrta tržaškega Statuta ne izvaja. Tisoč kulturnih in prosvetnih delavcev je podpisalo po enodnevni stavki protestno resolucijo zaradi kulturnega zatiranja slovenskega naroda.
Društvo književnikov je zastopal predsednik tov. Miško Kranjec, ki je odločno protestiral proti načrtnemu italijanizira-nju slovenskega naroda na Svobodnem Tržaškem ozemlju.
Ob sklepu je bila v imenu vseh navzočih poslana resolucija Vojaški upravi STO-ja, ki obsoja dejanja, ki so se v zadnjem času vršila. Prav tako zahteva, da naj se ukinejo vsi ukrepi, ki kratijo narodne pravice Slovencev, na Svobodnem Tržaškem ozemlju.
udeleženec družbe vložiti polovico kapitala in mu potem pripada tudi polovica dobička.
Toda po istih kapitalističnih načelih je treba za najeto zemljo plačevati najemnino — rento- Za zemljo, o kateri vemo, da je v njej nafta ali premog, pa je treba plačati še višjo najemnino. Čim bi morala Sovjetska zveza po teli načelih plačati naši državi rento za zemljišča mešanih družb, se je stvar nenadoma spremenila. Sovjetski zastopniki so se nenadoma spomnili, d,a so marksisti, nam pa so začeli očitati, da smo odpadniki od socializma, ker zahtevamo rento od svojih zemljišč. Sklicevati so se začeli na Ma-rxovo teorijo, po kateri med socialističnimi državami ni rente in je zaradi tega ni treba plačevati.
In še dalje- Ob priliki razgovorov za ustanovitev sovjetsko-jugoslovanske družbe za pridobivanje nafte so sovjetski »zaščitniki malih narodov« začeti trditi, da nam za zemljišča, v katerih je nafta, ni treba plačevati višje rente kakor z,a navadna zemljišča. češ da je nafta mrtva stvar, ki ni nič vredna,' dokler se je ne pritakne člo veško delo. (Sklicevali so se na Marsovo teorijo, po kateri je tvorec vrednosti človeško delo.)
Pri razpravi o dobičku so bil j vneti zagovorniki kapitalističnih načel in so zahtevali polovico dobička zase. Brž ko bi nam pa bilo treba po teh načelih plačati rento, so pa postati čistokrvni socialisti ter so se za isto mizo začeti sklicevati na marksistično teorijo.
Tako so sovjetski voditelji pojmovali marksistično teorijo v praksi..•
Po vsem tem ni čudno, če so naši predstavniki nekega dne izjavili sovjetskim, da v naši državi ni treba več
Vsak predpis obveznih oddaj mora sloneti na točni evidenci. Dosedanji ■podatki o jesenskih posevkih so se vedno birokratsko zbirali v pisarnah KLO- Tu so cesto sedeli v setvenih komisijah ljudje, ki so bodisi zavestno ali brez čuta odgovornosti onemogočali točen pregled setvenih površin. Zaradi tega so bili cesto tudi predpisi na posameznike netočni, zato marsikje tudi sam plan posevkov ni izvršen;
Po ho vi uredbi o obvezni oddaji belih žitaric v letu 1950 bo posamezen kmet dobil predpis obvezne oddaje po dejansko posejani površini. Prav ta površina pa se mora v roku od 4.—19. decembra točno ugotoviti v vsakem KLO. Vse to bo uspešno izvršeno, če bodo pri popisu sodelovael vse množične organizacije. Zlasti člani sindikatov morajo biti najbolj aktivni.
Dosedanji pregled jesenskih setvenih površin nam dokazuje tudi to, da so mali in sredn ji kmetje od 5—10 ha v glavnem izvršili plan jesenskih Dosevkov, (Točim ga veliki kmetje sabotirajo. Člani sindikatov naj na KLO zahtevajo pregled setvenega plana ter ugotovijo, če so bili vsi z ozirom na poševne površine pravilno in sorazmerno zadolženi za setev. Pri popisu, ko bo vse setvene površine treba premeriti. je istočasno strogo kritično ugotoviti, kdo je kriv, da eventualno setveni plan ni bil izvršen. Pri' tem ugotoviti krivce, hoditi šnekulantske' kmete. bodisi administrativne birokrate; ki planske naloge niso izvrševali itd-
Člani sindikatov naj na vasi delovne kmete poučujejo, da je plansko gospodarstvo tudi v kmetijstvu nujno. Vsak kmet naj ve. da Ho samo takrat v okviru nove uredbe za n i nra vilno določen predpis obvezne oddaje, če bodo točno popisane dejansko posejane površine jesenske setve. Predvsem je naše kmete prepričati, da so sestavni de! naše mogočne skupnosti Vsak. kdor pa ne bo izvrševal svojih dolžnosti do skupnosti in se sabo tersko obnašal do naših planskih najog.. bo vedno prišel v nasprotje r našo Ijnd-zakonodajo. Ijnd oblast fe vedno neizprosna in neusmiljena do vseh špekulantov in saboter jev pa na j so k jer koli. Delavski razred danes nosi levji del naporov za izvršitev prve petletke zg izgraditev socializma, zato bo tudi na tem pod roč in z vsemi silami pomagal (n istočasno odločno - n h i» v n 1. da se plan v celoti izvrši tudi v kmetijstvu.
Sindikalne organizacije naj pri tem popisu na vseh svojih sestankih članstvu redno pojasnjujejo nujnost sodelovanja tudi na vasi, da bo planiranje v kmetijstvu zares uspešno. To bo ne samo pospešijo hitro socializacijo naše vasi, temveč tudi najhitreje izboljšalo preskrbo delavcev s prehrambenimi predmeti, ker iitiamo za to dovolj možnosti Z aktivnim sodelovanjem naših delavcev na vasi, v KLO in pri vseh akcijah pa se bo tudi nedvomno izboljšalo poslovanje samih KLO, in še bolj se bo utrdila demokratičnost KLO, istočasno pa bo preprečilo vrsto nepravilnosti, ki se do sedaj na vasi še vedno dogajajo. Preprečiti bodo lahko vse nepravilne predpise obveznih odkupov malim kmetom, zlasti pa samim delavcem, če imajo zemljo.
Delavci naj na svojih sestankih pogosto razpravljajo o teh vprašanjih ter jih aktivno izvajajo v prakso na vaškem aktivu in na zborih volivcev v svojih KLO. kjer stanujejo. Ves planirani odkup žita, živine (mesa, masti), jajc, mleka, krompirja, fižola, sončnic, lanu itd bo omogočil dvigniti redno in dopolnilno preskrbo delovnih ljudi-
Prav na ta način aktivnega sodelovanja vseh članov sindikatov pri vseh gospodarskih akcijah na vasi. za pravilno socialistično gospodarstvo in trgovanje bo najbolj konkretna pomoč naši ljudski oblasti, kakor , samim de-lovnim kmetom v izgradnji socializma na vasi- Tatko množično sodelovanje naših članov bo končno preprečilo preobremenjevanje sindikalnega profesionalnega aktiva v raznih gospodarsko-politični h nalogah na vasi. Zato so v=i sindikalni aktivisti dolžni neprestano svoje članstvo poučevati, vzgajati in aktivizirati, da bo seznanjeno 7. vsemi politično-gospodarskimi ukrepi ter da bo pri njihovi realizaciji stalno sodelovalo. Taka aktivnost delavstva. ki bo z interesom zasledovalo življenje v domači vasi. bo nedvomno preprečila vdor sovražnih parol v delovne kolektive in kar je še važnejše, delavci bodo z aktivnim delom na vasi vnašali v življenje domače vasi in KLO pravo razredno revolucionarnost, predanost in socialistično tekmovanje za čim hitrejši napredek. Torej ne samo profesionalni aktivisti na teren v konkretne akcije — popis jesenskih setvenih površin od 4.—19. decembra — pač pa vse desetttioče delavcev usmeriti v take konkretne naloge, in uspehi bodo neprimerno večji.
B. M.
ustanavljati mešanih sovjetsko-jugo-slovanskih družb...	,
Jugoslovani smo pojmovali odnose med socialističnimi državami popolnoma drugače in smo tudi v praiksi pokazali, kako smo razumeli te odnose-Tudi mi smo osnovali v Albaniji ve« mešanih družb z namenom, da pomagamo mladi albanski državi. Tako smo ustanovili Družbo za pridobivanje nafte- Poglejmo, kako pa se je delil dobiček v tej družbi. Polovico dobička smo prepustiti Albaniji že samo zato, da nam je dala pravico do iskanja in črpanja nafte. Drugo polovico dobička pa smo delili z Albanijo sorazmerno z vloženim kapitalom in v družbo vplačanimi dodatnimi deleži. Niti ta polovica se torej ni delila po načelu »pol ha pol«, ker je Albanija dodatno vložila zemljišče, na katerem_se pridobiva nafta, poslopja, obstoječe naprave itd. Celotni dobiček te družbe se je delil v razmerju 88:12 v dobro Albanije- Vlada FLRJ pa je storila še korak dalje in se je za leto 1947 zavezala. da ne bo udeležena pri dobičku te družbe, da bo torej ves dobiček pripadel Albaniji. Tudi pri drugih albansko-ju,goslova.msikih mešanih družbah je bilo podobno. Pri Družbi za gradnjo železnic se je delil dobiček v razmerju 65:55 v dobro Albanije itd.
Tako sta pojmovali odinose med socialističnimi državami na eni strani velika in razvita Sovjetska zveza, na drugi strani pa mala in zaostala Jugoslavija.
Po vsem tern ni čudno, da je maršal Tito po likvidaciji sovjetsko-jugoslovanskih mešanih družb »Justa« in »Juspad« takole dejal: »Nam je bilo zelo ljubo, da smo te pogodbe likvidirali . ker ti odi 1 niso bili P ra vilni, b iv tik; odnosi socialističnih držav •..«
Zato, ker so naši predstavniki izjavili sovjetskim, da v Jugoslaviji ni treba več ustanavljati mešanih družb, smo se silno zamerili voditeljem Sovjetske zveze, katerim ni ugajala naša odločnost, da ohranimo svojo gospodarsko enakopravnost in neodvisnost. Gledali so — in gospod Višinski gleda še da-nes — na vse to z veliko jezo iu besom. Pred našimi delegati je na seji OZN pol ure mirno govoril, da smo mi sabotirali normalne odnose med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo s tem, da smo -prevzeil pobudo za razpust sovjetsko-jugoslovanskih mešanih družb-
Gospod Višinski ima pač svoje pojme o normalnih odnosih med Sovjetsko zvezo in malimi državami...
Na to hinavščino gospoda Višinskega so odgovorili naši narodi bolj dostojanstveno kakor kdaj koli. Z dvem® novima radio oddajnima postajama: * novo 150 kilovatno radio oddajno p°' stajo v Beogradu in z novo 135 ki D' vatno radio oddajno postajo v Zagrebu smo se mu oba praznična dne' zahvaljevali za njegove »čestitke«. ^ Sporočili smo mu. da smo na Dan re^ publike začeli obratovati v novi varni plastičnih mas v Kaštel Sučurc pri Splitu, da je istega dne začela d lati nova valjarna za debelo pločevin^ na Javorniku, da je tega dne PrV’ priteklo železo iz novega doma z.gr"g jen ega plavža v Sisku, da smo tog dne dovršiti orad n jo termo-elektrar j v Velikem Kostolcu, da smo splov v morje nov prekooceanski bron 1 grad, da smo izročili prometu novo lezniško progo in še mnogo drugega ^
Gosjmd Višinski je bil najbrž Pr® enečen zaradi »škili zahval, kaj 1	,
ko se znajo zahvaljevali za samo naši delovni ljudje...
Kirurgična klinika v Ljubljani
vzor socialističnega zdravstvenega zavoda
Sedem dni pred rokom
je kolektiv tovarne sodov v Medlogu izpolnil svoj letni plan
Tri sto trinajst postelj je v kirur-gični kliniki medicinske fakultete v Ljubljani. 313 postelj, ki niso nikoli prazne- Komaj ta ali oni bolnik zapusti posteljo in prevzame nešteto naročil od sotrpinov, s katerimi je prele-žal neb roj dolgih dni, včasih med življenjem in smrtjo, komaj se je poslovil in jim zaželel skorajšnjega okrevanja ter ves radosten odšel, že je pridna bolniška strežnica prezračila in preoblekla njegovo posteljo. Nov bolnik že čaka, da ga nož kirurga odreši dolgega trpljenja.
Klinika bi rabila tisoč postelj, da bi lahko naši kirurgi zdravili ne glede na nujnost primera pri bolniku.
Vendar pa sta na kirur-gični kliniki dve sobi, kjer so že en mesec zasedene samo 3—4 postelje od 9. Pet postelj stoji torej praznih! Kako je to mogoče pri taki stiski?
Teh 5—6 praznih postelj je po mnenju zdravnikov- st roko vn j ako v rešilo v
nege in sodobnega kirurgičnega zdravljenja.
Kako vzgaja klinika nove kirurge1 K izkušenim kirurgom na kliniki prihajajo poleg novincev vsako leto za meseč ali dva kirurgi iz vseh bolnišnic Slovenije, da spoznajo najnovejše izkušnje klinike. Kaj jim klinika lahko nudi? Na razpolago so jim bogati in urejeni podatki novih operacijskih in organizacijskih metod- Izkušenj kirurgi klinike se z ostalimi sestajajo dvakrat na teden in obravnavajo uspehe in neuspehe (tudi teh je nekaj) prejšnjega tedna. Izkušeni kirurgi tedensko referi-rajo, na kakšne novosti so naleteli v tuji strokovni literaturi, ki jo redno dobivajo v proučevanje, nakar skušajo v diskusiji najti oblike, s katerimi bi se te novosti dale uporabiti tud'i pri nas.
