GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan Priprave na volitve 1986 Predlog možnih kandidatov za najodgovornejše dolžnosti v občini Samo še slaba dva meseca nas lotita od dnevov, ko bomo, 13. marca v tozdih in delovnih skupnostih in 16, marca v krajevnih skupnostih, volili člane delegacij na četrtih delegatskih volitvah po letu 1974. Od tu naprej bo potekal še zadnji del volitev, konstituiranje delegatskih skupščin na vseh nivojih in področjih skupnega delovanja. V nadaljevanju posredujemo predlog možnih kandidatov za stav ustreznih delegacij. Temeljne kandidacijske konference bodo potekale od 22..januarja, ko bodo v sredstvih javnega obveščanja objavljeni tudi predlogi možnih kandidatov za odgovorne dolžnosti v republiki in federaciji, do vključno 2. februarja. Z redno sejo občinske konference SZDL in prvo sejo občinske kandidacijske konference pa bomo kandidacijske postopke zaključevali in v mesecu marcu skupaj stopili na volišča. Namestnik predsednika ZKS Janez BENKOVIC. 1948, dipl. ing. elekt. (KS Novi trg) Predsednik zbora združenega dela Boris KRAPEŽ, 1948, sred. teh. šola (Svilanit) Namestnik predsednika ZZD Nada IRT, 1946, oec. (Stol) SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IZOBRAŽEVANJE Presednik skupščine PREDLAGANI MOŽNI KANDIDATI ZA DELEGATE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA OBČINSKE SKUPŠČINE OK ZKS 1. Lado PODBEVŠEK, 1941, strojni tehnik 2. Jelka TUŠAR, 1950, ing. kemije 3. Stane ZOBAVNIK, 1931, obrat, elektr. 4. Brigita ZALEZINA, 1944. VŠ za org. dela 5. Marta ŽERKO, 1942, ekonom, tehnik različne dolžnosti v občinski skupščini in skupščinah SIS. ki jih je po zadolžitvi skupne seje OK SZDL in OS ZSS obravnavalo in potrdilo predsedstvo OK SZDL. Predhodno sta organizaciji SZDL in Zveze sindikatov, v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, zagotovili dosledno uresničevanje dogovorjenih predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov, ki omogočajo delovnim ljudem in občanom in samoupravnim organom in skupnostim pri predlaganju in odločanju svobodno izraziti voljo in interese. V pogovorih, ki so jih vodili zadolženi aktivisti z evidentiranimi kandidati, so bile izražene različne težave, saj se je marsikdo branil sprejeti kandidaturo, nekatere evidentirane pa smo kljub pripravljenosti morali izločiti, saj so bili že dve mandatni obdobji v isti delegaciji. Večina samoupravnih interesnih skupnosti se je odzvala pozivu skupne seje OK SZDL in OS ZSS in podala mnenja in pobude za oblikovanje možnih kandidatov za vodilne delegatske dolžnosti. Pri tem je bila posebej izpostavljena ocena dosedanjega dela in želja po kontinuiteti dela. Vse predloge je po predhodni uskladitvi s temeljnimi okolji pripravil koordinacijski odbor za cadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL. Stališča, mnenja in pripombe do predlaganih možnih kandidatov, ki jih navajamo v nadaljevanju, bomo v vseh.sredinah povedali na temeljni kandidacijski konferenci, na kateri bomo o vsakem pred-aganem kandidatu tudi glasova-i; To pa še ne bo določanje kandidatov, ampak le opredeljevanje o njihovi kandidaturi, ki jo »o določila občinska kandidacijska konferenca. Temeljna okolja, kjer imajo predlagani kandidati svojo delegatsko bazo in so 'h tudi evidentirali kot možne andidate za prevzem odgovornih delegatskih dolžnosti, mora-1 vso pozornost nameniti obitavanju in sestavi delegacij, da •>do ti kandidati vključeni v sc- Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev ★ ★ ★ Predsedstvo občinske konference SZDL Kamnik je na svoji 4. redni seji dne 16. januarja oblikovalo tudi predlog možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine. Po predhodni obravnavi, opravljenih pogovorih z vsemi evidentiranimi kandidati, skupno sprejeti oceni pogojev za kvalitetno sestavo izvršnega sveta in upoštevajoč evidentiranje na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, na sestankih v OZD, na seji občinskega odbora gospodarske zbornice, v družbenopolitičnih organizacijah občine, pa tudi sprejeta stališča na skupni seji OK SZDL in OS ZSS v decembru 1985, je predsedstvo OK SZDL za to odgovorno funkcijo predlagalo tovariša Janka GEDRIHA, diplomiranega pravnika, vodjo splošnega sektorja v DO Stol Kamnik. Janko GEDRIH, rojen 27.. 11. 1949, stanujoč v Domžalah, je s svojim dosedanjim delom in izkušnjami, kreativnostjo in znanjem dokazal, da ima vse potrebne strokovne, družbenopolitične in moralne kvalitete za uspešno vodenje in uresničevanje nalog izvršnega sveta občinske skupščine. Na pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1973, od tedaj dalje je opravljal več odgovornih nalog. Pa prvi zaposlitvi v ABC Delikatesa v Ljubljani je delo nadaljeval kot sekretar SO Domžale, nato kot vodstveni delavec v Papirnici Količevo, zdaj je neprofesionalni član IS SO Domžale. Je izredno cenjen v samoupravnih in poslovodnih organih DO Stol, kjer se je v zadnjem času uveljavil z jasnim konceptom svojega delovanja, posebej na področju mednarodne menjave. Predsedstvo posreduje predlog v obravnavo vsem temeljnim kandidacijskim konferencam v OZD in KS. ZDRAVSTVO Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev KULTURA Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev ZAPOSLOVANJE Presednik skupščine Podpredsednik skupščine RAZISKOVANJE Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine SOCIALNO VARSTVO Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine TELESNA KULTURA Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev SOCIALNO SKRBSTVO Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Milena Pire, 1961, delovna terapevtka (Dom upokojencev) Janko BLAGŠIČ, 1943, prav. (KS Duplica) Milena PRAŠNIKAR, 1945, učitelj (KS Podgorje) Mira POTOČNIK-ŠTUPAR, 1957, dipl. ing. org. dela (KS Kam.-Center) Nadja ŽIBERT, 1954, učitelj (OŠ Kamniškega bataljona) Cvetka CVEK, 1952, dipl. psih. (KS Zaprice) Marta PAJEK, 1952. prodajalka (Dom upokojencev) Anka HUBAD. 1948, viš. tek. šola (Svilanit) Drago AHLIN, 1953, zdravnik (Zdravstveni dom) Marija PODOBNIK, 1954, profesor (KS Duplica) Janez MALEŠ. 1942, gim. mat. (Pevsko društvo »Solidarnost«) Harold PRAPER, 1939, učitelj (KS Kam.-Center) Tone LIPOVŠEK, 1945, ing. str. (Pevsko društvo »Lira«) Alojz JERMAN, 1952, VUŠ (KS Duplica) Vanja KLADNIK, 1963, učitelj (KS Volčji potok) Alojz ŠPENDE, 1944, dipl. ing. str. (Titan) Roman JAKIČ. 1948, dipl. ing. kem. teh: (Utok) Olga ŽELEZNIK, 1949, soc. del. (Graditelj) Jožica JEGLIČ, 1951, priučena krojilka (Svilanit) Anton ŠUŠTAR, 1942, zavar. zastopnik (KS Sela) Bojan POLAK, 1943, dipl. ing. stroj. (KS Kamnik-Center) Bojan KUKANJA, 1953, elek. inšt. (Stol) Mirko DESNICA, 1936, ing. org. (Nogometni klub Kamnik) Ivan SKAMEN, 1952, višji soc del. (Svilanit) Mojca REMS, 1956, soc. del. (KS Duplica) Fehtija ANDROVIĆ, 1955, fin. knjig. (Rudnik kaolina in kalcita) OO ZZB NOV 1. Franc LIPOVŠEK, 1925, u pok. 2. Srečo IVANČIČ, 1927, upok. 3. Edo BOHINC, 1926, upok. 4. Franc-Lovro HRIB AR, 1921, upok. 5. Kati ZAGORC, 1925, upok. OK ZSMS 1, Igor MLAKAR. 1965, študent FNT 2. Brane MODRIJAN. 1962. ključavničar 3. Mojca KORETIČ. 1959. la-borat. tehnik 4. Brane HAFNER. 1959. sr. strok, izobr. 5. Milan KONCILIA. !'•>«». RTV mehanik OS ZSS 1. Franc SIKOŠEK. 