Klinika ima bogato knjižnico z nad 1000 sodobnimi strokovnimi deli, ki jo uporabljajo kirurgi iz vse Slovenije
V operacijski sobi kirurgične klinike v Ljubljani
enem mesecu že troje človeških življenj. Omenjeni dve sobi tvorita namreč posebno postajo za najtežje operirance. Čudovite naprave je iznašla sodobna medicina! Umetna pljuča (dar ameriških Slovencev); naš lastni izdelek in izum — očala za vdihavanje kisika in pri vsaki postelji instalirani ventil za dovajanje kisika (tudi manometer na njem je že izdelek jugoslovanskih tovarn) — vse te naprave skrbijo, da ne odpovejo pokorščine pljuča težkih bolnikov. Ža srce skrbijo posebne naprave za transfuzijo krvi, ki se namestijo nad posteljo- Za vse osta-'lo pa skrbi posebno, samo za to izvež-bano osebje, ki nenehno bdi nad življenjem bolnika. Samo na postaji je bilo mogoče o-hraniti pri življenju bolnika s pljučno embolijo (embolija je zamašitev pljučne in srčne žile), ki bi Še pred nekaj meseci kljub vsej skrbi umrl v treh uraih, danes pa je po treh dnevih lsisilkoterapi je — z umetnim dovajanjem kisika lahko ze vstal in hodil!
Poleg najmodernejše operacijske dvorane je postaja za najtežje operirance gotovo najsodobnejši oddelek kirurgične klinike, ne samo v Ljubljani, temveč tudi v Jugoslaviji in celo v srednji Evropi, kjer kirurgija ni na nitki stopnji!
Z ustanovitvijo te postaje je ves kolektiv kirurgične klinike počastil 50-letnlco svojega prliljuiMjenega šefa dr. Lavriča.
Ime sef-kiirurga profesorja dr. Lavriča je tesno povezano z razvojem kirurgične klinike v Ljubljani- Večini je še v spominu borba napredne študentske mladine za popolno medicinsko fakulteto in izboljšanje položaja medicincev in volonterjev, borba, ki je svoj zvišek dosegla leta 1938 in 1939, borba, pred katero je morala na pritisk javnosti kloniti celo oblast, ki ji je popolna medicinska fakulteta bila trn v peti — tako v Ljubljani, kot v čaršijskem Beogradu. Močno podiporo tem študentovskim akcijam, ki jih je med druigim vodil tov. Sergej Kraigher, je nudil prav profesor Lavrič z rajnim profesorjem Serkam. Tedanje stanje se Sicer kljub delnemu uspehu ni dosti spremenilo, toda provizorij za kir-Urgično dinil'' je bil »ograje*, za kar "te bilo treba desetletje borb in štiri eta gradnje!
Za osvoboditev so se z ostalimi zdravniki tudi kirurgi vneto pripravljali. Že leta 1943 je pričelo delo na načrtih za bodočo popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani. Tudi nož naših kirurgov je pomagal razrezati gnojni tvor nepravične družbene ureditve. Že Jeseni leta 1945 je bila ustanovljena v Ljubljani popolna medicinska fakulteta. Če je v stari Jugoslaviji obstajal strah pred hiperpredukcijo inteligentne in tudi medicincev, danes kvečjemu govorimo o pomanjkanju kadrov, da-Bes občutimo težko pomanjkanje Zdravnikov. Bolnišnice že računajo z tnedicinci, ki bodo diplomirali šele čez aekaj let, volonterji, ki smo jih sre-cavali v kapitalistični družbi po bol-lsnicah, so danes samo še spomin, saj o plačani za svoje delo celo študentje a praksi! Tudi naše zdravstvo se je nesluteno razmahnilo.
ter z najsodobnejšimi strokovnimi revijami iz vseh delov sveta. Lahko rečemo, da ni pomembnejše revije na svetu, ki ne bi po vztrajnem prizadevanju oblasti našla pot v knjižnico kirurške klinike. Ni važnejšega dogodka v kirurgiji n,a svetu, ki ga ne bi mesec dva obravnavali znanstveniki in zdravniki klinike in ga tudi upora-- bili pr i nas. Mnogim novim metodam tujih kirurgov so naši kirurgi že dodali svoje izkušnje in opazovanja in jih objavili v našem strokovnem tisku. Pred vojno so kirurgi (toda samo posamezniki) rabili za to po celo leto
ali dve leti, knjižnica kirurgične kli-	- -	, -	„	,	,	.,-
nike ni imela niti sto zastarelih del, sklm Slovencem (na nase zdravstvo jin vsi kirurgi v Ljubljani p,a so zmogli je opozoril s; predavanji dr. Neubauer) samo eno moderno revijo, ki so jo še S tem so nasi Slovenci v tujini bratom sami plačevali.	v domovini poklonili najvecji dar, ki
Tudi tu zopet srečamo na vidnem §a more, podariti brat bratu - pomoč mestu ime dr- Lavriča. Z enoletnega na P°ti k zdravju, študijskega obiska v tujini je prinesel Nič čudnega ne bo, če se bo kir-velilco dragocenih opažanj. V Ameriki tragična klinika v Ljubljani s tako si je ogledal vse sodobne metode v opremo, združeno z odlično organiza-kirurgiji in način moderne organiza- cijo in razdelitvijo dela uvrstila med
izvedel dve veliki operaciji na srcu, ki so jih do danes izvedli samo v največjih centrih kirurgije.
»Prva pomoč«, priročnik za sanitej-ce in bolničarje, ki ga je s podporo izkušenj klinike, posebno pa nezgodne poistaje, sestavil docent dr. Mirko Derganc, uživa poln sloves med medicin ci iz vse Jugoslavije, saj je učbenik za srednje in nižje medicinske šole. V kratkem bo preveden v srbohrvaščino, kar je menda prvi primer v zgodovini jugoslovanske medicine.
Prihodnje leto bo za desetletnico kirurgične klinike poseben zbornik na 400 straneh predstavil strokovnjakom vsega sveta najmodernejše metode kirurgičnega zdravljenja pri nas- V 18 člankih bodo naši znanstveniki-kirur-gi prvič kritično analizirali sodobne metode kirurgičnega zdravljenja.
Kaj pa druga, še težja naloga, zdravljenje. Kljub hudi stiski izpolnjuje klinika v popolnosti to nalogo. Seveda velja prav zaradi uvodoma omenjenega pomanjkanja postelj načelo, da imajo nujni primeri prednost. Klinika je lani sprejela 20 000 bolnikov, 14 zdravnikov klinike je izvedlo 13.000 operacij! K alko je bilo to kljub vsem težavam mogoče? Ni naključje, da so kirurgi tudi odlični organizatorji. Bogate organizacijske izkušnje dr. Lavriča in naših vodilnih znanstvenih medicinskih delavcev so pri tem igrale pomembno vlogo. Že takoj po osvoboditvi so oba oddelka bolnišnico in kliniko združili v eno enoto, ki so ji dali primerno, že tako potrebno razdelitev po vrsti kirurgičnih obolenj. Organizacijska spretnost im smisel sta nato določili nadaljnjo razdelitev z najipodrobnejšo specializacijo osebja. Načelo sodobne organizacije medicinskega im kirurgičnega dela zahteva namreč, da se delo razdeli v čim več funkcionalnih enot, v katerih se izobrazi kader, ki v dotični vrsti dela na ta način lahko največ nudi bolnikom.
Tako ima kirurgična klinika že naslednje funkcionalne enote: nezgodno postajo, ki nudi dnevno pomoč 60—80 ponesrečencem; septično postajo, v kateri se ločeno zdravijo bolniki z infekcijskimi procesi (gnojnimi ranami) in kjer dela posebno osebje tako, da se čiste rane nikakor ne morejo okužiti s prenosom. Nadalje obstaja aseptična postaja z urološko postajo, ki je v novem traktu- V njej se izvajajo najtežje operacije takega izmera in kompliciranosti, kakršne se vrše samo v največjih toriščih sodobne kirurgije. Nadalje sta ustanovljeni postaji za najtežje operirance in neurokirur-gična.
Za čudovito opremo kirurgične klinike in knjižnice gre zahvala ameri-
cije dela vodilnih kirurgičnih centrov sveta in jih uspešno presadil k nam. Dr. Benedik že skoraj leto dni na študijskem dopustu v tujini zasleduje najnovejše metode v neurokiirurgiji (kirurgija možganov in živcev). Naš neurokirurg dr. Čas že težko čaka njegove vrnitve, saj bo po njej postavljena na najsodobnejšo osnovo tudi postaja za neurokirurgijo. Neštete operacije so plod talkih študijev, nešteto rešenih življenj, ki jih prej ne bi zna-!: rešiti. Taiko je na primer dr. Lavrič
i
Nezgodna postaja kirurgične klinike v Ljubljani
Delovni kolektiv čateških Topile k prazniku Republike
Sindikalna podružnica Čateških Toplic je imela pred praznikom Republike množični sestanek, na katerem je pregledala, kako je izvršila svoje obveznosti, ki si jih je zadal ves kolektiv v tekmovanju za praznik Republike, 29- november.
Svojih obveznosti niso samo izpolnili, ampak so jih znatno
Ogorčena je bila borba posebno v zadnjih tednih. Marsikatera ovira se je postavila na pot. Ni bilo na razpolago dovolj materiala, predvsem pa je manjkalo železja za obroče. Pa se je kolektiv z obratovodjo tov. Lahom Albinom na čelu znašel tudi pri teh tehničnih ovirah. Samoiniciativno so iskali pravilne poti iz zagate, V Mariboru so odkrili
cijo
najboljše klinike v Srednji Evropi. Glede tovariškega sodelovanja vseh naših zdravnikov in vsega našega osebja ter ideail.no harmonijo kolektiva, ki pozna samo en cilj — čim prej pomagati bolniku — delovnemu človeku, hkrati pa nenehno izboljševati metode dela, pa je lahko vzor vsem drugim klinikam na svetu, kjer je sebičnost specialistov in njihovih pomočnikov ter vsebina denarnic pacientov še vedno odločujoč čimitedj njihovega zdravljenja.	š.
ljene. Končno pa je pripisovati te uspehe mehanizaciji podjetja, 90% dela se opravlja strojno, ki izključuje fizične napore delavstva. Nekateri stroji so najmodernejši in v Sloveniji zelo redki, posebno horizontalna krožna in cilindrična žaga Celjska tovarna sodov v Medlogu je v lesni industriji okraja Celje-okolica prva in druga v Sloveniji izpolnila dne
Naravno sušenje dog in skupina polizdelanih bukovih sodov za živilsko industrijo
večjo zalogo starega železja in ga prepeljali v tovarno. Iz tega zavrženega železja so izdelali obroče, ki so kaj dobro ustrezali potrebam.
Delovni kolektiv pa se ni omejil le na plansko izdelavo sodov za živilsko industrijo. Četrtino vsega opravljenega dela
Vipave Jože
so izvedli izvenplansko za razna podjetja; kakor »Vino« i. dr.
Od lanskega je bil letošnji plan za 100% višji. Niso se ustrašili tega. Organizirali so štiri brigade, uvedli so bri-gadni način dela. Prva Esihova brigada je pripravljala les iz skladišča do sestave sodov; druga — najboljša brigada tov Vipavca Jožeta je sestavljala sode dočim je tretja brigada vstavljala sodom dna, četrta — rezervna brigada pa je opravljala vsa pomožna dela. Delovna zavest je bila pri vsem kolektivu na dostojni višini, saj v marsikaterih mesecih niso beležili nobenega neupravičenega izostanka.
Vse to in pa povsem pravilno sodelovanje med sindikalno podružnico in upravo podjetja je pripomoglo do tolikšnih delovnih uspehov kolektiva Tovarne sodov.
V	zimskem in spomladanskem času so delavci te tovarne v gozdovih sami pripravljali bukovo hlodovino za tekoče leto in jo spravili v tovarno v Medlog
V	letošnjem letu se je za 30% znižal stalež delovne sile podjetja. Pa je bil plan predčasno izpolnjen, čeprav je bil za 100% višji od lanskega in znatno višj, od prejšnjih let. Čemu je torej pripise vati tako velike uspehe delovnega aktiva? Vsekakor navedenim okolnostim in pa dejstvu, da je bila izvedena v januarju 1949 revizija norm Ves kolektiv jela po normah že tri leta. To so bile izkustvene norme in prav realno postav-
22. novembra ob 7. uri zjutraj svoj letni plan proizvodnje in finančni plan.
Obratovodja tov. Lah je že spomladi organiziral ves delovni aktiv tovarne sodov v četo prostovoljnih delavcev. Trikrat zaporedoma si je ta udarna četa priborila na delu pri zadružnem domu v Medlogu prehodno zastavico. Prav lepe uspehe beležijo ti prostovoljci: opravljenih je nad 3000 ur prostovoljnega dela Komandir čete tov. Lah Albin in predsednik sindikalne podružnice tov. Esih Ernest sta opravila nad 200 prostovoljnih delovnih ur, tov. Majerič Alojz nad 100 ur; nad 50 ur pa so opravili vsi ostali brigadirji.
S prostovoljnim delom si je delovni kolektiv tovarne zgradil v letošnji pomladi tudi večjo delavnico, ker se je izkazalo, da so prostori pretesni.
Na Dan republike, 29. novembra, so bili med slavnostjo, ki jo je priredila sindikalna podružnica in uprava tovarne, proglašeni za udarnike trije najboljši delavci tovarne: tov. Vipave Jože, sekretar mladine tega podjetja; tov. Krivec Ivan in tov. Lečnik Mihael, SOodstotni invalid iz NOV, ki je kljub invalidnosti presegal norme.