1936. VKV, mizar 2. Marica TAJČ, 1938, pravnik 3. Jožica JEGLIČ, 1951, osn. šola 4. Ivan PERŠIN, 1940, stroj, tehnik 5. Tone ISTENIČ, 1950, ekonomist OK SZDL 1. Andrej BRAJER, 1944, elek-trikar 2. Peter BURGER, 1943, kmet 3. Anton IPAVIC, 1949, dipl. pravnik 4. Milena KUNEJ, 1960, predm. učiteljica 5. Milan MARINIČ, 1952, dipl. ing. el., dipl. oec. • Skupna seja zborov občinske skupščine Vse v zadnjem trenutku REGLED PREDLAGANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA NOSILCE VODILNIH DELEGATSKIH DOLŽNOSTI V OBČINSKI SKUPŠČINI IN SKUPŠČINAH SIS SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA . ■. m , Predsednik skupščine Danica VINSEK, 1952, dipl. soc. (KS Kamnik-Perovo) Podpredsednik skupščine Ana CERKVENIK, 1927, v upok. (KS Kamnik-Zaprice) OBČINSKA SKUPŠČINA Ime in priimek, Rojstvo, Poklic, Deleg. baza SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST Zdenka DROLC, 1950, dipl. prav. (KS Kamnik-Center) Predsednik občinske skupščine Podpredsednik občinske skupščine Predsednik Izvršnega sveta Predsednik družbenopolitičnega zbora Namestnik predsednika DPZ Predsednik zbora krajevnih skupnosti Anton IPAVIC, 1949, dipl. prav. (DPZ) Milan MARINIČ, 1952. dipl. ing. elek.., dipl. oec. (DPZ) Vanda REBOLJ, 1947, prof. mat. (KS Kamnik-Center) Janko GEDRIH, 1949, dipl. prav. Brigita ZALEZINA, 1944, višja š. za org. dela (DPZ) Brane MODRIJAN, 1962, ključavničar (DPZ) Tone OGOREVC, 1936, komercialist (KS Križ) Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev OTROŠKO VARSTVO Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Dušan DROLC, 1958. ing. stroj. (Alprem) Mija SENOŽETNIK, 1955, VUŠ (Svilanit) Peter Peterlin, 1938, gradb. teh. (Graditelj) JožeMIHELIČ, 1952, VUŠ (Upravni organi SO Kamnik) Tomaž OKORN, 1935, ek. teh. (Svilanit) Marija BRIŠKI, 1931, ek. teh. (Kemijska industrija Kamnik) Milena ČIMŽAR, 1950, med. sestra (VVO »Anton Medved«) Z izjemno zahtevnim In obširnim dnevnim redom, kar 25 točk, so se morali v zadnjih dnevih preteklega leta spopasti delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Zaradi poznega sprejemanja temeljnih sistemskih zakonov je tudi občinski Izvršni »vet do zadnjega trenutka usklajeval bilanco. Naglica In prepozno dostavljena gradiva vsekakor kaj malo pomagata k zavestni presoji delegatov o sprejetju ali zavrnitvi življenjsko pomembnih odločitev, še manj pa k dejanskemu vplivu delavcev na pogoje In rezultate svojega dela. Že na začetku decembrske seje je predstavnik delegacij DO Svilanit Boris Krapež predlagal, da se v zapisnikih sej, ki so objavljeni v Delegatskem glasilu, obenem z gradivom za naslednjo sejo (navadno prihaja v roke delegatom zelo pozno), napišejo odgovori na vsa delegatska vprašanja, predloge in pobude. Večina delegatov namreč ni toliko strokovno podkovanih, da bi lahko prenesli odgovore strokovnih služb v svoja delegatska okolja, poleg tega pa so odgovori marsikdaj zanimivi tudi za ostale delegacije, ne samo za delegacijo, ki je vprašanje postavila. Kako smo gospodarili in kakšne natoge so pred nami Uvod k prvim trem točkam je dal Uroš Zupane, član občinskega izvršnega sveta in predsednik komiteja za DER. Iz ocene izvajanja družbenega plana občine Kamnik v preteklem srednjeročnem obdobju je razvidno, da je na lestvici razvitosti slovenskih občin po družbenem proizvodu na prebivalca občina Kamnik padla s tridesetega mesta leta 1980 na sedeminštirideseto mesto leta 1983 od skupno petinšestdesetih občin, medtem ko je ■ še 1971. leta zasedala dvaindvajseto mesto. Eden izmed vzrokov za počasnejši razvoj v občini je nižja investicijska aktivnost. Iz strukture investicij je vidna bistvena sprememba v značaju graditve. Manj je investicij na novih lokacijah, povečujejo pa se vlaganja v rekonstrukcijo, moderni- zacijo in zamenjavo obstoječih zmogljivosti. Znižuje se delež vlaganj v gradbena dela, povečujejo pa se investicije v opremo. Prekritost uvoza z izvozom je v štirih letih tekočega srednjeročnega obdobja v povprečju znašala 159 odstotkov, kar je na prvi pogled dober rezultat. Vendar pa ne izhaja iz dobrega izvoza, saj z njim ustvarimo le dobrih deset odstotkov celotnega prihodka, pač pa iz relativno nizkega uvoza. V oceni gospodarjenja v preteklem srednjeročnem obdobju bi bilo po mnenju delegata ZSMS Spruk Ivana nujno omeniti tudi poročilo o obiskih delovnih skupin v določenih delovnih organizacijah občine in v njih*tudi navesti, kako izvajajo sanacijo v teh podjetjih. Delegat Titana pa je opozoril na nujno celovito analizo gospodarjenja, v kateri naj bodo navedeni objektivni in subjektivni vzroki za neizpolnjevanje .planov. Predstavnik izvršnega sveta je na to odgovoril, da bodo točnejšo analizo naredili po zaključnem računu za leto 1985. Del krivde za padec družbenega proizvoda v naši občini bi lahko po besedah delegata OK ZKS Milana Marirtiča pripisali tudi določeni togosti gospodarske strukture. Razen tega pa je iz strukture družbenega proizvoda videti, da nekateri gospodarski sektorji, pri tem še posebno izstopata trgovina in gostinstvo, niso izpolnili pričakovanj. Po mnenju delegacije OK ZKS v pret-klem obdobju nismo uresničili pomembnih tehnoloških programov, predvsem pa nismo izkoristili prednosti združevanja dela in sredstev. Po njihovem mnenju je v gradivu zelo pomanjkljivo obdelano področje družbenih dejavnosti, zlasti še zdravstvo. Delegti tokrat niso le kimali Nasploh je treba omeniti, da so bili delegati na zadnji lanski seji dokaj zgovorni, o vsaki točki dnevnega reda so razpravljali, čeprav lahko s priokusom grenkobe ugotovimo, da razpravljati o že minulem obdboju ni kdove-kaj koristno. Bolje bi se bilo aktivno in sproti vključevati, ko je (Nadaljevanje na 2. strani) • S seje zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Izhodiščna cena še vedno vprašljiva Kdo bo rešil gordijski vozel Morda je prednovoletno obdobje - skupščina je bila sklicana 26. decembra - narekovalo, da se večina delegatov zbora izvajalcev seje ni udeležila (zbor je bil zato nesklepčen in njihovi delegati so tako lahko zapustili »bojno polje«), ali pa se jim je zdelo, da tako pereč problem, kot je sporazumna določitev izhodiščne cene v stanovanjskem bloku D2K2, lahko reši zbor uporabnikov brez njihovega sodelovanja. - Že družbeni pravobranilec samoupravljanja je namreč dal pobudo, da skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti ponovno obravnava sklepe odbora za graditev, ker ta ni pristojen, da mimo delegatov skupščine potrjuje končno ceno kvadratnega metra stanovanja. Skupščina pa je bila tokrat brez zbora izvajalcev nepopolna in le osamljeni klici predstavnikov soinvestitorjev oz. iniciativnega odbora pri-čakovalcev stanovanj v bolku D2K2, ki so tudi na decembrski skupščini poudarjali, da bodo šli do sodišča, v kolikor ne bo upoštevano bistvo soinvestitorstva (soinvestitorji vlagajo svoja sredstva med gradnjo, vendar njihova vložena sredstva obdržijo svojo realno vrednost), niso kaj dosti prispevali h končni rešitvi tega problema. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Franc Svetelj je na seji dejal, da so se tisti, ki bi bili pri vsem skupaj tudi dolžni strokovno pomagati (Odbor udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije), temu izognili s priporočilom, naj se stranki, investitorji in izvajalci, skušata nekako sporazumeti. Dejstvo pa je, je dejal Franc Svetelj, da morajo breme povišanja cen stanovanj nositi tako porabniki kot izvajalci kooperanti, skratka vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri načrtovanju, financiranju in izvedbi tega projekta. Predsednik odbora za graditev pri samoupravni stanovanjski skupnosti Franc Spruk je ob tem poudaril, da da bo moral izvajalec del Gradbinec, v kolikor ne bo imel sredstev za nadaljevanje gradnje, z deli prenehati. Kakršenkoli zastoj in podaljševanje rokov gradnje bloka pa bi vso zadevo še podražilo. Po Spruko-vih besedah Gradbinec ne bo več popustil v ceni, ker že tako posluje na meji rentabilnosti. Zboru uporabnikov skupščine po vsem tem ni preostalo drugega, kot da se zmenijo za nadaljnjo preložitev tega problema, dokler odbor za DDC pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije ne izračuna izhodiščne cene. Pri izračunu naj se upoštevajo roki po soinvestitorski pogodbi, kot so bili že določeni na prejšnji seji skupščine, in ki sc glasijo: »za določitev končne cene se upošteva izhodiščno ceno na dan 30. 6. 1984 in končno ceno na dan 30.' 8. 1985 ter podaljšanje za dneve zaradi višje sile po metodologiji Biroja za gradbeništvo Slovenije.« Po priporočilu zbora uporabnikov naj se izhodiščna cena izračuna na dan 30. 6. 1984 po cenah, veljavnih v SRS na osnovi sprejete metodologije in priporočila udeležencev družbenega dogovora v stanovanjski graditvi. Zbor uporabnikov se je na seji seznanil tudi s predlogom Zveze samoupravnih stanovanjskih skupnosti Slovenije naj samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji podpišejo samoupravni sporazum o združevanju sredstev solidarnosti za uresničitev projekta »Dom dva topola« v Izoli. Nepovratno naj bi združile 132.179,429 din iz sredstev solidarnosti. S temi sredstvi bi odkupili prostore opuščene izolske bolnišnice in na ta način zagotovili bivanje in socialno varnost v najširšem smislu določenemu številu težje invalidno prizadetim delovnim ljudem in občanom, članom društva mišično in živčno obolelih Slovenije. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik sporazuma ni sprejela, ker v finančnem planu solidarnosti za leto 1985 v ta namen nima predvidenih sredstev (po sporazumu pride na občino Kamnik 1.599.000,00 din.), poleg tega iz predloženega sporazuma ni razvidno, kaj stanovanjska skupnost s podpisom tega sporazuma pridobi. Zato bo o sprejetju tega sporazuma odločala na eni pri-hodnih sej, če bo Zveza samoupravnih stanovanjskih skupnosti Slovenije dostavila obširnejšo obrazložitev. Delegati so na decembrski seji obravnavali tudi problematiko oblikovanja stanarin v letu 1986. S prvim januarjem so namreč prenehale veljati določbe zakona o sistemu družbene kontrole cen in s tem tudi pravna podlaga, na osnovi katere so v letu 1985 sta- narine določali izvršni sveti. Stanarine v letu 1986 oblikujejo samoupravne stanovanjske skupnosti v skladu z določbami zakona o stanovanjskem gospodarstvu, zakona o sistemu družbene kontrole cen in zakona o družbeni kontroli cen. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik je tako 26. decembra 1985 sprejela družbeni dogovor o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen stanarin in najemnin v letu 1986. Glede na sprejeta določila tega dogovora se stanarine in najemnine s prvim februarjem letošnjega leta povišajo za 43 odstotkov. Poleg tega je zbor uporabnikov skupščine SSS občine Kamnik soglašal, da se iz pozitivnih obresti sredstev vzajemnosti 4.000.000 din nameni za plačilo stroškov uvajanja in razširitve obdelave podatkov na AOP za področje gospodarjenja s stanovanjskim fondom. Iz sklada vzajemnosti za kreditiranje stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti Kamnik pa so na skupščini potrdili tudi prošnjo SGP Graditelj za obratni kredit za gradnjo stanovanj - za prodajo - v stanovanjski soseski Zavrti Mengeš. Z odobritvijo kredita v znesku 40.000.000 din bi kreditirali gradnjo stanovanj izključno za kupce iz kamniške občine. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev vzajemnosti pri gradnji stanovanj v obdobju 1981-1985, sklenjen med samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Kamnik in Stanovanjsko-komunalno banko Ljubljana v juliju 1981, v 9. členu tega sporazuma nameč določa, da se iz združenih sredstev vzajemnosti lahko premostitveno kreditira družbenega investitorja stanovanjske gradnje in pripadajočih komunalnih naprav v času izvajanja stanovanjske gradnje. Po sklepu skupščine mora posojilojemalec teh 40.000.000 din, ki jih je porabil decembra lani vrniti do 15. februarja letos po 21 odstotni obrestni meri. Na skupščini so sprejeli tudi samoupravni sporazum o financiranju Kamniškega občana. ROMANA GRČAR Zaposlim mizarja ali delavca z veseljem do tega poklica. OD po dogovoru. Rudi Je-raj, Gora 28/c, Komenda, tel. 841-575. Veliko žolča so že prelili pričakovale! stanovanj v bloku D2K2 v soseski Perovo in veliko ga še bodo, preden se bo pojavila rešitev problema, sprejemljiva tako za soinvestitorje, kot tudi za pooblaščenega investitorja gradbenih del: Stanovanjsko komunalno gospodarstvo iz Kamnika. V čem je problem, kdo se razburja, kdo je krivec in za kaj . . . na te in še na nekaj vprašalnic bomo skušali odgovoriti v naslednjem članku. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik- je že v začetku leta 1984 sprejela investicijski, na osnovi tega pa tudi terminski finančni plan za gradnjo že omenjenega objekta. Za izvajanje investicijskih del so pooblastili SKG Kamnik. Prve so-investilorske pogodbe so začeli sklepati aprila 1984, po tem ko je bila znana izhodiščna cena (43.260,45 din), na njeni osnovi pa izračunana tudi programirana končna cena (60.517,50 din za m2), ki jo je potrdila Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik. . Določili so tudi rok za priče-tek gradnje (30. 6.1984) in rok za vselitev v stanovanja (30. 8. 1985). Soinvestitorji so tem papirnatim obljubam verjeli, zato so stanovanja do 30. 6. 85 v štirih obrokih plačali. Prvi zapleti pa so se pojavili že prav kmalu. SKG Kamnik 'bi moralo z izvajalcem del - TOZD Gradbinec iz Kranja - skleniti pogodbo z dogovorjenimi datumi, ne pa z zamikom približno pol leta (pričetek gradnje 1.1. 85, vselitev 31. 12. 85). Izvajalec pa se niti te pogodbe ni držal, kar dokazuje začetek gradnje 5. 2. 85, vselitev pa je bila določena za 31. 3. 86, nakar je Gradbinec prosil še za dvomesečno odložitev. Ker o poteku gradnje, niti o morebitnih težavah soinvestitorji niso bili obveščeni, so se na pobudo enega izmed njih prvič sestali, imenovali iniciativni odbor in ugotovili poleg navedenega še to, da jih pooblaščeni investitor del ni obvestil niti O končni ceni za m2, niti o roku vselitve. Tu so prvič zaslutili neresno, nepravilno in neposlovno vedenje pooblaščenega investitorja del, še večji dvomi v uspešno sodelovanje pa so se pojaviti po predlagani končni ceni Gradbinca, ki je bila 118.376,86 din za m . S to ceno se soinvestitorji niso strinjali, saj je to le ena od izračunanih trinajstih končnih cen, izračunana pa ni na podlagi izhodiščne cene, ampak umetno. Po številnih neuspešnih dogo- vorih o ceni za nr, o začetku in zaključku del, je izvajalec del predlagal novo končno ceno 107.000,00 din za m2, ki pa je tudi v nasprotju z določili pogodb, predvsem pa tudi z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi, ki ne dovoljuje popravila izhodiščne cene za nazaj. Oktobra 85 je SKG Kamnik prvič obvestila vse soinvestitorje o problematiki gradnje, oblikovanju cen in vselitvi, torej že po pogodbenem roku za vselitev. Omenili pa so tudi novo končno ceno, v višini 97.572,28 din za m2, s podaljšanjem roka zaradi težav pri gradnji pa se je ta še zvišala na 107.298,08 din za m2. Ker problemi oblikovanja cen za m2 (izhodiščne in končne), neupoštevanje pogodbenih določil in neresno in neodgovorno vedenje pooblaščenega investitorja del, tako do pričakovalcev stanovanj, kot tudi do razpolaganja z družbenimi sredstvi, preraščajo možnosti reševanja problemov v bazi, so se soinvestitorji obrnili na družbenopolitično skupnost in organizacije v občini in republiki z obrazložitvijo: (citiram) 1. Ne strinjamo se s ceno stanovanj, saj je bila oblikovana na nepravilen način in je v nasprotju z družbenim dogovorom o oblikovanju cen, pojasnilom republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve in našimi zmožnostmi. 2. Ne verjamemo zagotovilom strokovne službe SKG Kamnik in BIRO Kamnik v pravilnost predloga končne cene, saj se je le-ta »neverjetno« približala ceni, s katero bi se zadovoljil tudi izvajalec del, saj bi z njo kril vse stroške gradnje, ki bo končana šele maja 86. 3. Priznavamo le izhodiščno ceno, ki je bila znana na dan pričetka gradnje. 