Med zelo marljive in požrtvovalne je šteti tudi tov. Regoršek Tončko, Laha Franceta, Krivca Jožeta, dvakratnega udarnika tov. Graha Ivana in tajnika sindikalne podružnice tov. Brdnika Alojza.	O—n-


Horvat Stanko in Gradič Stanko pri rezknlnem stroju za izdelovanje utora in garbarije
VALJČNI MLIN V MEDLOGU PRVI V SLOVENIJI IZPOLNIL PLAN 34 DNI PRED ROKOM
naš ni* t*1 US:Pehi se ze ponaša! K.o1 veznost mvestici mora /J,1 Zdravstveno-vzgoji zavod lektiv presegel za 40%. Opravili so rit; mr,J10 • eva*‘ dve nalogi Vzga- 1800 ur prostovoljnega dela. Izkopali lovnemu9 I-no,ve kirurge in nuditi de- .so 72 kub. m zemlje, zložili 70-000 ko-ijudstvii vso možnost dobre sov zidne opeke in 20.000 kosov strešne
opeke 54.000 kg apna in cementa tei 46 kuib. m rezanega lesa. Razen teg; so posekali 44 kub. m stavbnega lesa Delovni kolektiv je kljub majhnemu številu uslužbencev izvršil vsa ta del zato, ker so bili vsi uslužbenci zel-disciplinirani in ker delajo tudi po bri ga dnem načinu dela-
Delovni kolektiv pa se ni zadovolji samo s temi uspehi. Sodeloval je pr popravilu in adaptaciji vseh zdravili ških zgradb. Samoiniciativno so zbolj šali delovne pogoje nameščencev, ure dili sindikalno čitalnico im vpeljali s< reden študij. Do konca leta pa bodo zgradili še konjski in goveji hlev.
Kolektiv MLO valjčni mlin Medlog pri Celju je slavil 25 oktobra t. 1. svojo veliko delovno zmago — dosego letnega plana. To je prvo lokalno podjetje in prvi mlin v Sloveniji, ki je tako rano izpolnil svoje obveznosti.
Velike uspehe kolektiva je pripisovati predvsem delovni zavesti vsega kolektiva. Vsak delavec je bil na svojem mestu in se stavil ves na razpolago, da se plan čimprej izvede. Pravilna je bila povezava uprave s partijsko celico in sin-'ikalno podružnico.
Lužar Štefan in Veber Anton
Delovni kolektiv valjčnega mlina se je v drugi polovici letošnjega leta obvezal, da bo izpolnil plan do Dneva republike. Svojo nalogo pa je izpolnil torej 34 dni pred rokom, ali 67 dni pred koncem leta 1949. Sedaj dela kolektiv že 37 dni za plan v letu 1950, Do konca novembra je bil letni plan dosežen z 115 odstotki.
Mnogo zaslug za dosego plana ima prejšnji ravnatelj podjetja tov Mihe-1 i č Franc. Neutrudljivo je vztrajal pri svojem delu, mnogokrat tudi čez delovni čas. Z vso vneme je skrbel za delavce, iim omogočil dobavo delovnih oblek in jim pomagal pri delu, ki ga je pravilno organiziral.
Med mlinarji so se najbolj izkazali admlinar tov. Lužar Štefan, ki je bil ired 28 leti med prvimi zaposlen v tem nlinu, mlinar tov. Veber Anton, ki ispešno dela v tem mlinu že nad 24 let. a pa 30odstotni invalid iz NOV tova-š G o m k e t i Ivan Od pomožnih de-i'/cev sta se posebno izkazala Kotnik Štefan in Slemeni k Ignac
Živahna predvolivna razgibanost v okraju Celje-okolica
Takoj ob razpisa volitev je završalo; kdo bo prišel v nove ljudske odbore? Ostanki izkoriščevalskih elementov in maloštevilni agenti Informbiroja so se tudi tu znašli skupaj. Omejiti uspeh volitev, zadržati čim več volivcev doma na dan volitev, onemogočiti demokratično utrditev KLO, preprečiti kandidaturo de* lovnih ljudi, zavirati graditev socializma, to je bil njihov namen. Volitve bodo kontrolirali Anglo-amerikanci, ženske ne bodo imele volivne pravice, vaše hiše in hoste bodo podržavljene — kaj vse niso prišepetovali. Skratka: sila agilni so bili. Nekateri tudi korajžni. V Dramljah je močan kmet Karničnik skušal razbiti sestanek in izjavil, da veliki kmetje ne morejo izvrševati oddaj, ker jim delavci nočejo delati. V Kalobju zahrbtno priše-petava bivši župan in nemčur Erjavec, v Libojah Uplaznik.
Vse zaman! Delovni ljudje jim odgovarjajo. Na številnih množičnih sestankih in sestankih po vaseh, katerih so se volivci udeležili v velikem številu, so aktivisti povedali volivcem, za kaj prav za prav gre pri teh volitvah. Dobro so se pogovorili. Razpravljali so o kandidatih, o dosedanjem delu KLO in delu bodočega KLO, o klevetah, o ugledu naše države na zunaj, o naših uspehih pri graditvi socializma. Razkrinkali so saboterje, špekulante in nedelavne odbornike, V Lesičnem so razkrinkali in vrgli iz kandidature dosedanjega predsednika zaradi njegovega odnosa do prebivalcev, V Šeščah so kritizirali frontno organizacijo, ki ni nudila nobene pomoči KLO-ju. Napovedati so tekmovanje sosednjim volivnim enotam in KLO; kdo bo prej končal s 100% udeležbo že v dopoldanskih urah, kdo bo bolj okrasil volišča in napravil več prostovoljnega dela. Vaščani vasi Razgor-Bovše bodo takoj začeli popravljati krajevno cesto. V Drenskem rebru bodo 100% izvršili vse obvezne oddaje in začeli graditi zadružni dom. V vasi Rok (KLO Lesično) bodo vsi posečali izobraževalni tečaj. V Libojah bodo po končanih volitvah že ob 10. uri dopoldne šli na prostovoljno delo v rudnik, prav tako tudi iz Žalca. V nedeljo so bila manifestativna zborovanja na 16 mestih, kjer so volivce obiskali ljudski poslanci in predstavniki JA, Tudi na teh zborovanjih je prišlo do novih tekmovalnih obvez.
Kandidati jamčijo za boljše delo KLO.
V večini primerov so volivci pri postavljanju kandidatur pometli že v naprej s starimi odborniki. Vendar ne povsod. Dobre in delavne odbornike hočejo imeti še naprej.
Na Polzeli kandidira dosedanji predsednik KLO Fonda Avgust. Tov. Fonda je bil v Dachau in je leta 1944 šel v partizane. Je sin bajtarja in neutrudljivi sodelavec v množičnih organizacijah. Na zadružnem domu je napravil čez 2000 prostovoljnih ur. V frontno gozdno brigado se je prvi prostovoljno javil ter s seboj pripeljal še 38 frontovcev iz svojega kraja. Skrbi za vzorno obdelavo zadružne ekonomije. Po njegovi zaslugi ima KLO 9 vzornih gospodarskih podjetij. Plani odkupov potekajo ugodno.
Tudi v Šentpetru v Savinjski dolini — enemu od najboljših KLO — kandidira dosedanji predsednik, sin malega kmeta tov. Derča Franc. Ni bil do sedaj stalno plačan, vendar si je vsak dan vzel 4 ure in posvetil delu na KLO. V času okupacije je sodeloval z OF — danes pa je dober aktivist v množičnih organizacijah. Žito je bilo odkupljeno 100%, krompir 98%, sploh je pri oddajah ta KLO najboljši. Davki so poravnani. Volivci so z njim zadovoljni. Imajo 4 krajevna gospodarska podjetja — mlin, mesarijo, čevljarsko delavnico, brivnico in podjetje Kurivo. Za ustanovitev teh,, za prebivalstvo koristnih podjetij, ima tov. Derča največ zaslug.	•
Za volitve je vse pripravljeno, dobro pripravljeno, Protiljudski škodljivci so utihnili. 11. december bo prelomnica v delu KLO in ponoven udarec kapitalistični reakciji in resoluciji Informbiroja ter vsemu, kar se za njo skriva.
M.
Za tim boli uspešno in kakovostno delo naše steklarske industrije
V nedeljo 4. t. m. se je vršila v Rogaški Slatini konferenca za visoko storilnost dela v steklarski industriji. Konference so se udeležili zastopniki sindikata in uprav podjetij steklarn Pa-račina, Hrastnika, Pančeva, Straže, Rogaške Slatine in tovarne žarnic Zagreb. Konferenco je vodil inž. Nedeljkovič v imenu generalne direkcije stekla. Diskusija in sklepi kažejo, da bodo kolektivi steklarn po zgledu steklarne Hrastnik pristopili k novemu načinu dela, prevzeli vse tiste dobre strani, katere je pokazalo tekmovanje v Hrastniku, istočasno z novim načinom dela pa tudi dvignili kakovost steklenih izdelkov, tako da se bo steklarska industrija v Jugoslaviji, zlasti pa tiste steklarne, ki delajo za izvoz, uvrstile med pomembne činitelje pri graditvi naše domovine.
Z visoko storilnostjo dela v steklarski industriji, s tekmovanjem v kakovosti, z odpravo vseh pomanjkljivosti, ki so tehnične narave, bodo delovni kolektivi steklarn Jugoslavije dokazali, da so zvesti in predani borci za stvar naše socialistične domovine pod vodstvom Partije in tovariša Tita.
B. J.
STEKLARNI! v k°rk*za ve^° Storilnost, HRASTNIK 22 p*^c preseganje plana
Kolektiv steklarne Hrastnik je med prvimi v kemični industriji začel borbo za večjo storilnost dela. Že v čast II. kongresa kemičarjev, ki se je vršil od 9. do 11. novembra, so mladinske brigade začele ostro borbo za dvig proizvodnje. Zaradi uspehov teh brigad je kolektiv začel organizirati še ostale brigade v tekmovanje za večjo storilnost ter pri tem dosegel zadovoljive uspehe.
Steklarska industrija je morala glede na visoko postavljene planske naloge delati tudi ob nedeljah, če je hotela, da bodo planske naloge izvršene. Že iz rezultatov prvih borb za večjo storilnost dela se je kolektiv obvezal v čast II. kongresu kemičarjev, da bodo planske naloge izvršili do 29. novembra. Toda ne samo to, zaradi borbe za večjo proizvodnost so prenehali z nedeljskim delom ter delavcem omogočili tudi dela prost dan.
Upravi podjetja je s pomočjo partijske in sindikalne organizacije uspelo, da je zaktivizirala 68 proizvodnih brigad v borbi za večjo storilnost, pravilno organizirala tehnično vodstvo in evidenco, tako da se pri tekmovanju že vsako uro objavljajo rezultati posameznih brigad.
Že 17. novembra so imeli po oddelkih proizvodna brigadna posvetovanja, kjer so se brigadirji obvezali, za koliko odstotkov bodo presegli svoje planske naloge na dan 19. novembra, dan tekmovanja.
Tov. Kajzer, petkratni udarnik, je obljubil, da bo presegel normo za 50%, tov. Tovornik, petkratni udarnik, za 60%, tov. Pivec in Ojsteršek, oba večkratna udarnika, za 50%, tov. Šketalo, sedemkratni udarnik, za 70%, tov. Abram, trikratni udarnik, za 65%, večkratna udarnika tov. Kerin, Korbar za 60% itd. Niti eden ni hotel zaostati.
19. novembra je prva izmena začela svojo borbo ob 5. uri. V obratu je lončena peč, kjer dela pet brigad, prva kadna peč s 7 brigadami, II. in III. kadna peč s 5 brigadami, IV. kadna peč s tremi brigadami.
Po prvih rezultatih ob 6. uri je najboljša brigada tov. Lehna, ki je dosegla 24,8% osemurnega plana, tov. Blaznika 24,1%, Mastnaka 23,3%, ob 7. uri _vodi brigada tov. Lehna in Mastnaka s 45,8%, slede jim brigade: tov. Blaznika 45,1%, tov. Tovornika 44,7% itd. Osem brigad je do 10. ure izpolnilo svoje planske naloge, to se pravi v petih urah. Ob 10.30 je tovarniška sirena objavila, da so brigade I. izmene dosegle svoj proizvodni plan.
Brigadirji tudi po tem uspehu v svoji borbi niso popustili. Ob 11. uri je prišla v vodstvo brigada tov Ojsterška, ki je že presegla postavljeno normo za 32,8%. Ob 11. uri je tudi zaključila s svojim delom brigada upokojencev z brigadirjem tov. Hudi jem, ki se je obvezala, da bo v šestih urah izpolnila normo 8 ur. Brigada najstarejših je svojo obveznost častno izpolnila ter ob 11. uri zaključila z delom in presegla osemurno normo za 9,9%.
Ob zaključku I. izmene, ob 13. uri, je najboljše rezultate dosegla brigada tov. Ojsterška, ter normo presegla za 71,8%. Sledile so mu brigade tov. Abrama z 71,4%, tov. Mastnaka s 70,9%, tov. Jazbeca z 68,5%, tov. Tovornika s 63,1% itd. Pohvale vredna je tudi brigada tov. Stoklasa pri vlivanju črne mase, ki je svojo normo presegla za 158,4%.
I. izmena je svojo normo skupno presegla za 48,34%.
Tudi brusilnica ni mirovala, tekmovanje za večjo storilnost je zajelo ves delovni kolektiv. Ob 13. uri je brusilnica dosegla naslednje rezultate: brigada tov. Leskoška Franca pri brušenju kozarcev je presegla normo za 159%, brigada tov.
Kirna pri stiskanem steklu za 137%, brigada tov. Čepina za 95%, brigada tov. Kebra pri valjčkih za 75%, brigada tov. Umeka pri vrtanju za 205%, tov. Kolenca za 135%, brigada kemično mat Iran j e 116%, strojno matiranje 39%. Tudi ste-klo-pihalnica laboratorijskega stekla je presegla normo za 54%.
Kako in kdaj se je izvršila izmenjava med I. in II. izmeno, slab opazovalec ni opazil. Brigadirji in cele brigade pri kad-nih pečeh so kar med delom ob 13. uri od posameznikov prevzemali delo, tako da proizvodnja ni zaostala niti za minuto. To so uspehi, ki so jih dosegli naši steklarji v pogledu discipline pri delu.
Pri II. izmeni je delala I. kadna peč s 6 brigadami, II., III. in IV. kadna peč pa vsaka s štirimi brigadami.
Ob 15. uri je bila najboljša brigada tov. Rohrerja, ki je dosegla osemurno normo s hi,2%. Ob 17. uri je brigada sedemkratnega udarnika tov. Petriča že dosegla svojo osemurno normo in jo presegla za 4,7% in 1,1%.
Ob 19. uri vodi brigada tov. Rohrerja, ki je osemurno normo že presegla za 78%. Končni rezultati ob 21. uri so bili: najboljša je bila brigada tov. Petriča, ki je presegla svojo normo za 105,9%, nato brigade tov. Rohrerja s 102,9%, tov. Abrama s 93,5%, tov. Kerina z 91,1%, tov. Mačkovška s 77,3% itd. ,
Vsa II. izmena je svojo plansko nalogo presegla za 67,88% ter dala najboljše rezultate vseh treh izmen.
Ob 21, uri je bila izvršena izmena kakor med I. in II., zelo disciplinirano in opaziti je bilo, da tudi III. izmena noče zaostati za I. in II.
Pri III. izmeni je delala I. kadna peč s 6 brigadami, II. in IV. kadna peč s 4 brigadami, a na III. kadni peci tri brigade.
Po dveumi trdi borbi je bila ob 23. uri v vodstvu brigada tov. Volfanda, ki je dosegla normo 48,3%, slede ji brigade tov. Rački.j a s 47,1%, tov. Potočana s 45,3%, tov. Zalaznika s 45,1%, tov. Kel-nerja s 44,6% itd.
III. izmena je svojo plansko nalogo izvršila in presegla za 49,4% ter si e tem osvojila II. mesto.
V tej 24-urni borbi za večjo storilnost dela, kjer so vse brigade in ves delovni kolektiv dali maksimum svojega znanja in naporov, je bil dnevni plan steklarne Hrastnik na dan 19. novembra presežen za 54,8%.
To so rezultati, ki jih lahko ustvarja zavedni in prekaljeni delavski razred, ki ga vodi KPJ, delavski razred, ki je pri svojem delu discipliniran, kar je pogoj za dosego tako dobrih rezultatov, da so letni plan izpolnili že 25. novembra.
L. F.
Delovni kolektiv Mariborske livarne je praznik republike počastil z veličastno zmago, to je z izpolnitvijo proizvodnega plana po količini. Svojo zmago je kolektiv dosegel 29. novembra ob 5. uri zjutraj. Vsekakor je k izpolnitvi plana v veliki meri pripomoglo tekmovanje za večjo storilnost dela, saj je kolektiv tudi v počastitev praznika republike tekmoval od 15. do 29. novembra.
Z izpolnitvijo letnega plana po količini je delovni kolektiv 29. novembra slavil že tretjo zmago v mesecu novembru: 16. nov. izpolnitev letnega plana po vrednosti, 25. nov. izpolnitev novembrskega plana in 29. nov. pa največjo zmago, to je izpolnitev letnega plana po količini. ^
Na proslavi Dneva republike se je kolektiv še enkrat zavezal, da bo plan presegel ne samo za 15°/o, temveč za 18 odstotkov. Poleg tega se je kolektiv zavezal, da bo izpolnil plan asortimenta in plan pogodb do konca leta lOOodstotno,
Ta dan je bilo proglašenih 54 udarnikov, med katerimi se je najbolj odlikoval brusač Mirko Bučar, ki je bil, čeprav nad 50 let star, že četrtič proglašen za udarnika. Poleg udarnikov je ta dan prejelo 246 delavcev delovne obleke ali^ čevlje. Tudi racionalizatorji so se izkazali. Svoje obveznosti so do 29. novembra vsi izvršili in istočasno sprejeli na čast 1. maja 1950 nove.
Brigade iz oddelka vlečene medenine, iz oddelka bronolivarne pa jedrarne, ko-kilne livarne, čistilnice in strugarne, bru-silnice ter montaže in zunanje skupine pa kotlarne in rež. delavnic —- vse, prav vse so tekmovale in težko se je odločiti, katera brigada je najboljša, katera je največ prispevala k izpolnitvi plana.
Pri aktivizaciji in organizaciji borbe za plan ima sindikalna podružnica dosti zaslug. Prav tako tudi pri organiziranju prostovoljnega dela. Saj je pri graditvi sindikalnega doma (ki je danes že pod streho) bilo izvršenih nad 6000 ur prostovoljnega dela.
Nekoliko manj pa se briga za politično delo v podjetju za delo v pododborih
in skupinah. Tu bo treba napeti vse sile in individualno prepričevati še tisto peščico delavcev, ki še vedno neopravičeno izostajajo. Tudi rdeči kotiček in čitalnico bo treba pripraviti. Skupno z upravo podjetja najti prostor in poživiti kulturnopro-svetno delo, ki se danes prav zaradi pomanjkanja prostorov ni moglo dovolj razviti.
Volje do kulturnoprosvetnega in fiz-turnega dela ni malo. To nam dokazujejo sicer redki, toda prav lepi uspehi. Nogometno moštvo si je priborilo nagrado in zastavico kot najbolj disciplinirano moštvo v jesenskem sindikalnem tekmovanju. Pevski zbor in dramska skupina z uspehom nastopata na vsaki prireditvi. Klub tehnike je pritegnil z dobro agitacijo v skoraj vse krožke res lepo število delavcev in nameščencev.
Delovni kolektiv tovarne okovja in pločevinastih izdelkov v Bistrici pri Mariboru je v štirinajstdnevnem tekmovanju izpolnil normo s 123,06%
V počastitev Dneva republike je delovni kolektiv tovarne okovja in pločevinastih izdelkov v Bistrici pri Mariboru izvedel štiridnevno tekmovanje. Pobudo za to je dala partijska organizacija, sindikalna podružnica in uprava podjetja. V vseh štirih oddelkih so presegli štiridnevno normo z 23-06%. Najvišji rezultat je dosegel oddelek stiskalnice s 148%. Izmed posameznikov je dosegla največ ji uspeh tov. Tar-kuš Hilda, ki je izpolnila normo vse štiri dni z 2(1%. Tekmovanje, ki je trajalo od 23. do 28. novembra, je pokazalo večje uspehe kakor prejšnje.
Ob koncu tekmovanja so podelili najboljši brigadi prehodno zastavico, ki je tokrat v oddelku stiskalnice.
Rešujmo stanovanjsko krizo z novih stanovanj
Z razvojem industrije in koncentracijo delovne sile se je močno zaostrila stanovanjska kriza v večjih mestih in industrijskih središčih. Stanovanjsko vprašanje je danes tako pereče, da ga ne moremo več reševati z obstoječim stanovanjskim fondom. Edino temeljito rešitev tega vprašanja predstavlja graditev novih stanovanj- Z novogradnjami bomo stanovanjsko vprašanje omilili; pa ne samo to, dali bomo našemu delovnemu človeku tisto, kar mu pripada v državi, kjer gradimo socializem. Dvig življenjske ravni zahteva, da nudimo delovnemu človeku kotiček, kjer se bo počutil srečnega in zadovoljnega, kjer bo lahko v miru izkoristil svoj prosti čas.
Kako pristopiti k gradnji oziroma kako poživiti iniciativo za gradnjo novih stanovanj, je vprašanje, katerega se doslej nismo lotili, kot bi se morali. res, da se je po osvoboditvi zgradilo mnogo novih stanovanj, napravilo veliko adaptacij in nadzidov, vendar je za obstoječe potrebe še vse premalo. Razna podjetja zveznega in republiškega značaja gradijo stanovanjske bloke za svoje delavce in nameščence. Po vprašanju, da bodo delavci in nameščenci sami začeli z gradnjami ter tako pomagali reševati stanovanjski problem, pa je bilo do danes zelo malo storjenega. V Sloveniji sicer obstaja nekaj stanovanjskih zadrug, ki pa še niso mogle doseči večjih uspehov v svojem 'delu- Zato je potrebno, da poživimo iniciativo med delavci in nameščenci večjih podjetij, da jim pomagamo pri tem, da začnejo z gradnjo malih stanovanjskih objektov, da si tako ustvarijo lasten dom.
Ljudska oblast, ki se briga za vse, kar zadeva življenjske pogoje delovnega človeka, je tudi tu dala vse mož-
nosti in to iniciativo podprla s finančnimi in materialnimi olajšavami. V ta namen je bil odprt poseben kredit za gradnjo, ki je dolgoročen in brezobresten. Odplačila se vrše skozi 25 let. Posojilo lahko zaenkrat dobijo le delavci in nameščenci podjetij proizvodnih ministrstev, katerim so zagotovljena sredstva s kreditnim planom. Posojilo za zidanje stanovanjskih hišic, odobri Državna investicijska banka proti zastavitvi objekta, ki se namerava zgraditi- Posojilo se odplačuje v mesečnih obrokih, ki jih odtegne podjetje pri izplačevanju mesečnih prejemkov.
Ko so podane cfelavcem in nameščencem osnovne možnosti za graditev, je nujno, da podjetja in sindikalne podružnice takoj začno zbirati in organizirati gradbene interesente. Tisti, ki niso zaposleni pri podjetjih proizvodnih ministrstev, pa naj javijo svoje predloge oziroma prošnje za graditev okrajni ali mestni planski komisiji, ki jih bo reševala po svoji liniji. Tako bo lahko gradil vsakdo, ki se je odločil, da si postavi svoj dom in ki že razpolaga z gradbenim materialom oziroma ga toliko dobi iz lokalnih virov ali v prosti prodaji. Tudi delovno silo si mora sam zagotoviti.
Na ta način reševati stanovanjsko vprašanje je edino pravilna in uspešna pot. Tako bomo razgibali privatno iniciativo za povečanje stanovanjskega fonda- Pri graditvi stanovanjskih hišic bo najbolj prišla do izraza zrelost in zavednost naših delovnih ljudi. Saj je nam vsem znano, da gradimo lepše življenje sebi in svojim potomcem. Podjetja in sindikalne .podružnice morajo seznaniti o tem vse člane svojega kolektiva, zainteresirati vsakega posameznika za to akcijo. Naj ne bo v
podjetju člana sindikata, ki ne bi bil seznanjen s stanovanjsko situacijo svojega kolektiva na eni strani,, na drugi pa, kako jo tudi posamezniki lahko učinkovito pomagajo reševati. V prvi vrsti moramo imeti pred qčmi,_ da bodo delavci in nameščenci to vprašanje reševali kolektivno- Uspeh bo s skupnim delom veliko večji.
Jasno je, da bo treba to akcijo dobro pripraviti. Ljudski odbori morajo ob tej priliki nuditi vsestransko pomoč in pokazati polno razumevanja. V primeru, da posamezniki nimajo svojih gradbenih parcel, naj to vprašanje reši ljudski odbor, ki bo nudil svojo pomoč tudi pri dodeljevanju materiala iz lokalnih virov. V tem smislu je posnemanja vreden primer MLO v Mariboru V bližini Radvanja so bila razlaščena obsežna zemljišča in izvršene parcelacije v korist članom stanovanjske zadruge tovarne avtomobilov. Podoben primer imamo v Ptuju, kjer je bilo po privoljenju predsedstva vlade naše republike danih članom stanovanjske zadruge 75 parcel jz ar ram ega sklada. Tudi MLO Celje in OLO Kranj'bosta razlastila za graditev individualnih hišic primeren svet, ki ga bosta odstopala upravičenim interesentom.
Pri raznih težavah, ki se bodo med - pripravami in pri graditvi sami pojavile, bo dolžnost ljudske oblasti, da ne zavira samoiniciative. ampak da jo vzpodbuja. Poverjeništva za komunalne zadeve in stanovanjske zadeve ter poverjeništva za gradnje morajo pomagati pri zbiranju podatkov s pravilnimi in koristnimi nasveti- Prav tako pa bo dolžnost sindikalnih podružnic in podjetij, d,a pomagajo interesentom z vsemi možnimi sredstvi. Interesenti sami pa morajo s tvoje strani pri graditvi pokazati, da znajo ceniti pomoč ljudske oblasti ter ne smejo čakati, da bi jim naredili vse drugi, ampak bodo morali -pokazati ^vso iniciativo ter jo prenašati na^ druge, ki se morda ne bodo tako znašli.
Uspehi lekmovanta v počitniškem domu v Gozdu-Plartuljku
V vseh naših delovnih kolektivih se je tekmovanje v letošnjem letu razvilo v veliko demonstracijo proti vsem tistim sovražnikom, ki nas blatijo in klevetajo. Narodi, ki so si tako težko priborili svobodo, tega ne dopustijo in zato se je celo v najbolj oddaljenih kotičkih naše domovine razvilo tako tekmovanje, kot ga ne pozna danes nobena druga država.
Tudi v Gozdu Martuljku, v delavskem počitniškem domu »Franceta Rozmana«, kjer šteje podružnica komaj 43 članov, so letos spomladi organizirali tekmovanje s tremi večjimi podružnicami počitniških domov, in to z domom »Otokarja Keršo-vanija« v Opatiji, »Ivana Lavčeviča-Lu-čiča« v Kaštelu Starem in z Arandjelov-cem.
Tekmovanje je imelo namen čimbolj izboljšati prehrano dopustnikov, jim zagotoviti kulturno postrežbo in nuditi potrebno razvedrilo, da bodo sposobni za nove podvige in uspehe. Komisija za evidenco, ki je skozi vse leto vodila točne račune o delu in uspehu posameznih članov in vsega kolektiva, je ob zaključku tekmovanja lahko pokazala velike rezultate.
Centralna uprava gostinsko-turistične stroke je zato kolektiv doma tudi pohvalila, mu dodelila drugo mesto v tekmovanju in ga nagradila z 10.000 din nagrade in radijskim aparatom.
4. t. m.” je kolektiv z veliko slavnostjo zaključil tekmovanje. Ob navzočnosti Centralnega odbora ZSJ, zastopnika Glavnega odbora ZSS tov. Franca Černeta, sekretarja OK KPS Jesenice tov. Volča Ignaca in gostov, ki so v domu na oddihu, je upravno vodstvo sindikalne podružnice podalo obračun dela vsega kolektiva.