4. Pooblaščenemu investitorju del in nekaterim posameznikom odborov skupščine izrekamo nezaupnico zaradi »samovoljne« sklenitve gradbene pogodbe z izvajalcem del mimo datumov so-investitorskih pogodb in mimo vednosti skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik. 5. Pooblaščenemu investitorju del pripisujemo veliko material- (Nadaljevanje s 1. strani) za oblikovanje in spreminjanje odločitev še dovolj čas. Kritično je izzvenela razprava delegata iz Titana, ki je o analizi uresničevanja resolucije o izvajanju družbenega plana občine 1981-1985 v obdobju januar-september 1985 dejal, da je ta očitno sama sebi namen, saj se po njegovih besedah leto že izteka, delegati pa obravnavajo šele devetmesečje. Vprašljiva je smiselnost in učinkovitost take analize, ki naj bi predvsem spodbujala nadaljnje Uresničevanje resolucije, vendar le v primeru, če bi jo delegati obravnavali pravočasno. V tej analizi je v zvezi z ekonomskimi odnosi s tujino omenjeno, da so izvozni rezultati kamniške industrije precej slabši od doseženih v republiki in regiji; izvoz je nižji za 8 odstotkov kot v enakem lanskem obdobju, izvoz v regiji se je povečal za pet, v republiki pa za devet odstotkov. Kar 91 odstotkov celotnega izvoza so ustvarili Stol, Svilanit, Utok in Titan. Že v prvih devetih mesecih preteklega leta sta izvozni plan presegla Svilanit in Ideja. Toda v Svilanitu opozarjajo, da povečanje izvoza deluje inflacijsko, ker s stimulacijo izvoza in izvoznimi olajšavami ne ustvarjajo primernega dohodka in so razliko prisiljeni pridobiti iz celotnega prihodka na domačem trgu. Omenjena analiza kaže, da so delovne organizacije uvažale predvsem reprodukcijski material, katerega delež je 94,5 odstoten, torej znaša uvoz opreme le 5,5 odstotkov celotnega uvoza. Oprema pa je v kamniški industriji, kot je že dolgo znano, skoraj v celoti odpisana in bi si zato toliko bolj morali prizadevati za njeno obnovitev. V devetmeseč-ju lanskega leta je imela izgubo delovna organizacija Biro Kamnik in sicer je ta za 39 odstotkov višja kot v enakem obdobju leta 1984. Izguba je nastala predvsem zaradi neplačane realizacije in visokih reproduktivnih stroškov za izdelovanje investicijskih elaboratov za povezovalno cesto, za katere je Biro koristil zunanje usluge. Konec septembra je imel Biro za 66 odstotkov višjo nepla-'čano realizacijo kot konec septembra 1984. leta. V Biroju je 28 delavcev, njihovi povprečni mesečni osebni dohodki (53.035 dinarjev) pa so bili za 60 odstotkov večji kot v 1984. letu. Naš izvršni svet je že zadolžil delovno organizacijo Biro, da izdela sanacijski program v skladu z zakonom o sanaciji in prenehanju OZD. Delegati so kritično razpravljali tudi o predlogu resolucije za prihodnje leto. Delegacija Titana je menila, da bi morali sredstva za izgradnjo druge faze zdravstvenega doma in za dokončanje prve združevati vsi občani, saj bodo tudi usluge zdravstvenega varstva v Kamniku koristili vsi in ne le zaposleni v občini, ki že združujejo sredstva. Predstavnik delegacij Svilanita pa je o osnovnih ciljih družbenoekonomskega razvoja v letu 1986 dejal, da niso zasledili podatka o planiranem zaposlovanju v negospodarstvu, za katerega menijo, da se ne bi smelo povečevati, Milan Mari-nič, delegat OK ZKS je dejal, da je v bodoče nujno treba določiti nove nosilce izvoza v občini. Po mnenju OK SZDL pa je po besedah delegatke Mojce Podobnik, potrebna večja konkretnost na področju obrti, turizma in trgovine. Predstavniki mladinske organizacije so za hitrejši razvoj inovativne dejavnosti, ki jo je treba tudi ustrezno stimulirati. V prometu bi morali uvesti enotne vozne karte za vlak in avtobus. Delegati so v ospredje postavili tudi problem monopolizacije trgovine v kamniku; za kvalitetnejšo ponudbo je vsekakor nujno potrebna zdrava konkurenca. Mlade družine si svojega stanovanjskega problema ne bodo mogle reševati z zasebno gradnjo, zato je potrebno spremeniti opredelitev letnega plana za področje gradbeništva, kjer je sedaj predvideno omejevanje blokovne gradnje in s tem tudi družbenih stanovanj. Po njihovem mnenju bi morali tudi smeleje uvajati računalništvo v izobraževalni proces, prav tako pa izobraževati tudi mentorje s tega področja po delovnih organizacijah. V telesni kulturi je potrebno opredeliti prednostne panoge in podpirati razvoj množičnosti in rekreacije v športu. Prihajajo delegati s predlogi prepozno na dan? Delegati so torej v zvezi z letnim planom na decemberski seji, ko jim je bilo že vnaprej rečeno, da je »plane danes treba sprejeti«, prišli na dan s toliko predlogi, da bi bili zaradi novih konkretnih predlogov potrebni amandmaji. Predsednik izvršnega sveta je dejal, da delegati tokrat s predlogi prihajajo prepozno, da je bilo o dokumentih na več nivojih že mnogo razprav, sicer pa bodo v izvajanju resolucije te predloge skušali upoštevati. Drugič pa se je potrebno v javno razpravo v oblikovanje predlogov, v odločanje, . . . vključevati prej. Vse to pa bo seveda izvedljivo samo v primeru, da bodo delegati gradiva prejemali dovolj zgodaj, da bodo razumeli vsebino, ki je včasih zavita v nerazumljive besede, in da bodo zavestno, z vso odgovornostjo v vseh samoupravnih okoljih razpravljali o tako pomembnih zadevah kot so letni plan, srednjeročni plan družbenega razvoja občine, financiranje splošnih družbnih potreb v občini, financiranje samoupravnih in-tersnih skupnosti ipd. no škodo, ki jo je povzročil, kel so sredstva za gradnjo bloka »ležala neizkoriščena« sedem mesecev. 6. Oporekamo pojasnilu SK • • . ko pa je na vrsti vpraša-' sredstev, pa ni nihče priprav-,n Plačati.« Delegacija Svilanita nela tudi predlog pri nasled-, točki dnevnega reda - k os-,utku samoupravnega sporazu-i^-ia o združevanju sredstev za fi-1 nanciranje gradnje I. B in II. faza nravstvenega doma; predlagali, .so naj bi se sredstva zbirala v J dveh delih z zamikom šestih me-E?*v> s tem da bi prvi del združi-'.dva do tri mesece po zaključim računu, ker se po zaključ-m računu odvajajo vse obvezati iz dohodka po zakonu in se ....l> prav v tem obdobju postavil 'ja vprašanje razpoložljivih sred-k StevJ: P°'eg tega Svilanitove delegacije menijo, da je potrebno v ji samoupravnem sporazumu opredeliti, kako bodo združevale sredstva tiste delovne organizci-iiJe. ki ne bodo investicijsko spodobne. , M Delegati so kritično predelali I.UŽl osnute'c samoupravnega (j( *Wfazuma o združevanju sred-•tlyr Za sofinanciranje programa •ji **TC Velika Planina za obdobje ^1986-1990. Delegacija Stola se ni strinjala z uvedbo energetskega prispevka po stopnji 0,5 odstotka in uvedbo prispevka 0,15 odstot- ka za sanacijo in razvoj RTC Velika planina. Delegati so menili, da se za sanacijo in razvoj Velike planine ne more uvesti nova prispevna stopnja, saj je za sofinanciranje programa RTC že predvidena prispevna stopnja 0,2 odstotka v komunalnem prispevku. Vendar pa v pričujočem sporazumu piše (6. člen), da udeleženci sporazuma ne plačujejo prispevkov za člastvo v SIS RTC Velika planina, opredeljene v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za letne programe SIS RTC Velika planina. Po pojasnilu predstavnika izvršnega sveta, da se nthalka in sedežnica lahko smatrata kot sredstva javnega prevoza, saj bi bilo naselje na Veliki planini brez njiju odtrgano od sveta, in je prav za to predlagana 0,2 ostotna prispevna stopnja za cestno komunalno skupnost - so delegati osnutek sporazuma sprejeli. Poleg tega so v zadnjem trenutku sprejeli še vrsto pomembnih predlogov, sporazumov, odlokov, dogovorov (med njimi tudi vse v zvezi z novostmi v davčni plitiki), prav na koncu pa so razrešili dolžnosti sekretarko skupščine Marijo Gorjanovo, ki je to delo marljivo opravljala polnih dvanajst let, za kar se ji je predsednik skupščine Anton Ipavic v imenu vseh delegatov iskreno zahvalil. Vse na zadnjem zasedanju skupščine ni šlo takogladko sicer pa je v Zadnjem obdobju vse pogostejša praksa, da delegati vseh prelogov izvršnega sveta ne sprejmejo kar brez razprave. In če se je vsaj na (drobnem) segmentu odločanja začela obračati plošča v odnosih skupščina-izvrš-ni organ v smeri, da je pač skupščina »močnejši argument«, je to lahko zagotovilo, da se utegnejo stvari premakniti naprej. Kako? V iskanju novih predlogov in rešitev na vseh ravneh namesto žvečenja že prežvečenih argumentov o nuji in potrebah na eni in občasnih zapletov na drugi strani skupčinskega vsakdana. ROMANA GRČAR Spominsko srečanje v Rudniku Sončna nedelja je S. januarja marsikoga zvabila v Rudnik, kjer je bila slovesnost v počastitev spomina na padle borce in aktiviste pred enainštiridesetimi leti. Žalno slovesnost pri spomeniku padlim v Rudniku so pripravili krajevni odbor ZZB NOV Duplica, OOZSMS in SZDL Volčji potok in občinski odbor ZZB NOV Kamnik. V kulturnem programu so sodelovali kamniška godba na pihala, pevski zbor Solidarnost in kulturna sekcija OOZSMS Volčji potok. Slavnostni govornik je bil predsednik sveta KS Vočji potok Janko Škrjanec. Mrzel, a nadvse lep zimski dan in prireditev sta svojce padlih, preživele borce NOV, občane, predvsem pa mladino spodbudili k razmišljanju o tem, koliko so padli žrtvovali za nas. Postavlja se vprašanje, ali mi to njihovo »doto« širimo ali jo zapravljamo. Preživeli borci so letos v svoji sredini pogrešali toplino in svetlobo, ki jo je dolga leta sevala partizanka Nadja, Marija Avbelj. V