Preskrbovanje. ki je bilo zaradi pasivnosti kraja v lanskem letu še precej šibko, se je v tem letu dvignilo, k čemur je pripomoglo požrtvovalno delo članstva podružnice. Dvignili so kalorično vrednost hrane od 3500 na 4400 kalorij. Tekmovanje je dvignilo storilnost dela, saj so kljub pomanjkanju deloVne sile izvršili vse naloge pravočasno. Odlična delovna disciplina je pripomogla, da so popolnoma odpravili tridnevna bolovanja in vse druge neopravičene izostanke. Najbolje se je izkazala skupina servirk, ki je vse poletne mesece presegala dnevno normo za 25%. Požrtvovalne servirke servirajo na prostovoljni osnovi vsaki večji skupini ob odhodu na izlete itd. zajtrk celo ob 4. uri zjutraj in večerjo ob 11. uri zvečer. Zato je sindikalna skupina servirk prejela prehodno zastavo sindikalne podružnice.
Tekmovanje je vplivalo tudi na razvoj kulturnoprosvetnega dela podružnice, posebno pa še dela z gosti, ki so bili na oddihu. Povečali so idejno-politično delo
s članstvom. Vsak mesec eo imeli milO-
žična ideološka predavanja, na katerih so v glavnem predelovali tekoča politična vprašanja. Podružnica je organizirala ob vseh večjih praznikih skupaj z gosti proslave in slavnosti. Pripravili so gostom številne izlete v najlepše kraje Slovenije. Teh izletov je bilo v letošnjem tekmovanju 154 in katerih se je udeležilo 8862 gostov. Prirejenih je bilo 32 koncertov naših najboljših umetnikov, ki so bili zelo bogato obiskani. Novost v domu so literarni večeri, ki so jih gostje veselo pozdravili, saj so jim prinesti mnoge kulturne užitke in kjer so imeti priliko spoznavati naše domače in tuje literarne umetnike. Ob odhodu vsake skupine so prirejati zabavne večere s kulturnimi programi, na katerih se je visoko odražala enotnost vseh jugoslovanskih narodov.
Prirediti so tudi več tekmovanj v odbojki in nogometu, odigranih je bilo nekaj šahovskih turnirjev. Trikrat tedensko pa so bile plesne zabave. Gostom so predvajali v tem času 30 filmov domače in tuje proizvodnje.
Posebno velike uspehe je podružnica dosegla v prostovoljnem delu pri planiranju parka, ureditvi kanalizacije in pri jesenskih delih na ekonomiji. Za ureditev parka so prevozili in splanirali 2000 m3 zemlje in peska. Poleg drugih del so pretovorili in pospravili za zimo 35.000 kg krompirja in 57.000 kg premoga. Prostovoljna dela, ki jih je opravila frontna brigada sindikalne podružnice, predstavljajo vrednost 76.529 dinarjev. Za svoje delo eo na tej slavnosti prejeti visoka priznanja okrajnega odbora OF. 32 članov je prejelo 14 zlatih, 9 srebrnih in 9 bronastih znakov prostovoljnega dela. To veliko število odlikovanj pa dokazuje, kako velika je predanost članstva svoj1 socialistični domovini in kako požrtvovalno delajo, da čim dostojneje odgovorijo vsem tistim, ki preko radia klevetajo njihove napore in našo socialistične domovino.
Kamnolom Kopriva je lepo počastil Dan republike
8. oktobra 1949 je delovni kolektU kamnoloma Kopriva na svojem množičnem sestanku sprejel obveznost, ds bo v počastitev Dneva republike J'1" goslavije izpolnili svoj letni plan 28- novembra 1949 po količini in vrednosti.
Rezultati so naslednji:
a)	bloki po količini 116% in P° vrednosti 142%,
b)	obloge za Novo Gorico po količini 100% in po vrednosti 100%,
c)	lomljenec po količini 84% in P° vrednosti 85%.
Skupaj količinsko 100%, po vredno sli 113%.
Poleg navedenih planskih del je kolektiv izvršil še vrsto neplanskih de' kakor n. pr. razne stopnice in Kolojv tivne spomenike padtim borcem N v ' v skupni vrednosti 331.630 din-
Pravilnik o letnih skupščinah sindikalnih organov
Posebne dolof.be
1. VOLITVE V Sir UNi PODRUŽNICI
1.	člen.
Sindikalni organi v podružnici se volijo na letnih skupščinah po naslednjem redu: najprej se volijo poverjeniki sindikalnih skupin potem pododbori in končno upravni odbor podru-žniee in njegovo finančno nadzorstvo.
2.	člen
Poverjenik sindikalne skupine se voli na letni skupščini članov sindikalne skupine.
3.	člen.
Pododbor v podružnici se voli na letni skupščini vseh članov sindikata, ki so zaposleni v oddelku podjetja ali delovišč ali po njihovih delegatih, če je v pododboru nad iOO članov. Volitev se vrši na isti način, kakor volitev upravnega odbora podružnice po predpisih tega pravilnika.
V	pododbor se voli 7 ali 9 članov.
Delegati se volijo na letnih skupščinah sindikalnih skupin dotičnega pododbora.
Upravni odbor podružnice določa ključ za volitev delegatov.
Na isti letni skupščini se voli tudi pomočnik delavskega inšpektorja.
4.	člen.
Upravni odbor podružnice in njegovo finančno nad-zorstvo se volita na letni skupščini članov podružnic ali njihovih delegatov.
5.	člen.
Če šteje podružnica do 1900 elanov, volijo na skupščini upravni odbor in njegovo finančno nadzorstvo vsi člani. Če pa je v podružnici nad 1990 članov, volijo upravni odbor in finančno nadzorstvo delegati.
Delegati se volijo na letnih skupščinah pododborov, ali sindikalnih, skupin, ki so neposredno vezane na upravni odbor podružnice.
Ključ za izvolitev delegatov določa upravni odbor podružnice tako, da je število delegatov čim večje, v kolikor to dopuščajo pogoji (prostor itd.).
6.	člen.
V	Izjemnih primerih se morejo po predhodni odobritvi oblastnega, pokrajinskega ali republiškega odbora oziroma cetitralne uprave vršiti volitve upravnega odbora po delegatih tudi v tistih podružnicah, ki imajo manj kot 1009 članov, če to zahtevajo posčbne razmere.
7.	člen.
Poleg upravnega odbora in finančnega nadzorstva se volijo na letni skupščini podružnice še:
a)	delavski inšpektor in njegov ^ namestnik:
b)	predsednik tovariškega sodišča in njegov namestnik v tistih podružnicah, kakor je to določeno s pravilnikom o organizaciji, sestavi in delu tovariškega sodišča;
c)	delegati za skupščino krajevnega (okrajnega, rajonskega itd.) odbora;
d)	delegati za skupščino krajevnega (okrajnega)
sveta sindikatov, če je podružnica vezana neposredno na svet;	,,	.
e)	delegati za skupščino oblastnega, pokrajinskega in republiškega odbora dotičnega sindikata po sklepih teh organov.
8.	člen
Število elanov upravnega odbora podružnice se mora določiti v naslednjih mejah:
če je v podru niči članov do	180
191- 500 501—1000 1001—20011 2901—5000 nad 5000
mora biti v upr. odboru članov 5-9 7—11 9—13 11—15 13-17 15—19
v finančnem nadzorstvu 3 3 5 5 5 5
če je pod	šteje njegov	šteje nje-	šteje nje-
vodstvom kral.	plenum	govo preds.	govo fin.
lokr.) odbora	članov elanov sindikata		članov	nadzorstvo članov
d0 1600	15—25	5- 9	3—5
1001— 2900	25-31	7—11	3—5
2001- 3000	31—35	9—13	5—7
6900 6001—10.000	35—41 41—51 45—55	11—15 13—17	5-7 5—7
na<l 10.000		15—19	5—7
15.	člen.
Ključ za izvolitev delegatov za skupščino krajevnega (okrajnega) sveta določa krajevni (okrajni) svet.
Če je v kateri podružnici število članstva manjše kot je po določenem ključu potrebno za izvolitev enega delegata, in ta podružnica ni pod vodstvom krajevnega odbora, ima pravico do enega delegata.
16.	člen.
Skupščina za volitve krajevnega (okrajnega) sveta je sklepčna, če prisostvuje število članov oziroma delegatov. ki zastopajo najmanj dve tretjini skupnega števila članov sindikatov tega kraja oziroma okraja.
Če se skupščina prvič ne more vršiti, ker je na njej prisotnih manj kot polovica članov oziroma manj kot dve tretjini delegatov se odloži za osem dni. O tem mora biti obveščeno članstvo z objavami na vidnih mestih ali z dopisi, skupščina^ pa se vrši po 8 dneh, ne glede na število prisotnih članov oziroma delegatov.
17.	člen.
Število članov krajevnega (okrajnega) sveta določa skupščina z javnim glasovanjem po naslednjem ključu:
če je pod šteje njegov šteje nje- šteje nje-vodstvom kraj. plenum govo preds. govo fin. sveta članov	članov .članov	nadzorstvo
sindikata	članov
do	2000	21—31	5— 9	5—7
2001— 5000	35—45	9—13	5—7
5001—15.000	41—51	11—15	5—7
15.000—30.000	51—71	13—17	5—7
nad 39.000	61—121	15—19	5—7
4. VOLITVE REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA
18.	člen.
Republiški odbor sindikata in njegovo finančno nadzorstvo se izvolita na letni skupščini republiškega odbora ki jo sestavljajo delegati sindikalnih podružnic oziroma krajevnih odborov s področja republiškega odbora.
- Skupščini prisostvujejo s pravico posvetovalnega glasu tudi člani republiškega odbora In njegovega finančnega nadzorstva ki niso izvoljeni za delegate.
19.	člen.
Delegate za skupščino republiškega odbora volijo člani sindikata na letnih skupščinah podružnic oziroma krajevnih (okrajnih, rajonskih itd.) odborov dotičnega sindikata. Navodilo za volitve delegatov izda republiški odbor, število delegatov pa mora biti določeno v naslednjih mejah:
če je pod vodstvom republiškega odbora članov
do 20.000 20.001 — 30.0000 „	30.001 — 40.000
nad 40.000
20. člen
more biti število delegatov za skupščino republiškega odbora največ 81 101 121 151
9.	člen.
Letna skupščina za volitve upravnega odbora podružnice je sklepčna, če je navzočih več kot polovica članov podružnice oziroma dve tretjini delegatov če se
skupščina vrši po delegatih. ;•*	_
£e se skupščina ne more prvič vršiti, ker je prisotnih manj kot polovica članov oz. manj kot dve tretjini delegatov, se skupščina preloži za 8 dni. Z objavam! na vidnih mestih mora biti članstvo o tem
obveščeno, letna skupščina pa se vrši po osmih dneh, ne glede na število navzočih članov,, oziroma delega-^ tov.
2 VOLITVE KRAJEVNEGA (OKRAJNEGA, RAJONSKEGA, PODROČNEGA. RUDNIŠKEGA ITD.) ODBORA SINDIKATA
10,	člen.
Krajevni (okrajni, rajonski itd.) odbori sindikatov in njihova finančna nadzorstva se volijo na njihovih skupščinah, katero sestavljajo:
a)	elani vseh sindikalnih podružnic, če je v vseh podružnicah dotičnega sindikata v kraju (okraju, rajonu itd.) do 500 članov;
b)	delegati podružnic, izvoljeni na letnih skupšči-
nah podružnic, če je v vseh podružnicah dotičnega sindikata v kraju (okraju, rajonu itd.) skupaj nad 509 članov.	, ,
Volitve krajevnega (okrajnega itd.) odbora, pod čigar vodstvom je manj kot 500 članov pa se lahko vršijo tudi po delegatih, če to zahtevajo potrebe, vendar po predhodni odobritvi oblastnega, pokrajinskega ali republiškega odbora oziroma centralne uprave.
Člani krajevnega (okraj., področnega itd.) odbora sindikata in finančnega nadzorstva, ki niso izvoljeni kot delegati za skupščino, morajo prisostvovati skupščini in imajo pravico posvetovalnega glasu.
Na skupščini se volijo poleg krajevnega (okrajnega področneg^a Itd.) odbora in njegovega finančnega nadzorstva, se delegati za letno skupščino krajevnega (okrajnega) sveta po ključu ki ga določa krajevni (okrajni) svet, kakor tudi delegati za skupščino oblastnega, pokrajinskega in republiškega odbora dotičnega sindikata, če so tako odločili ti* forumi.
11.	člen.
. Delegati za letno skupščino krajevnega (okrajnega, rajonskega Itd.) odbora se volijo po ključu, ki ga določa krajevni (okrajni, rajonski itd.) odbor.
. ce je v kateri podružnici število Članstva manjše .1e po določenem ključu potrebno za izvolitev ene« I?3; delegata, Ima taka podružnica pravico do enega delegata.
12.	člen.
Skupščino krajevnega (okrajnega rajonskega itd.) odbora je sklepčna, če je navzočih več kot polovica elanov sindikatov oziroma dve tretjini delegatov.
Skupščina se preloži za osem dni, če se ne more vrsitif če je prvič navzočih manj kot polovica članov, oziroma manj kot dve tretjini delegatov. O tem mora biti članstvo obveščeno z objavami na vidnih mestih ali z dopisi. Skupščina pa se vrši po 8 dneh ne glede ha število prisotnih članov oziroma delegatov.
13.	člen.
. število članov krajevnega (okrajnega, rajonskega itd.) odbora določa skupščina z javnim glasovanjem po naslednjem ključu:
3. VOLITVE KRAJEVNEGA (OKRAJNEGA) SVETA
14.	člen.
V,J- P® znaša število članstva v vseh podružnicah V™' ® V„I a'1,a\ nad 500 — delegati sindikalnih podružnic kraja okraja), ki se izvolijo:
katov afi V nih skupščinah krajevnih odborov sindi-
stv™ Dia *?tnth skupščinah podružnic ki niso pod vod-stvom krajevnega odbora.
nadzoraStv« NevPega. (»finega) sveta in finančnega sostvnvnH8 JP *V|,° izvoljeni za delegate, morajo prl-nega glasu lSku,™,irl1 in imajo pravico do posvetoval-
oblastneci l>0na®bno' se lahko po predhodni odobritvi (o k r a j n Ivr,a Zveze sindikatov voli krajevni stvom sveta manftf? r™le£atlh> ,'eprav -ic P°d vod" Na skunEčiS. kot m članov, skupščino Zveze sil ,T,olV° tu-di delegati za oblastno oblastni odbor.B slndikatov, ec tako odloči pristojni
Skupščina za volitve republiškega odbora je sklepčna če je na njej prisotnih dve tretjini delegatov.