sklopu proslave je bila v Galeriji Repaušek razstava del slikarja Božidarja Jakca. Razstavo je otvorila predsednica kulturne skupnosti iz Kamnika Mojca Podobnik, pevski zbor Solidarnost pa je zapel še nekaj pesmi. Prihodnje leto se spet dobimo v Rudniku. VANJA KLADNIK Družbenopolitične organizacije v Svilanitu so aktivne, vendar delajo premalo povezano, razpravljajo in odločajo vse o vsem, čeprav ima vsaka organizacija svoje probleme. Interes za delo v sindikatu se zmanjšuje, so dejali, ker dlje od mnenja ne pridejo, mladina pa tudi ne vidi nobene koristi od delovanja v mladinski organizaciji. V razpravi so rekli, da bi morali po XI. kongresu ZSS ponovno obravnavati dokumente, da bi videli, ali so bile pripombe iz razprave upoštevane. O vlogi in krepitvi sindikata V Utoku so govorili o politični in organizacijsko kadrovski krepitvi sindikata. V razpravi so rekli, da sindikat ni dovolj usposobljen za prodornejše 'akcije pri reševanju nakopičenih težav. Kako naj v neposrednem okolju sindikat dobro dela, če pa ne more vplivati na uspešnost gospodarjenja, na delitev dohodka, niti na naraščanje cen in padanje standarda. Področje dela sindikata je zelo široko, zato potrebuje dobro pomoč strokovnih služb, dobro lastno organizairanost in sposobne in zavzete kadre. Iz prejšnjih ugotovitev izhaja naslednja, morda najpomembnejša ugotovitev: ker sindikat nima vpliva na oblikovanje širše družbeno-ekonom-ske politike in na preprečevanje negativnih trendov v razvoju, se mora osnovna organizacija obrniti predvsem v lastno okolje. Opreti se mora na lastne moči, spodbujati večjo produktivnost, kakovostno proizvodnjo, zmanjševanje stroškov, višje osebne dohodke itd. Čeprav so akcije kot so ozimnica, premog, šport in rekreacija, dedek Mraz itd. zelo pomembne (tudi ob njih si sindikat pridobiva ugled), pa vendar ni mogoče reči, da sindikat v celoti dobro dela. ★ ★ ★ Iz vseh razprav je mogoče najti tudi skupne ugotovitve, recimo to, da člani sindikata zahtevajo zmanjševanje birokracije na vseh ravneh, da bi tako zmanjšali stroške družbene režije in povečali produktivnost dela. Delavci nočejo biti socialni podpiranci, ampak si hočejo z delom zaslužiti za normalno življenje. V delegatskem sistemu nočejo biti stroj za dvigovanje rok za odločitve, ki so vse prevečkrat vnaprej odločene na višjih ravneh. Več odločitev hočejo sprejeti na osnovi variantnih predlogov, ki bi upoštevali tudi glas delegatske baze. K. CERAR Aktualno Kdaj skupne delegacije za SIS? Po rokovniku za izvedbo volilnih opravil v letošnjem letu naj bi se najkasneje do 10. februarja sestale skupne kandidacijske konference, ki naj bi določile kandidatno listo za člane skupnih delegacij za skupščine SIS. Zato naj bi bili te dni v teku postopki za sprejem samoupravnih sporazumov o oblikovanju skupnih delegacij. Dopolnjen zakon o volitvah in delegiranju v skupščing namreč omogoča oblikovanje skupnih delegacij za SIS za vec manjših različnih TOZD oz. delovnih skupnosti, ki imajo manj kot 60 delavcev. Tako delegacijo pa je mogoče oblikovati tudi za več TOZD v isti DO ne glede na število delavcev, če gre za dejavnost, ki je s samoupravnim aktovm določena kot skupni interes DO. Ta sprememba zakona torej omogoča racionalnejšo organiziranost delegacij za SIS. Skupna delegacija naj bi bila oblikovana kot posebna delegacija, se pravi, da bi iz nje delegirali delegate samo za eno skupščino SIS. Taka delegacija mora imeti najmanj 5 članov. Dejansko število članov delegacije pa bo odvisno od števila TOZD oz. delovnih skupnosti, ki oblikujejo skupno delegacijo, saj naj bi bil na kandidatni listi najmanj po en kandidat iz vsake TOZD oz. delovne skupnosti. Da bi tudi v primeru večjega števila kandidatov kot bo število članov delegacije zagotovili zastopanost vseh TOZD oz. delovnih skupnosti, se bodo v takem primeru volitve izvedle po delih kandidatne liste. Izvoljeni pa bodo tisti kandidati, ki bodo dobili največ glasov vseh volilcev v vseh TOZD skupaj, pri čemer bo moral kandidat dobiti najmanj eno tretjino glasov vseh volilcev. Ni odveč poudariti, da združenih delegacij za več SIS, ki štejejo po zakonu najmanj sedem članov in splošnih delegacij z najmanj deset člani za vse SIS ne bomo oblikovali kot skupnih delegacij na ravi DO. V samoupravni sporazum o oblikovanju skupne delegacije bodo podpisniki določili sedež skupne delegacije in pogoje za eventuelno preverjanje te delegacije. Seveda pa bo treba vse te spremembe opredeliti s samoupravnimi splošnimi akti po postopkih, ki so določeni za sprejem teh aktov. F. S. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK Občinska volilna komisija Številka: Datum: 23/12-1985 Občinska volilna komisija Kamnik izdaja na podlagi 125. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. list SRS, št. 24/ 77, 22/81,36/85) naslednjo" ODLOČBO o določitvi volišč za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor in volišč za volitve delegacij krajevnih skupnosti in delegacije v skupnosti kmetov in obrtnikov po krajevnih skupnostih KRAJEVNA SKUPNOST MOTNI K Volišče št. 1 bo v pisarni krajevnega urada Motnik za glasovalce naselij: Motnik, Zgornji Motnik, Zajasovnik, Bela (hišne št. 10-18 in 28-31) KRAJEVNA SKUPNOST SPITALIČ Volišče št. 2 bo v dvorani kulturnega doma v Spit iliču za glasovalce naselij: Špitalič, Okrog pri Motniku, Bela (hišr»e št. 1-9 in 19-27) KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ Volišče št. 3 bo v osnovni šoli Zgornji Tuhinj za glasovalce naselij: Zgornji Tuhinj, Stara Sela Volišče št. 4 bo v Češnjicah it. 13 pri Ani Jeglič za glasovalce naselja Češnjice Volišče št. 5 bo v Golicah it. Z pri Janezu Drolcu za glasovalce naselij: Golice, Liplje, Črni vrh v Tuhinju, Cirkuse Volišče št, 6 bo na Malem hribu it. 5 pri Jožetu Bajdetu za glasovalce naselij: Veliki Hrib, Mali Hrib in Laze v Tuhinju KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU Volišče št. 7 bo v osnovni šoli Šmartno za glasovalce naselij: Šmartno, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj, Gradišče v Tuhinju Volišče št. 8 bo v Hrnievki št. 1 pri Jerneju Korošcu za glasovalce naselij: Hruševka, Podbreg, Ravne pri Smartnem in PraproČe v Tuhinju KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA Volišče št. 9 bo na Malem Rakitovcu it. 2 pri Filipu Žibertu za glasovalce naselij: Pšajnovica, Gabrovnica, Laseno, Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec . KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS Volišče št. 10 bo v osnovni šoli Loke za glasovalce naselij: Loke v Tuhinju, Srednja vas, Podhruška, Potok, Vaseno, Pirševo in Snovik KRAJEVNA SKUPNOST SELA Volišče št. 11 bo v kulturnem domu Sela za glasovalce naselij: Sela, Znojile, Žubejevo, Bela peč, Poljana, Trobelno, Rožično, Studenca, Markovo in Sovinja peč KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE Volišče it. 12 bo v osnovni šoli Ne vije za glasovalce naselij: Ne vije, Briše, Oševek, Tučna, Vrhpolje Volišče št. 13 bo v gostimi Zlata Kaplja Vrhpolje za glasovalce naselij: Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah, Poreber, Soteska KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ Volišče št. 14 bo v domu krajevne skupnosti za glasovalce naselij: Godič, Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in Kriič KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA Volišče it. 15 bo v gasilskem domu na Gozdu za glasovalce naselja Gozd Volišče št. 16 bo v osnovni šoli Gozd, Krivčevo it. 2 za glasovalce naselij: Podstudenec, Žaga, Krivčevo, Smrečje, Podlom, Zavrh pri Črnivcu, Kališe Volišče št. 17 bo v zgradbi Rudnika kaolina Črna za glasovalce naselij: Črna pri Kamniku in Potok v Črni KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA volišče št. 18* bo v Bistričici it. 15 pri Francu Pančurju za glasovalce naselij: Bistričica, Okroglo, Klemenčevo in Zakal volišče št. 19 bo v pisami obrata Kalcit Stahovica za glasovalce naselij: Stahovica, Županje njive, Kamniška Bistrica in Velika planina volišče št. 20 bo v osnovni šoli Kamniikega bataljona Stranje za glasovalce naselij: Spodnje Stranje, Zgornje Stranje, Stolnik, Zagorica in Kregarjevo KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE volišče št. 21 bo v osnovni šoli Tunjice za glasovalce naselij: Tunjice, Tunjiška mlaka, Laniše, Košiše (hišne št. od 15-21) KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA volišče št. 22 bo v pisami Lončarskega podjetja Komenda na Mlaki za glasovalce naselij: Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Pod-boršt pri Komendi in Komendska Dobrava volišče št. 23 bo na Bregu it. 3 pri Mariji Petrič za glasovalce naselij: Breg pri Komendi, Potok pri Komendi in Nasovče volišče št. 24 bo na Klancu it. 45 pri Cirilu Svetku za glasovalce naselja Klanec volišče št. 25 bo v Zadružnem domu v Komendi, Glavarjeva 63, za glasovalce ulic: Kranjska pot, Remicova pot, Zajčeva cesta, Glavarjeva, Krekova, Čebuljeva, Urhova, Jezerškova, Zadružna, Sa-darjeva KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽ volišče, št. 26 bo v gasilskem domu Križ za glasovalce naselja Križ KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE volišče št. 27 bo v osnovni šoli Moste za glasovalce naselij: Moste, Žeje pri Komendi volišče št. 28 bo v Suhadolah H. 22 pri Selanuza glasovalce naselja Suha-dole KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE volišče št. 29 bo v dvorani prosvetnega društva Podgorje za glasovalce naselja Podgorje KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA volišče št. 30 bo v kulturnem domu Šmarca za glasovalce ulic: Bistriška, Drnovo, Gmajna, Gornji log, Grintovška, Gubčeva, Habja-nova, Jeranova, Kamniška, Kolenčeva, Koroška, Livada, Mala pot, Mlinarska, Nova pot, Nožiška, Obrtniška, Orehova, Piber-nikova. Poljska, Pot iz vasi, Primoževa, Radomeljska, Sončna, Spodnji log, Stegne, Štajerska, Trata, Trg padlih borcev, Zelena pot KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK volišče št. 31 bo v Volčjem potoku v »Tisa hramu« v Arboretumu za glasovalce naselij: Volčji potok in Rudnik pri Radomljah KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ volišče št. 32 bo v osnovni šoli Vranja peč za glasovalce naselij: Zgornje Palovče, Spodnje Palovče, Velika Lasna, Trebelno pri Palovčah in Vranja peč.. KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA volišče it. 33 bo v kulturnem domu Duplica za glasovalce ulic: Dobajeva, Jakopičeva, Jelovškova, Ljubljanska (hišne št. od 15-86), Domžalska, Jamova volišče št. 34 bo v osnovni šoli Duplica za glasovalce ulic: Černivška, Rudniška, Prvomajska, Matije Blejca. Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2) volišče št. 35 bo v osnovni šoli Duplica za glasovalce ulice Groharjeva volišče št. 36 bo v otroškem vrtcu na Bakovniku za glasovalce ulic: Klavči-čeva. Šipkova, Slatnarjeva, Mengeška, Bazoviška, Bakovniška, Meninska KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE volišče št. 37 bo v osnovni šoli Mekinje za glasovalce ulic: Polčeva (razen h. št. 2 in 4), Antona Kotarja Martina, Tineta Zajca, Jeranovo, Pot na Jeranovo, Cankarjeva (hišne št. od 39 - 59), Cesta treh talcev, Molkova (h. št. od 10 - 22), Zduša, Podjelše, Cesta ob Bistrici volišče št. 38 bo v domu Partizan Mekinje za glasovalce ulic: Drnovškova, Neveljska, Cankarjeva (h. št. od 1 - 38), Molkova (h. št. od 1 - 9), Polčeva (h. št. 2 in 4) KRAJEVNA SKUPNOST CENTER volišče št. 39 bo v prostorih LB Kamnik, Tomšičeva 1, za glasovalce ulic: Trg talcev, Medvedova, Žebljarska, Fužine, Tunjiška (h. št. od 1-5) volišče št. 40 bo v prostorih Gozdnega gospodarstva - obrat Kamnik za glasovalce ulic: Levstikova, Kettejeva, Pot na Poljane, Košiše (h. št. 1 - 14 in 22 - 29), Žale, Tunjiška (h. št. od 6 dalje) volišče št. 41 bo v prostorih Skupščine občine Kamnik za glasovalce ulic: Šlandrova, Titov trg, Trg svobode, Prešernova, Maistrova, Gregorčičeva, Tomšičeva, Japljeva volišče št. 42 bo v prostorih Obrtnega združenja Kamnik za glasovalce ulic: Kidričeva, Sadnikarjeva, Žaprice, Petruškova, Kolodvorska, Usnjarska, Šutna, Streliška, Parmova, Muzejska, Ekslerjeva KRAJEVJA SKUPNOST NOVI TRG volišče št. 43 bo v SENŠRM Kamnik za glasovalce ulic: Novi trg, Bevkova, Lobodova, Palovška, Perovo, Perkova KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO volišče št. 44 bo v osnovni šoli Frana Albrehta za glasovalce ulic: Kaju-hova, Kovinarska (h. št. 1 - 12), Tkalska pot, Ljubljanska (h. št. 2, 3; 11, 12 in 13), Bakovnik (h. št. 1 in 2) volišče št. 45 bo v menzi tovarne Titan za glasovalce ulic: Podlimbarskega pot, Pot 27. julija, Steletova, Livarska, Kovinarska (h. št. 13 dalje) volišče št. 46 bo v prostorih Doma varnosti in zaščite (gasilski dom) za glasovalce ulice Zikova KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE volišče št. 47 bo v osnovni soli Toma Brejca za glasovalce ulic: Miklavči-čeva, Murnova, Aškerčeva, Mlakarjeva, Župančičeva, Kamniško-zasavskega odreda, Vavpotičeva, Vremšakova, Ljubljanska (h. št. 1 A, 1 B, 1 C, 1 C, 3 A, 3 B, 3 C, 4, 5 in 6) volišče št. 48 bo v prostorih spodnje železniške postaje za glasovalce ulic: Svetčeva pot, Podgorska pot, Ogrinčeva, Jakoba Aleševca, Pot Marije Vere, Koželjeva, Parapatova, F. M. Paglovca, Kranjska volišče št. 49 bo v prostorih DO Ideja za glasovalce ulic: Jenkova, Rozmanova, Kersnikova, Kebetova, Čopova, Trdinova, Jurčičeva, Ljubljanska (h. št. 7, 7 A, 18) volišče št. 50 bo v gostilni Bevc za glasovalce ulic: Ljudevita Stiasnvja, Bergantova, Franca Pirca, Smolnikarjeva, Zupanova, Vegova, Toma Brejca, Vilka Rožiča, Frana Albrehta, Ljubljanska (h. št. 9, 10). TAJNIK PREDSEDNIK Stane Kranjec, 1. r. Dušan Košir, 1. r. Obrazložitev: Občinska volilna komisija se je sestala 13/1-1986 in določila novo odločbo, ker je bilo v tem času nekaj sprememb v uličnih sistemih in sicer: Šmarca se je iz enotnega naselja preuredila v sistem 30 ulic, nova ulica je v Novem trgu, novo oštevilčenje v Nevljah, določeni sta dve novi volišči in sicer bo v KS Perovo novo volišče v prostorih Doma varnosti in zaščite samo za volilce Zikove ulice in v KS Duplica novo volišče v OŠ Duplica samo za volilce Groharjeve ulice. Novi volišči sta uvedeni zaradi tega, ker je bila obremenjenost obstoječih prevelika. Občinska volilna komisija organizacija v kongresnem letu Leto 86 nI le leto, v katerem se borilo zopet spoprijeli z inflacijo, visokimi cenami In padanjem življenjskega standarda, ampak Je tudi leto kongresov družbeno političnih organizacij, na zveznem in republiškem nivoju. V začetku aprila bo v Krškem XII. kongres ZSMS. Teze za kongresne dokumente so bile v razpravi že konec preteklega leta, v prvih dneh novega leta pa je pred nami tudi že osnutek kongresnih dokumentov. Kljub temu, da je bilo veliko pripomb in dopolnitev predlaganih že prej, je nujna ponovna preučitev prek javne razprave na vseh nivojih, še posebej v osnovnih organizacijah, ki so osnovna celica vseh družbeno političnih organizacij. Javna razprava je sestavni del predkongresnih aktivnosti mlade generacije. V razpravi želimo doseči samoupravni in politični dogovor mladih. Na ta način naj se izrazijo njihova hotenja in usmeritve. Razprava bo temeljila na enakih področjih kot bodo delale komisije na kongresu. Ta so: družbeno-ekonomska protislovja socialistične samoupravne družbe s poudarkom na specifični položaj mladih, politični sistem socialističnega samoupravljanja in ZSMS kot množična in najširša fronta mlade generacije. Udeleženci javne razprave se bodo usmerili, seveda prek osnutka za XII. kongres ZSMS, na družbeno ekonomski položaj vseh mladih, združenih v ZSMS (dijakov, študentov, mladih delavcev). V KS je potrebno najti rešitve glede varstva okolja in vključevanja mladinske organizacije v okolje krajevne skupnosti, v kateri dela. V izobraževanju se bo treba spoprijeti s problemi kot so: proizvodno delo in delovna praksa, štipendiranje in metode izobraževanja pri pridobitvi poklica, saj vemo, da delovna praksa še zdaleč ni usklajena s teoretičnim izobraževanjem. Ker je drugo področje politični sistem socialističnega samoupravljanja, je treba v javni razpravi analizirati zastopanost mladih in vpliv mladinske organizacije pri razreševanju širše družbene problematike. Vendar prvo in glavno so smeri razreševanja obstoječega stanja. V primeru, da na kongresu predvsem zaradi slabih javnih razprav ne bi nakazali tudi rešitev, jih ne bomo poiskali niti v naslednjih štirih letih do XIII. kongresa. V tretji opredelitvi dokumentov XII. kongresa je treba nanovo opredeliti v javni razpravi način, kako naj deluje mladinska organizacija, da bo zastopala najširše množice mladih, tudi tistih, ki niso vključeni v njeno delovanje in so člani le na papirju. Dobra javna razprava nam lahko da tudi kakovostne smernice za delo v obdobju med kongresoma oziroma v našem kamniškem srednjeročnem obdobju, ki smo ga pričeli si. 1. 