21.	člen
Število članov republiškega odbora in njegovega finančnega nadzorstva določa, skupščina z javnim glasovanjem tako, da znaša število članov plenuma od 15—35, število Članov predsedstva od 7—15.
22.	člen
Volitve oblastnega in pokrajinskega odbora sindikata potekajo na isti način kakor volitve republiškega odbora.
Navodila za te volitve Izdaja republiški odbor oziroma Centralna uprava dotičnega sindikata.
SPLOŠNE DOLOČBE
23.	člen
Volitve sindikalnih organov, delavskega inšpektorja. njegovega namestnika in pomočnika, predsednika tovariškega sodišča in njegovega namestnika, kakor tudi volitve delegatov, ki se volijo na letnih skupščinah sindikalnih organov, se vrše s tajnim glasovanjem.
24.	člen
Vsak član sindikata ima pravico, da sodeluje na skupščini za volitve sindikalnega organa, da voli in <ia je izvoljen.
Da lahko glasuje, mora imeti udeleženec skupščine v redu člansko knjižico ali potrdilo o vpisu (če do skupščine še ni dobil članske knjižice) oziroma pooblastilo, če se vrše volitve po delegatih. Pooblastilo izda delegatu na osnovi skupščinskega zapisnika sindikalni organ, v katerem je bil delegat Izvoljen.
25.	člen
Sindikalni organ, ki sklicuje skupščino, je dolžan pred začetkom skupščine (z objavami na vidnem mestu, z dopisi, v tisku in podobno) objaviti, dan, uro in kraj skupščine, ter začasni dnevni red, in sicer: upravni odbor podružnice, krajevni (okrajni itd.) odbor, krajevni (okrajni) svet najmanj 10 dni, oblastni, pokrajinski in republiški odbor sindikata pa najmanj mesec dni.
26.	člen
Sindikalni organ, ki sklicuje skupščino, mora vnaprej -sestaviti seznam članov oziroma delegatov za skupščino. Člani oziroma delegati morajo biti v seznamu razporejeni po abecednem redu priimkov. Seznam članov mora biti sestavljen po kartoteki članstva, seznam delegatov pa po zapisnikih skupščin, na katerih so bili izvoljeni delegati.
Poleg seznama udeležencev skupščine morajo biti pripravljene volivne skrinjice in ostalo vollvno gradivo.
če je na skupščini več volivnih skrinjic, morajo biti sestavljeni seznami volivcev, ki naj oddajajo glasove v zanje določeno vollvno skrinjico.
Seznam udeležencev skupščine v sindikalni podružnici mora biti najkasneje osem dni pred skupščino razobešen na vidnem mestu in tako, da se v ta seznam dnevno vpisujejo novi člani in tisti, ki so plačali zaostalo članarino.
27.	člen
Sindikalni organ, ki sklicuje skupščino, mora na skupščini poročati o svojem delu.
Poročilo mora biti predhodno obravnavano in sprejeto na seji sindikalnega organa.	.........
Na skupščini podružnice poroča tudi delavski inšpektor oziroma njegov namestnik, na skupščini pododbora pa njegov pomočnik.
Zaključni račun (bilanca) podružnice mora biti razobešena na vidnem mestu najmanj 5 dni pred skupščino.
Skupščina sklepa z navadno večino glasov.
POTEK SKUPŠČINE
28.	člen
Letno skupščino za volitve sindikalnega organa otvori predsednik ali v njegovi odsotnosti eden izmed članov sindikalnega organa, ki sklicuje skupščino.
Letno skupščino za volitve poverjenika sindikalne skupine otvori in jo vodi poverjenik sindikalne skupine.
Za vodstvo skupščine se na skupščini z javnim glasovanjem izvoli delovno predsedstvo, dva zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika. Delovno predsedstvo predloži dnevni red skupščin®. Za ugotovitev števila navzočih delegatov izvoli skupščina z javnim glasovanjem verifikacijsko komisijo za pregled pooblastil delegatov (razen na letnih skupščinah podružnic).
29.	člen
Po razpravljanju o podanem poročilu o delu, skupščina z javnim glasovanjem sklepa o odobritvi tega poročila, če skupščina s poročilom ni zadovoljna, stari organ kljub temu razreši s pridržkom, da novoizvoljeni sindikalni organ sestavi posebno komisijo za pregled dela starega sindikalnega organa in predloži neposredno višjemu sindikalnemu vodstvu zbrano gradivo in predlog, kaj smatra, da bi bilo treba ukreniti.
30.	člen
Skladno s predpisi tega pravilnika določa skupščina z javnim glasovanjem, koliko članov naj bo izvoljenih v nov sindikalni organ, pri čemer je treba upoštevati načelo, da mora biti to število neparno.
31.	člen
Ko je določeno število članov za nov sindikalni organ, izvoli skupščina z javnim glasovanjem kandidacijsko komisijo, ki mora skupščini predložiti kandidate za nov sindikalni organ in delegate za skupščino višjega sindikalnega organa. V kandidacijsko komisijo se voli 3, 5 ali 7 članov.
Na letni skupščini podružnice predloži kandidacijska komisija tudi kandidata za delavskega inšpektorja in njegovega namestnika ter kandidata za predsednika tovariškega sodišča in njegovega namestnika.
V nov sindikalni organ morajo biti izvoljeni tudi tisti člani sindikata oziroma delegati, ki iz upravičenih razlogov ne morejo sodelovati na skupščini.
32.	člen
Predsedujoči mora dati predlog kandidacijske ko-misije v razpravljanje. Vsak polnopravni nuelezenec skupščine ima pravico kritizirati, predlagati izločitev kakšnega kandidata ali predlagati nove kandidate. Predlog mora biti utemeljen.
33.	člen
O posameznih kandidatih se razpravlja po tistem vrstern redu, po katerem je kandidacijska komisija predložila kandidate na kandidatni listi.
Predlog, da se konča razpravljanje o nekem kandidatu, da predsedujoči na javno glasovanje.
34.	člen
Po razpravljanju o kandidatu, proti kateremu je bil podan ugovor, skupščina z javnim glasovanjem odloči, ali kandidat ostane na kandidatni listi,
Ce ni sprejet kakšen predlog kandidacijske komisije, se namesto nesprejetega kandidata predloži nov kandidat. O, tem odloči skupščina z javnim glasovanjem. Prav tako odloči skupščina z javnim glasovanjem, če se predloži nov predlog preko števila, določenega za sestav sindikalnega organa.
Ko je lista kandidatov sprejeta, predsedujoči vpraša kandidate ali sprejmejo kandidaturo, nakar se preide na volitve.
35.	člen
Za izvedbo volitev na skupščini se z javnim glasovanjem izvoli volivna komisija.
Število članov te komisije se določi po številu navzočih članov oziroma delegatov in po številu volivnih skrinjic tako, da prideta najmanj dva člana vollvno komisije na vsako volivno skrinjico. Claiu komisije izberejo iz svoje sredine z javnim glasovanjem predsednika volivne komisije.
Pred začetkom samih volitev mora predsednik komisije skupščini pojasniti način tajnega glasovanja.
Potem razdeli komisija volivne listke vsem udeležencem skupščine, ki imajo volivno pravico. Kjer so tehnične možnosti (pisalni stroji, razmnoževalni aparati), razmnoži volivna komisija sprejeto kandidatno listo in jo razdeli volivcem.
Kjer ni teh možnosti, dobe volivci prazne volivne listke. V takih primerih mora biti kandidatna lista predhodno napisana na eni ali več vnaprej pripravljenih tablah.
Volivnl listki oziroma razmnožene kandidatne liste morajo imeti pečat sindikalnega organa.
36.	člen
('e skupščina voli tudi delegate za skupščino višjega sindikalnega organa, dobi vsak volivec po dva volivna Ustka, enega za Izvolitev sindikalnega organa, drugega za izvolitev delegatov.
Kandidati za delavskega inšpektorja in njegovega namestnika ter za predsednika tovariškega sodišča in njegovega namestnika se napišejo na isti volivnl listek, na katerem so tudi kandidati za upravni odbor podružnice in njeno finančno nadzorstvo.
37.	člen
Ko so vsem volivcem razdeljeni volivni listki, se začne s tajnim glasovanjem na naslednji način:
a)	na pripravljeni kandidatni listi volivci zaokrožijo tekočo številko pri imenu tistega kandidata, ki ga volijo, prečrtajo pa ime kandidata, ki ga ne volijo.
b)	čo so volivcem razdeljeni prazni volivni listki, napišejo volivci na volivne listke imena tistih kandidatov s kandidatne liste, za katere žele, da naj pridejo v novi sindikalni organ, oziroma, da bi bili izvoljeni za delegate.
Med volitvami, oziroma Izpolnjevanjem volivnih listkov lahko volivci zapustijo svoja mesta.
Nepismeni udeleženci skupščine naj za glasovanje zaprosijo za pomoč enega Izmed svojih pismenih tovarišev — volivcev na skupščini.
38.	člen
Volivec ima pravico, da obkroži oziroma napiše tolikšno število imen oziroma predloženih kandidatov, kolikšno je število elanov novega sindikalnega organa, oziroma kolikor delegatov se voli.
če je kateri udeleženec napisal več kandidatov, kot je določeno, se bo upoštevalo toliko njegovih kandidatov, kolikšno je število članov sindikalnega organa oziroma delegatov, ki se volijo, počenši od začetka listka, katerega je volivec napisal oziroma označil na svojem volivnem listku.
39.	člen
Volivec ima pravico napisati na volivni listek namesto katerega koli izmed predloženih kandidatov ime drugega člana sindikata, čeprav njegovo ime ni vpisano na kandidatni listi.
40.	člen
Ko 1e volivec zaokrožil tekočo številko oziroma zapisal imena kandidatov, za katere glasuje, pregane svoj volivni listek in pristopi k volivni skrinjici Članu- volivne komisije mora pokazati svojo člansko knjižico ali potrdilo o vpisu oziroma delegatsko pooblastilo. Nato vrže volivec svoj volivni listek v vollvno skrinjico, član volivne komisije pa v seznamu volivcev označi pri imenu dotičnega volivca, da je volil.
41.	člen
Po končanih volitvah začne volivna komisija šteti in seštevati glasove in ne sme tega dela prekiniti, dokler ga ne dokonča.
Po končanem seštevanju glasov sestavi komisija zapisnik, v katerega vpiše rezultate volitev za vsakega kandidata posebej. V zapisniku se ugotovi tudi število neveljavnih volivnih listkov, med katere spadajo prazni in nečitljivi volivni listki. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije.	,	,	,, .
Volivna komisija objavi na skupščini rezultate volitev za vsakega kandidata posebej.
V	kolikor bi preštevanje glasov v nekaterih večjih nodružnicah zahtevalo več časa, sme skupščina izjemoma že prej zaključiti svoje delo, rezultati volitev pa se morajo naslednji dan razglasiti z objavo na vidnih mestih,
42.	ejen
Za Izvoljene se smatrajo tisti kandidati oziroma člani, ki dobe največ glasov. Če dobita dva ali več kandidatov isto število glasov, po številu pa, ki ga je določila skupščina, ne morejo priti vsi v sestav novega sindikalnega organa, so izvoljeni v novi organ tisti kandidati z istim številom glasov, ki so prvi po vrstnem redu na kandidatni listi.
Če dobi kateri član izven kandidatne liste Isto število glasov kakor zadnji kandidat na listi, ki so pride po določenem številu v sestav sindikalnega organa, ima kandidat z liste prednost.
43.	člen
Overovljeni zapisnik letne skupščine, ki mora med drugim vsebovati dnevni red skupščine, število navzo-čih članov oziroma delegatov, seznam ,zyoljcnih cla-nov novega sindikalnega organa in njegovega finan-čnega nadzorstva, imena delavskega inšpektorja In njegovega namestnika, predsednika tovariškega sodišča in njegovega namestnika, delegate za skupščine višjih sindikalnih organov ln sklepe skunsčine se trajno hrani v arhivu sindikalnega organa, en izvod pa se pošlje neposredno višjemu
(podružnica — krajevnemu oz. republiškemu odboru, svet — oblastnemu oziroma glavnemu odboru Itd.).
44.	člen
Po volitvah se hrani vse gradivo o volitvah (kandidatna lista, seznam volivcev, zapisnik volivne komisije itd.) kot zaupni dokument v arhivu sindikalnega organa do nove skupščine. Po preteku testt.''oka ,se uniči volivno gradivo, o čemer se mora sestaviti zapisnik, ki ga podpišeta predsednik sindikalnega 01j^aaa ln predsednik finančnega nadzorstva. Ta zapisnik se trajno hrani v arhivu sindikalnega organa kot zaupni dokument.
45.	člen
Novoizvoljeni organ se konstituira na svoji prvi seji. Z javnim glasovanjem se volijo:
a)	v pododbor podružnice: predsednik, tajnik in
vodje posameznih komisij.	...	.
b)	v upravnem odboru podružnice:	predsednik,
tajnik, blagajnik in vodje posameznih komisij.
c)	v ostalih forumih: predsedstvo, po potrebi tudi tajništvo, potem predsednik ln tajnik.
V	predsedstvo se voli neparno število članov.
Finančno nadzorstvo izvoli na svoji prvi seji z
javnim glasovanjem svojega predsednika.
46.	člen
Vodje posameznih komisij sestavijo sezname članov svoiih komisij in jih predložijo v odobritev na drugi, a najkasneje na tretji seji svojega foruma.
DOPOLNILNE VOLITVE
47.	člen
Če se v sindikalni skupini iz kakršnega koli razloga izprazni mesto poverjenika skupine, se > sestanku skupine izvoli nov poverjenik. V takem primeru skliče sestanek sindikalne skupine pododbor oziroma
upravni odbor podružnice, če je sindikalna skupina neposredno vezana na upravni odbor podružnice.
48.	člen
Če je iz kakršnega koli razloga izpadlo iz upravnega odbora ali pododbora podružnice nad polovico na letni skupščini izvoljenih članov, se sklice izredna skupščina za volitve novega vodstva, ki se vrše na isti način kot redne volitve.	,	.
Če izpade manj kot polovica članov, tedaj sc pododbor oziroma upravni odbor podružnice izpopolni na
naslednji ^način.redn| letni sfcupgjiini sodelovali člani,
se na članskem sestanku z javnim glasovanjem Izvoli toliko število članov, kolikor jih je potrebno za dopolnitev preostalega vodstva;	. ,
b) če se je vršila redna letna skupščina po delegatih, tedaj se Izvoli na sestanku sindikalnega akt.va z javnim glasovanjem toliko število članov, kolikor le potrebno za dopolnitev dosedanjega vodstva.
Če izpade kateri član finančnega nadzorstva v podružnici, izvrši dopolnitev krajevni odbor oziroma oblastni, pokrajinski ali republiški odbor sindikata
Če ostane podružnica brez delavskega inšpektorja in njegovega namestnika (pododbor pa b rez p »m o 6 ni ka) ali brez predsednika tovariškega sodišča ali njegovega namestnika, jih izvoli sindikalni aktiv podružnice oziroma pododbora.
49.	člen
Če iz kakršnega koli razloga izpade iz krajevnega (okrajnega, področnega itd.) odbora do polovice na skupščini izvoljenih članov, kooptira nove elane na njihovo mesto plenum dotičnega sindikalnega org,m a.
Če izpade Iz krajevnega (okrajnega, področnega itd.) odbora več kot polovica na skupščini izvoljenih članov, tedaj se postopa na naslednji način:
a)	če so na redni letni skupščini sodeloval! člani
iz vseh podružnic, se skliče izredna skupščina, na kateri se izvoli novo vodstvo po postopku, določenem za redno skupščino;	, ,	...
b)	če se je letna skupščina vršila po delegatih, se krajevni odbor izvoli na sestanku predsednikov in tajnikov upravnih odborov podružnic dotičnega sindikata v kraju, ali na sestanku članov vseh upravnih odborov, kar je odvisno od števila podružnic.
Če izpade kateri član finančnega nadzorstva krajevnega (okrajnega, področnega itd.) odbora, dopolni finančno nadzorstvo z novimi člani neposredno višji organ dotičnega sindikata.
50.	člen
Če iz kakršnega koli razloga izpade Iz krajevnega (okrajnega) sveta do polovice, na skupsclm izvoljenih članov, kooptira na njihovo mesto nove člane plenum dotičnega sindikalnega organa.
Če izpade iz krajevnega (okrajnega) sveta več kot polovica na skupščini izvoljenih članov, tedaj se postopa na naslednji način:
a) če so na redni letni skupščini sodelovali člani vseh podružnic, se skliče Izredna Skupščina, ki izvoli novo vodstvo po postopka, določenem za redno skup-ščino*
h) če se je letna skupščina vršila z delegati, tedaj se krajevni (okrajni) svet izvoli na sestanku predsedstev krajevnih odborov in upravnih odborov podružnic, ki so neposredno pod vodstvom Krajevnih
0d,>”e° odpade kateri član finančnega nadzorstva krajevnega (okrajnega) sveta, dopolni finančno nadzorstvo oblastni, oziroma glavni odbor /.veze sindikatov.
51.	člen
Če iz kakršnega koli razloga izpade iz oblastnega, pokrajinskega, republiškega odbora do polovice, na skupščini izvoljenih članov, kooptirajo nove člane plenumi teh organov.	.....	.
Če Iz oblastnega, pokrajinskega, republiškega odbora izpade več- kot polovica, na skupščini izvoljenih članov, se skliče nova skupščina za volitve novega oblastnega, pokrajinskega, republiškega odbora sin-
Fiiiančno nadzorstvo oblastnega in pokrajinskega odbora dopolni republiški odbor oziroma centralna uprava, finančno nadzorstvo republiškega odbora pa centralna uprava,
ZAKLJUČNE DOLOČBE

52.	člen
S tem prayUnlkP.Oi_VCcnehajo veljati vsi dosedanji pravilniki in navodila o letnih skupščinah sindikalnih
Organ0V'	53. člen
Tolmačenja posameznih določb tega pravilnika in vprašanj, ki se tičejo volitev sindikalnih organov in njihovih finančnih nadzorstev, pa v tem pravilniku niso zajeta, izdaja tajništvo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije.
»Teden denarnega varteianta"
vzpod&nda za miioŽICsio varče&anfe dčisantli! prihrankov
Iz priprav, ki so se vršile po naših delovnih kolektivih za teden denarnega varčevanja, odseva visoka zavest našega delovnega človeka. Podkomisije po sindikalnih podružnicah, ki so bile postavljene, si zadajajo vedno nove obveznosti, da tudi s tem potrdijo veliko ljubezen do naše socialistične domovine. Kakor v proizvodnji z uporno borbo za dosego plana, tako hočejo tudi z drugimi sredstvi prispevati za čimprejšnjo zgraditev socializma.
Primer rudnika lignita v Velenju, ki je napovedal tekmovanje vsem rudnikom v LRS, nam potrjuje, da naši delovni ljudje razumejo važnost denarnega varčevanja, Rudniku lignita se je pridružil kolektiv LIP-a v Nazarjih. Tekmovanje zajema vedno več kolektivov. Tovarna pletenin v Ljubljani, potem tovarna usnja v Šoštanju, tovarna verig v Lescah, tobačna tovarna in še mnogi drugi kolektivi so se zadali obveznosti, da bi kar najuspešneje izvedli Teden denarnega varčevanja z vključitvijo novih vlagate-ljev.
Krajevni sindikalni svet v Ljubljani je na skupni seji-konferenci s predstavniki sindikalnih podružnic, ki zaposlujejo manj kot sto ljudi, sklenil, da se na področju KS ustanovi še najmanj 50% hranilnih blagajn (pri podjetjih-ustanovah z manj kot 100 zaposlenimi).
Nadalje so sklenili, da se v vsaki sindikalni podružnici vključi na novo še nadaljnjih 30% zaposlenih delavcev ali nameščencev. Plan, ki si ga je postavil KS, bo oh,-podpori vseh sindikalnih funkcionarjev, razumevanju upravnih vodstev ter visoki zavesti naših delovnih ljudi, prav gotovo presežen.
Do sedaj doseženi uspehi prj kolektivih naj bodo vzpodbuda za nadaljnje množično varčevanje tudi tam, kjer še do sedaj ni bilo takšnih uspehov. Prepričani smo, da bomo v Tednu denarnega varčevanja vključili vse tiste člane sindikata, ki jim je pri srcu zgraditev socialistične domovine.
S tem bomo ponovno dokazali visoko zavest in zaupanie v naše vodstvo in Partijo, ki tako dosledno brani interese delavskega razreda Informbirojevskim obrekovalcem pa bomo dokazali, da je ni sile, ki bi nas mogla zaustaviti v naši pravični borbi,	K. L.
Dr. Stane Mikuž
SLIKARSKA RAZSTAVA
GOJilRA ANTONA KOSA
m FRANCETA PAVLOVCA
v Moderni galeriji
Gojmir A. Kos
Na praznik 29. novembra je bila v Moderni galeriji v Ljubljani odprta razstava dveh priznanih slovenskih mojstrov-slikarjev, in sicer Gojmira Antona Kosa ter Franceta Pavlovca. Razstava obsega nad 140 podob, slikanih v olju, ter pokaže pri Gojmiru Antonu Kosu njegov umetniški razvoj nekako od leta 1925 naprej, pri Pavlovcu pa obseže nekatera starejša dela., v glavnem pa pokaže slikarjev razvoj nekako za dobo desetih let nazaj.
Slikar Gojmir Anton Kos je bil rojen leta 1896 v Gorici, kjer je obiskoval osnovno šolo ter gimnazijo. Leta 1915 je odšel na Dunaj ter je tu dovršil slikarsko akademijo leta 1919. Kasneje je poučeval risanje na raznih srednjih šolah v Ljubljani do leta 1945, ko je bil poklican v pripravljam odbor za ustanovitev Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani- ter bil kasneje tudi izvoljen za rednega profesorja na Akademiji. Letos v oktobru je bil izvoljen za njenega rektorja. Kos je prvikrat razstavljal leta 1919 v Jakopičevem paviljonu kot član društva »Save«, kasneje pa na mnogih razstavah doma in na tujem, tako v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Pragi, Berlinu, Londonu, Amsterdamu, Bruxelle-su, Moskvi, Parizu itd. itd. Plodove njegovih rok pozna torej skoraj vsa Evropa, v tako širokem obsegu in v tako lepem izboru, kakor nam jih pokaže ta razstava, pa prvikrat tudi domovina.
Razstava v Moderni galeriji je zelo pomembna ter vzbuja široko zanimanje približno tako kakor nedavna razstava naših impresionistov. V resnici sta tu zastopana dva slikarja, ki sta s svojim slikarskim načinom gledanja na slikarske probleme vsak po svoje nadalje razvila tradicijo našega impresionizma. Danes, ko gre naše slikarstvo v izrazito barvno-slikarsko smer, se bo morda komu, čudno zdelo, da poudarjam »nadaljevanje« našega impresionizma kot pomembno stvar in važno za razvoj našega slikarstva. Toda, če pogledamo nastop obeh naših slikarjev ob koncu prve svetovne vojske, bomo morali priznati, da je bil izredno pomemben. To je bil čas duhovne razrvanosti po prvi imperialistični vojski, ko je naša umetnost korakala pod gesli, ki nam jih je prinesla tako imenovana izrazna umetnost ali kakor jo danes poznamo pod splošno znanim imenom ekspresionizma. Ta umetnost je prišla k nam neposredno s severa, t. j. v glavnem iz Avstrije in Nemčije ter deloma iz Prage. Bila je to umetnost, ki je zanikala barvno problematiko impresije ter je namesto nje poudarjala linijo, čmo-bele kontraste, umetnost, ki je zanikala važnost poznavanja narave in jo nadomeščala z osebnimi predstavami zunanjega sveta. To je doba, ko so nastala najraz-
y smislu osebnega, duševnega nastro-jenja, temveč na pojavih, kakor se mu pokažejo v pokrajini sami. Kakor da se mu je odprl nov barvni in prostor-ninski svet, tako močno zazvenijo barvni odnosi v pokrajinah. To so predvsem pejsaži, ki jih je Kos doživljal v Poljanski dolini. Čisto ozračje gorskega sveta in pa želja približati se neposredni naravi, govorijo iz teh podob. Sam imenuje ta čaš »plavo dobo«, ko modrina jasnega poletnega dneva skupaj s sončno svetlobo tvori v krajini močne svetlobne kontraste. To so . stene hiš v določeni dnevni uri, jarko' osvetljene od sonca, to so temni, sočni, barvno intenzivni predeli gozda, tu so deli neba, ravnega kakor ploskev. Ta doba je v Kosovem slikarskem življenju zelo pomembna, ker - ga odtrga od ekspresionističnih poizkusov in ga popelje v naročje resničnega sveta.
Poleg krajine, ki vodi Kosa v naročje narave, je za Kosa značilno zelo zgodnje zanimanje za figuralno kompozicijo in človekovo podobo — portret. Tudi tu se slikar odtrga od linearnega ploskovitega pojmovanja bodisi prostora, bodisi slikarskega predmeta kot takega. Študij kompozicija, ki je Kosu očividno zelo pri srcu, ga naposled popelje do monumentalnih izvršitev za sedanjo palačo Predsedstva vlade v Ljubljani, posvečene zgodovinski snovi (Ustoličenje na Gosposvetskem polju, Kmečki upor, oboje iz leta 1959, ter Odpor iz leta 1947). Na teh velikih kompozicijah je slikar pokazal vso virtuoznost tajco v obvladovanju prostora, človeškega telesa, razgibanosti kompozicije, prefinjenosti barvnih odnosov itd. Pripomniti moramo že tu, da kaže zadnja kompozicija »Odpora« razvojno velik korak naprej, da je tu Kos postal mnogo večji realist, kar no splošnem drži za skoraj vsa njegova dela, ki so nastala v zadnjem času.
Od prvih njegovih nastopov preko prvih realističnih zametkov v njegovem slikarstvu pa do danes je preteklo mnogo časa in ta odlični slikar je ob neprestanem umetnostnem razvoju ustvaril vrsto imenitnih mojstrovin, tako portretov, krajin ali tihožitij. Kosovo slikarstvo je po svojem bistvu sicer nekoliko, kakor pravimo dekorativno, hladno, včasih skoraj nedostopno, njegove velike odlike pa so 1 monumentalne zasnove, izreden okus, virtuozno znanje ter sploh še odlike, ki so na splošno tipične za slikarje z ogromnim umetnostnim znanjem. Močan impuls je Kosova umetnost pokazala prav v zadnjih letih, tako po virtuoznem slikarskem znanju, kakor na novih realističnih prvinah, ter v čustvenem odnosu do slikarskega predmeta. Tu bi navedel njegovo »Flamsko tihožitje«, njegov avtoportret ter zadnje pokrajine. V zadnjem krajinskem slikarstvu ni barva več samo graditelj prostora, slikarju ne gre več samo za to, da so barvni odnosi resnični, temveč so zadobili že tudi čustveno prvino, ki se nam razodeva v toplih popoldanskih zatišjih borovih gozdov, v
m
lir
111
f I
G. A. Kos: Odpor
ličnejša skrotovičena dela, ki jim včasih umetnik sam ni znal najti zadnjega smisla, to je bil čas, v kakršni podobi se še danes v glavnem razvija zapadna umetnost, seveda pod najrazličnejšimi novimi gesli.