86. Seveda bodo tudi naše usmeritve predvsem v skladu z našimi planskimi cilji, ki smo si jih zastavili konec prejšnjega leta na Veliki planini. Prav zato je skupaj z osnutkom kongresnih dokumentov v razpravi tudi srednjeročni plan. DAMJAN GLADEK • Programsko volilne seje osnovnih organizacij ZKS Kritična ocena lastnega dela Za programsko volilne seje osnovnih organizacij ŽK v naši občini, ki gredo te dni h koncu, Je značilna obrnjenost na oceno lastnih problemov in aktivnosti osnovnih organizacij pri nji-' hovem razreševanju. Čeprav ponekod niso izo-• stala tudi opozorila, kaj bi morali spremeniti v ' širši družbeni skupnosti, so vendarle programske usmeritve OO ZK odraz nalog, ki čakajo komuniste pri spreminjanju razmer predvsem v lastnem okolju. Na pravilnost take usmeritve so zelo nazorno opozorili komunisti v Zarji, ki so lani v celoti uresničili zastavljeni akcijski program in tako veliko prispevali k ureditvi razmer v delovni organizaciji z lastnimi močmi. Na mnogih sejah OO ZK so komunisti poudarili potrebo po izboljšanju kvalitete izdelkov in gospodarnosti v proizvodnji (npr. v Uto-ku TOŽD Usnjarna, v KIK-u TOZD Kamnik). Zavzeli so se za spodbudnejše nagrajevanje strokovnih delavcev in vrednotenje kvalitete dela in prihranka pri materialu. V Rudniku kaolina in kalcita so podprli ukrepe za izboljšanje delovne discipline, ki jih narekuje veliko število neupravičenih izostankov v lanskem letu. V Svilanitu so menili, da je treba izboljšati obveščenost vseh delavcev o delu osnovne or- ganizacije ZK. V podjetju »Meso« so kritično ocenili delo delegacij, saj ugotavljajo, da so nekateri delegati skoraj enaki bivšim poslancem, ne pa zastopniki mnenj in odločitev okolja, kjer so bili izvoljeni. V osnovni šoli F. Albrehta so se zavzeli, da je treba poživiti delo aktiva komunistov - prosvetnih delavcev, ki bi lahko veliko storil za uspešnejše reševanje perečih vprašanj na področju izobraževanja. Kritično oceno lastne aktivnosti so ponekod takoj uresničili in kot npr. v OO ZKS Nevlje črtali iz članstva ZK nedelavne člane. Na seji OO ZK v Mekinjah so menili, da bo treba na predstojećem kongresu ZKS zaostriti odgovornost za uresničevanje sprejetih sklepov in sprejeti odločnejše ukrepe za zmanjšanje preobsežne družbene režije. S stalnim spreminjanjem pogojev gospodarjenja je treba čimprej nehati, so poudarili v Svila-nitovem TOZD Frotir. Večina osnovnih organizacij je spregovori^ tudi o nalogah, ki jih bodo morali opraviti^ pripravah na bližnje volitve, ki bodo morale pomeniti temeljito kadrovsko osvežitev in pomladitev na vseh ravneh. F. S. • Pogovor z Dušanom Kregarjem, predsednikom Stolovega sindikata Pred spomladanskimi volitvami Trinajstega marca bodo v Stolu volitve v samoupravne organe tozdov in delovne organizacije, prav tako v delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine in skupščine interesnih skupnosti, kjer se končuje tretji mandat. Izvolitev novih delegatov, ki bodo imeli zaupanje svojih delovnih okolij in si bodo zares prizadevali znotraj m zunaj delovne organizacije, je zahtevno delo. Pri izbiri delavcev za delegate ima glavno nalogo sindikat. V Stolu je bil ob zaključku lanskega leta izvoljen za novega predsednika sindikata Dušan Kregar, mojster v oddelku kovinskih ogrodij. Želimo ga predstaviti kot Stolovca, še posebej pa kot predsednika izvršilnega odbora sindikalne konference. - Dušan, prosim, na kratko se predstavi! »Star sem trideset let. V Stolu sem že dobil priznanje za 10 let dela v tej delovni organizaciji. Maja bo dve leti, odkar sem mojster v oddelku kovinskih ogrodij. Bil sem remontni ključavničar v oddelku vzdrževanje. Pravkar tudi končujem strojno srednjo tehnično šolo. Pred prevzemom dela mojstra sem tudi risal konstrukcije ža oddelek, v katerem delam, opravljal delo kontrolorja in nadomeščal mojstra.« — Si bil že pred izvolitvijo za predsednika Stolovega sindikata aktiven sindikalist? »Da. Bil sem predsednik sindikalne organizacije v tozdu 3. To delo me zanima, je pa zelo zahtevno in ob vsaki odločitvi terja trezen premislek. V tozdu 3 imamo težave zaradi razmaknjenih delovnih enot. Tapetniška je za tozdom 2 ob Korenovi poti, neserijska in oddelek kovinskih ogrodij sta v matični tovarni, vendar zopet vsak oddelek zase. Dve delavnici imamo v Motniku. Kljub raz- drobljenosti smo se vedno dobili skupaj in se za posamezne zadeve tako domenili, da je bilo delavcem v korist. Na sejah je bilo veliko interesov, večjih nesporazumov pa ni bilo.« ■ — Na letni konferenci sindikata nisi bil! »Nisem se je mogel udeležiti, ker sem bil prav takrat na vojaških vajah. Na konferenci bi moral dati smernice našega prihodnjega dela. To smo kasneje delno že opravili. Še več pa bomo skušali pokazati z delom, ki za 1500 članski kolektiv ne bo majhno.« — Kaj ste obravnavali na sejah izvršilnega odbora konference sindikata? »Najprej smo prevzeli nove dolžnosti. Zelo pomembno je, da vsi novi člani vedo, kaj je njihovo delo in so pripravljeni aktivno delati. Pregledali smo tudi finančno stanje naše organizacije. Lani marca so bile oblikovane kandidacijske komisije. V teh komisijah so najaktivnejši samoupravni delavci. Pripravili so predloge tistih ljudi iz tozda, ki so zares prizadevni in delavni, ki jim delovno okolje zaupa. Pripravljene predloge nato obravnava izvršilni odbor, potrjeni pa so na zboru delavcev tozda. Seveda mora vsak predlagani možni kandidat kandidaturo potrdi- ti, brez njegovega soglasja ga ni mogoče izvoliti.« — Današnje samoupravno in družbenopolitično delo zahteva poleg rednega dela polno angažiranost! »Prav v tem trenutku je biti dober delegat težko, obenem pa je to delo izredno potrebno. Delavci se vedno zavedamo svojih pravic. Naš samoupravni sistem je dober, vendar ga izkoriščamo, ker smo premalo osveščeni. Vsi vemo, da imamo ogromno notranjih rezerv, a jih raje pustimo ob strani, kot bi jih izkoristili. Dogovarjamo se, da bomo bolje delali, pa bi lahko rekli, da je bilo delo pred leti bolje in dosledneje opravljeno. Delavci so imeli odnos do materiala, strojev, do mojstra in delovnega časa. Danes bi že najraje skoraj vsak delavec rekel mojstru, kar mu pride na misel. Samo, da bi sam prišel bolje skozi. Na delo pa menda prihajamo zato, da nekaj naredimo ali izboljšamo.« — Dobri delavci, ki so bili ob novem letu nagrajeni, so to zaslužili! »Vsi vemo, da so. Preko ne-voščljivbsti pa nekateri vendar ne morejo. Vidijo le osebne interese, čeprav vsakdo nekje v sebi ve, da tako ni prav. Dobri delavci so bili vedno gonilo napredka. Velikokrat en dober delavec spodbudi napredek za vso okolico ali vso delovno organizacijo. V kamniški občini je dovolj teh primerov.« — Kaj bi rekel za našo družbo nasploh? »Hiter razvoj je marsikaj spremenil na bolje. So pa tudi zadeve, ki niso take, kot bi morale biti. Zavestni delegati znotraj in zunaj delovne organizacije so hoteli stvaren napredek, pa so bili od svojih pozitivnih namenov večkrat tudi odvrnjeni, ker dovolj močne strukture gledajo osebne koristi in lagodnost.« — Na novih delegatih je veli- ko upov za izboljšanje sedanjih razmer! »Kot smo v povojnem razvoju ogromno naredili, so te možnosti dane nam in prihodnjim delavcem. Problem naše družbe je zavestno, neprisiljeno delo. Ko bo vsakdo naredil tisto, kar lahko naredi, bo vsem laže.