Vsak slikar nujno zraste iz svojega časa, tako se je zgodilo tudi s Kosom, le da je naš umetnik kmalu opustil kričava gesla slikarske mode in krepko krenil na svoja pota. Kos je moral zelo dobro poznati stare Holandce ter gg je prav to poznavanje njihovih slikarskih kvalitet ubranilo, da ni zašel na linearna stranpota ostalih tovarišev. Za nadaljnji Kosov razvoj je zelo važen čas, ko prične študirati krajino, in sicer v svetlih kontrastih, toda ne
človeku, ki je v pokrajini, v živalih, ki se pasejo v krajini itd. Kot resnični, živi umetnik je Kos tu zopet nakazal razvoju svoje umetnosti pot naprej.
Slikar France Pavlovec je bil rojen 14 .avgusta 189? v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Odšel je na gimnazijo v Ljubljano, toda študij je opustil in si sam služil kruh do leta 1914, ko je bil poklican k vojakom. Na ruski fronti je bil ujet ter odpeljan v ujetništvo. Prepotoval je kot ujetnik vso Rusijo, nato pa kot dobrovoljec Sibirijo, Anglijo, Francijo in Rim, od koder je bil poslan na solunsko fronto. Po končani vojni je stopil v železničarsko službo, leta 1923 pa je odšel na Akademijo v Zagreb, ki jo je leta 1928 končal. Pre-
selil se je v Ljubljano oz. Stožice pri Ljubljani, kjer živi še danes. Udeležil se je mnogih razstav tako v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Rimu, Parizu itd. Kakor sem že v uvodu omenil, nam Pavlovčeva razstava ne daje celotnega vpogleda v Pavlovčevo umetnostno ustvarjanje, temveč le prerez nekako desetletnega njegovega dela. Pavlovec je nedvomno naš najbolj izrazit krajinar, vendar je slikal tudi portrete ter tihožitja.
Njegovim najbolj zgodnjim delom se nekoliko pozna vpliv zagrebške šole,
stavljena osnovna Pavlovčeva slikarska linija, biti intimen, preprost, toda globoko človeški. Poslej je postal Pavlovec romar za lepotami naše_ zemlje, za veličino naših planin, naše Save, skritih kotičkov in lazov dolenjske zemlje, mrzlih dni naših zim, skratka vsega, kar je lepo in kar je _ znala Pavlovčeva čudovita paleta pričarati na platno. Mislimo si tega trmastega romarja, kako leta in leta ob vseh letnih časih, stoji ob Savi in slika. Kako dokončno spoznanje se more poroditi v srcu slikarja, ki tako dobro
F. Pavlovec: Zimska krajina
toda le po zunanjem habitusu podob. Toda hitro se Pavlovec osamosvoji ter si poišče paleto, ki ustreza njegovemu umetnostnemu prepričanju, pa tudi karakterju naše slovenske zemlje. Pav-lovčev atelje je naša slovenska zemlja v vseh časih, v vseh svojih razsežnostih, intimnosti ter poeziji. Že v začetku je bil Pavlovčev umetnostni program jasen: biti poslušen svojemu slikarskemu geniju; že tedaj je bila po-
pozna košček materinske zemlje! Tu naslika Savo, monumentalno po svojih deročih vodah, s prodom, ki se menja vsako leto, s šmarno goro, ki negibna leži v daljavi, s planinami, ki se včasih ostro, včasih pa kakor prikazni izvijajo iz objema mehkih poletnih ali pa tudi težkih deževnih megla. S tako preprostimi sredstvi včasih Pavlovec naslika pejsaž, da me mnogokrat spominja po razpoloženju na japonske lirike
LJUDSKA PROSVETA
Mislim, da danes ni več treba govoriti o važnosti in pomenu kulturno-pro-svetnega dela. V to spada predvsem delo ljudske prosvete v mestih in na vasi.
Ljudsko prosvetno delo se je po vsej Sloveniji široko razmahnilo, vendar pa še ni dovolj sistematično. To ovirajo razne oikolnoeti, kot n, pr. nesposobnost kadrov, šibkost organizacijskih prijemov, zaposlovanje referentov po vseh mogočih linijah, n. pr. Maribor-okoliloa, kjer je poverjenik z ostalim personalom zadolžen pri odkupu svinj, pri čemer zaostaja kulturno-prosvetno delo.
V glavnem se opira ljudsko prosvetno delo na rezultate, ki jih pokazujejo KUD, MKUD, predvsem pa SKUD, ki so v vsem najbolj aktivni. Obsežni programi, ki jih dajejo, prikazujejo veliko požrtvovalnost članstva. Če vzamemo samo kot primer SKUD »Janka Premrla-Vcjka«, ki je izvedel v Št, Petru na Krasu koncert s 36 točkami, ali SKUD »Tone Tomšič« v Ilirski Bistrici, ki je imel zelo kvaliteten koncert z 18 točkami. Prav tako SKUD »Jože Lacko« iz Ptuja, ki je na tekmovalnem koncertu v TA Maribor nastopil s 16 izbranimi in visoko kvalitetnimi točkami, s katerimi bi lahko nastopil v oblastnem pa tudi republiškem merilu. Tudi dramatike družine SKUD so zelo aktivne n. pr. SKUD »Dušan Jereb« Novci mesto, ki je uprizoril v .letošnjem letu že 39 predstav, Kočevski SKUD »Jože Šeško«, ki je uprizoril že nad 40 predstav in 15 lutkovnih predstav. Prav tako SKUD »Miha Pintar«, ki ima v svoji dramski družini okrog 100 članov. Sploh je dejavnost SKUD zelo velika, do čim KUD, ki spadajo neposredno pod Ljudsko prosveto, niso tako močni.
Tudi ostalo ljudsko prosvetno delo. ki spada pod sindikate, je precej živahno. Tako n. pr. knjižnice. V posameznih krajih je ogromno knjižnic po delovnih kolektivih. Nekatere so zelo aktivne, mnoge pa spijo. Knjižnica MLO Maribor ima 350 knjig, pa nobenega izposojevalca Izraža se želja, katero zastopajo tudi de lovni kolektivi, da se naj knjižnice zdru žijo, v nekaj večjih knjižnic. N. pr. v Mariboru, kjer je v samem mestu 76 knjižnic, od katerih imajo nekatere po 27 knjig in nobenega izposojevalca, medtem ko so pa centralne knjižnice oblegane. Bralnih krožkov nismo doslej zasledili še nikjer. Čitalnic je nekaj, najvzor-nejša je vsekakor mariborska.
Tudi ljudske univerze počivajo. Malokateri okraj se interesira za to, da bi poživil te institucije, ki so nekoč že precej živahno delovale. Pohvaliti je treba Velenje in Laško. Drugod se pa vršijo podobna predavanja po -kolektivih, ki so pa večinoma politične vsebine.
Kritično je tudi vprašanje izobraževalnih tečajev. Tako je n. pr. bilo centralno planiranih okrog 1090 tečajev s približno 30.000 tečajniki, na terenu pa so jih planirali okrog 850. Z delom jih je začelo okrog 350 s približno 10.000 slušatelji. Čeprav bi s 3. novembrom morali biti že vsi ti tečaji aktivni, vidimo, da jih 50% še ni začelo z delom. Isti primer je z analfabetskimi tečaji, šele majhen odstotek nepismenih je zajet v te tečaje, tako da bomo le s težavo dosegli plan, ki si ga je zastavila Ljudska prosveta.
Krivda, da ljudsko-prosvetno delo ne teče. leži predvsem na okrajnih Ijudsko-prosvetnih svetih. Tu so za to delo prešibki ljudje. N. pr. v Kočevju je na mestu ljudsko prosvetnega referenta umetnik-harmonikar, ki nima organizacijskih sposobnosti, lahko pa bi koristil v kaki glasbeni šoli ali bi pa služil kot koncertni mojster na harmoniki. Tudi v Mariboru okolici je podoben primer. Tam je za referenta neki radio-tehnik, ki bi v svojem poklicu prav gotovo mnogo več koristil. V Novem mestu je tovarišica, ki ima sicer nekaj sposobnosti, nima pa do tega dela nikakega veselja. Nadalje ni prave koordinacije med Ljudsko prosveto i-n množičnimi organizacijami. Dokler pa tega ne bo, ne smemo računati na uspehe.
Popotnik
tevilka 5. 6. 7 - 1949
»Popotnik« je list. za vzgojo, prosveto in kulturo, ki ga izdaja republiški odbor za Slovenijo sindikata prosvetnih delavcev Jugoslavije, Nova obsežna številka prinaša govor ministra dr. Jožeta Potrča ob začetku šolskega leta in nekaj njegovih misli ob 301etnici slovenske univerze. V zvezi s 3-Oletnico naše univerze so napisali članke: dr Anton Melik, Ob tridesetletnici univerze v Ljubljani; Jože Hainz, Dve leti obstoja višje pedagoške šole; Helena Menaše, Znanstveno delo izven univerze v LR Sloveniji; Lojze Ude, Institut za narodnostna vprašanja pri univerzi v Ljubljani; dr. Mirko Rupel,
Ki
France Pavlovec
— lirike, nežne po razpoloženju in občutju, po oblikovni preprostosti, pa monumentalne. Le poglejmo Pavlovčevo »Črno vodo«. V ospredju pokrajine, ki jo je pokril sneg, se je razlila kaluža črne zimske vode. V ozadju počiva vas. Nebo je temno, mrzlo, zimsko. Nehote človek občuti vso mokrot-nost in hlad te zimske pokrajine. Kako drugačna je »Ajda«. Nežen jesenski dan, v ospredju cvete ajda, to naše najlepše cvetoče žito. Daleč tam nekje dad valovitimi hribčki dremlje vasica. Ajda cvete v nežnih rožastih tonih in glejte, kakor iz simpatije, celo nebo se zrcali v teh ajdovih poljih in se je navzelo njihove barve. Mojstrsko jesensko razpoloženje, mojstrsko podana slovenska pokrajina!
Kot da bi človek v prav posebno srečnih urah odprl okno svoje sobe na katerem koli koščku naše zemlje in bi mn te srečne ure odkrile lepoto našega sveta — taka so Pavlovčeva platna. Njegova slikarska umetnost gre že preko resničnosti podajanja samo zunanjih lepot krajine, temveč se poglablja v nežno poezijo, ki ima hkrati že nekaj pravljičnosti na sebi. Tako si Pavlovec upa na nekaterih slikah ustvariti pravo bukolično razpoloženje. V nežnih, zelenih pejsažih postavlja v ospredje drobne človeške postave, tn vodi žena kozo, ondi počivajo jagnjeta v grmovju. Mnogokje spominjajo njegove krajine na francoski 17. vek, toda to niso neki namerni ali pa virtuozni posegi v zgodovino, temveč globoko doživetje ob pokrajini, ki je slikarju narekovala tako rešitev. V zadnjih platnih pa je Pavlovec pokazal novo
ko preiti k širšemu konceptu, k epski monumentalni obdelavi naše pokrajine. V tej smeri so naslikana njegova zadnja velika platna za Prezidij Ljudske skupščine.
Razstava Kos-Pavlovec spada med najbolj- kvalitetne umetnostne manifestacije zadnjega časa. K poznavanju našega modernega slikarstva bo nedvomno ogromno doprinesla. S strani naših ljudskih množic pa je nujno potrebno, da jo spoznajo.
Ob 1751etnici narodne in univerzitetne knjižnice. Rado Peternel je prispeval članek »Odločno dvigajmo idejno in vzgojno raven naših šol«. O prvem slovenskem učbeniku za prirodopis v osnovni šoli in njegovem pomenu govori France Planina, svoje pripombe ob izidu računice za IV. razred pa je prispeval Rudi Završnik, Na kraju objavlja list pregled pedagoškega tiska, učbenikov in priročnikov. Listu je priložena posebna priloga »Prosvetni delavec«; ki govori o raznih sindikalnih zadevah.	—an—
NOVI SVET številka 10, IV. letnik
Pred kratkim izišla oktobrska številka »Novega sveta«, osrednje slovenske leposlovne revije, objavlja na prvj strani fragment iz pesniške zapuščine Otona Župančiča, ki kaže večjo osnovo. Pomemben je dalje v tej številki pesniški prispevek Pavla Golie epska pesem »Pohorski bataljon«, ki opeva junaški boj in pogin tega bataljona za čast in svobodo domovine. Precej abstraktna za naš čas je čustvena pesem Jožeta Udoviča j »Sen poletne noči«. Leposlovno prozo v tej številki sta napisala France Bevk in Ferdo Godina Bevk je napisal daljšo novelo »Rebekovi se selijo«, zgodbo o družini, ki si iz revščine išče pot v novo življenje, Ferdo Godina pa je napisal daljši leposlovni spis »Hiše na samem« iz prekmurskega življenja med vojno. Za stoto obletnico smrti velikega poljskega glasbenika Chopina je prispeval studijo L. M, Škerjanc. S področja literarne zgodovine je prispevek Frana Petreta: Ivan Cankar rudarski kandidat, daljša razprava o razrednem boju slovenskega proletariata v zvezi s tem, kako je Cankaf kandidiral kot delavski poslanec. S kritiko se bavita dva prispevka: K. B. piš® »Ob Prežihovih Solzicah«, Dušan Moravec pa o drami Etbina Kristana »Za nov svet«, o delu, ki zasluži spoštovanje ž® zato; ker ga je napisal slovenski pisatelji ki je že prestopil osemdeseto leto in ie preživel skoraj polovico teh svojih le* med našimi izseljenci v Ameriki. Pod za-glavjem »Kronika« pa poroča S. K. n □oljski kulturi	—an—
aHeeaiaicjsenaaaeeBHeieeisoDBeeseeeeeB«**
Urejuje uredniški odbor Glavni a redni* r. Seliškar - Uredništvo telefon 45-3"' ■Miklošičeva ZM1 - Uprava telefon 49-'"' Madarykova 14-11 v Ljubljani. — Iz**?-, vsak petek - Mesečna naročnina d!n Vi-štev. ček. položnice č-986#3-9 - Tiska tiskarn* »Ljudske pravice« v Ljubljani