« - Volitve v marcu so torej pomembne. »Zelo pomembno je, koliko bo predstavnikom najvišjih samoupravnih organov in tudi drugim izvoljenim v interesu delo, o kakršnem se pogovarjamo in ga lahko uresničimo. Pomembno je, da bo novi predsednik delavskega sveta delovne organizacije delavec, ki bo videl proizvodni razvoj in naše možnosti. Pomembno je, da bodo taki tudi drugi. Današnje stanje v naši družbi ni preprosto. Izboljševati pa ga moramo od znotraj navzven, v vsaki delovni organizaciji, ne pa le kazati napake, sami pa pri tem premalo narediti. Praksa je pokazala, da so tisti samoupravni organi, ki so znali pogledati v prihodnost, obenem pa so videli naše sedanje slabosti, pa tudi dobre strani, že doslej veliko naredili. Ne pomaga dolgo govoričenje in ugibanje na levo in desno, pač pa, kot vedno, tehtna odločitev, ki naj temelji na dobrem gospodarjenju, na zdravem delu in izkoriščenosti vsega tistega, kar zares zmoremo. Dober začetek se vedno dopolnjuje! Danes bomo naredili tisto, kar je v naši moči, jutri nam bo že lažje. Stolov kolektiv ima za prihodnje življenje, delo in dosežke vse možnosti. Delo novih samoupravnih organov se mora dopolnjevati z dosedanjimi izkušnjami, odločnostjo in opiranjem na delovne možnosti, ki jih moramo v prihodnje na več področjih močneje potrditi. CIRIL SIVEC Sporazumna rešitev nesoglasij med Rudnikom kaolina in kalcita in KS Kamniška Bistrica in Godič S samoupravnim sporazumom, ki ga bodo podpisali predstavniki krajevnih skupnosti Kamniška Bistrica in Godič in delovna organizacija Rudnik ka-ohna in kalcita, in ki naj bi bi ga sprejeli delegati občinske skupščine na prihodnji seji, bosta končno rešena tako razvoj in razširitev proizvodnje v tej delovni organizaciji kot tudi ekološki problem, ki je bil do sedaj eden glavnih vzrokov, da se krajani niso strinjali z načrtovanimi posegi na območju Stahovice. Na zadnji seji izvršnega sveta, na kateri sta bila tudi predstavnika obeh krajevnih skupnosti in direktor Rudnika kaolina in kalcita, so sklenili, da bo sprejem sporazuma tudi pogoj za sprejetje zazidalnega načrta. Tega je izdelal Biro Kamnik - Zavod za urejanje prostora in vsebuje urbanistične in arhitektonske oblikovalne pogoje in pogoje zaščite okolja v skladu z obstoječimi predpisi in zakoni. Že prejšnji srednjeročni družbeni plan naše občine je predvideval na območju zazidalnega otoka SP-1 Stahovica preselitev dela proizvodnje, rekonstrukcijo obstoječe tehnologije in razširitev dela proizvodnje vendar se krajani niso strinjali s predlaganimi rešitvami. Izvršni svet je lani podprl izvedbo investicijskega programa na omenjeni lokaciji in izdelavo zazidalnega načrta, katerega osnutek je bil novembra lani javno razgrnjen v prostorih občinske skupščine in v prostorih osnovne šole v Stranjah, in o katerem je bila organizirana decembra javna razprava. Pripombe so delno upoštevali v , samem odloku o sprejetju zazi- dalnega načrta, za ostala vprašanja, ki so imela širši vpliv na obravnavani prostor, pa so sklenili investitor in obe krajevni skupnosti poseben samoupravni sporazum. V njem je med drugim omenjeno, da bodo en mesec po sprejetju zazidalnega načrta ustanovili poseben odbor za spremljanje izvajanja investicijskega programa in načina proizvodnje kalcita po letu 1989 do tega leta naj bi bila namreč končana prva etapa razširitve rudnika v smislu upoštevanja ekoloških predpisov. Odbor bo sestavljen iz predstavnikov krajevnih skupnosti, investitorja, predstavnika Skupščine občine Kamnik in predstavnika republiškega komiteja za urejanje prostora in varstva okolja. Samoupravni sporazum, ki ga bo obravnavala tudi občinska skupščina, glede širših vplivov investicije na prostor med drugim obvezuje investitorje, da zgradi most preko Kamniške bistrice, financira lokacijski načrt ceste Kamniška Bistrica-Kamnik s pločniki od priključka k eksploataciji (območje delovne organizacije RKK) do južnega roba naselja Spodnje Stranje in sofinancira gradnjo pločnikov in delno tudi ceste. Rudnik kaolina in kalcita s tem zagotavlja, da se bo aktivno vključeval v letne finančne in razvojne programe obeh krajevnih skupnosti s sofinanciranjem komunalne infrastrukture. To bo delovna organizacija upoštevala tudi v svojih letnih planih. Člani izvršnega sveta so na svoji zadnji seji z večino glasov potrdili tudi spremembo sedmega člena samoupravnega sporazuma, ki govori, da je za pravil- no izvajanje odloka o zazidalnem načrtu, investicijskega programa in kasnejšo proizvodi.jo kalcita v skladu z ekološkimi normativi neposredno odgovoren glavni direktor RKK Kamnik in ne, kot je bilo prvotno zapisano, tudi izvršni svet. Za izvršni svet ni nujno potrebno, da je sopodpisnik omenjenega sporazuma, saj je že po zakonu dolžan nadzorovati reševanje problemov širše družbene skupnosti, kakršen ta nedvomno je. Eden največjih gordijskih vozlov naše občine bo kot vse kaže po več letih le rešen. Še vedno pa ni dorečena ureditev Titovega trga, ki se že predolgo vleče in ob prerekanju predstavnikov Biroja, Zavoda za spomeniško varstvo in Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja o variantnih rešitvah in obveznostih posameznih ustanov za neizpolnjevanje dogovorjenih rokov "in odgovornosti za to, je jasno, da je sprejem revitalizacijskega načrta za Kamnik prepotreben. Titov trg namreč sodi v vsebinsko in oblikovno najzahtevnejše spo- meniško zaščiteno območje starega mestnega jedra in nepotrebno zavlačevanje glede rešitev njegovega bodočega izgleda Kamničanom, ki bi ta prostor lahko izkoristili za družabna srečanja, prireditve in ostale namene (sicer pa se je potrebno dogovoriti tudi o namembnosti trga in kot uporabnike prostorov vključiti tako predstavnike kulture kot tudi turizma in gostinstva), prav gotovo vse prej kot koristi. Člani izvršnega sveta so na seji sklenili, da mora komite za urejanje prostora in varstva okolja najkasneje do konca februarja dati variantno rešitev ureditve trga, še prej pa naj posebna komisija ta predlog oceni. Finančne stroške, ki jih je do sedaj imela v zvezi z reševanjem ureditve Titovega trga krajevna skupnost Kamnik-Center kot naročnik vseh projektov, in ki so znašali petdeset starih milijonov, bo seveda tudi moral nekdo kriti. Kdo, pa se iz zaključkov zadnje seje ni dalo razbrati. ROMANA GRČAR Zdravstveni dom Domžale, n. sol. o., TOZD »ZV Kamnik«, n. sub. o., 61230 Domžale, Titov trg 1 objavlja prosta dela in naloge dveh Čistilk (za nedoločen čas s polnim delovnim časom) Pogoj: končana osnovna šola, zaželeno je, da ima kandidatka opravljen izpit iz higienskega minimuma Poskusno delo en mesec. Prijave sprejemamo osem dni po objavi na naslov: Zdravstveni dom Domžale, kadrovska služba, Titov trg 1. Živilska industrija Fructal, TOZD Alko Ljubljana, Frankopanska 9 Delavski svet TOZD Alko Ljubljana razpisuje naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. vodja splošne službe Pogoja: da ima najmanj višjo izobrazbo pravne smeri, da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na ustreznih delih 2. vodja vzdrževanja Pogoji: da ima najmanj srednjo izobrazbo strojne smeri, da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj, izkazane sposobnosti organiziranja, vodenja in nadziranja 3. vodja transportne službe Pogoji: da ima najmanj srednjo izobrazbo prometne ali organizacijske smeri, da ima najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj, izkazane sposobnosti organiziranja, vodenja in nadziranja 4. vodja obrata v Duplici Pogoji: da ima najmanj višjo izobrazbo tehnične ali biotehnične smeri, da ima najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj, izkazane sposobnosti organiziranja, vodenja in nadziranja 5. vodja priprave dela Pogoja: da ima srednjo ali višjo izobrazbo tehnične ali biotehnične smeri, da ima najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj 6. koordinator obračuna med TOZD in DSSS Pogoji: da ima najmanj višješolsko izobrazbo ekonomske smeri, da ima najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj, da pozna finančne predpise Komisija za delovna razmerja . objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. delovodja Pogoj: končana srednja šola agroživilske smeri, lahko pripravnik 2. več delavcev za priučitev Pogoj: končana osnovna šola Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov FRUCTAL, TOZD ALKO Ljubljana, Frankopanska 9. Kandidati pod zap. št. 1. do 6. naj pripišejo »za razpisno komisijo«. Kandidati pod 1. in 2. pa »komisiji za delovna razmerja«. Izbrani kandidati pod tč. 1.-6. bodo imenovani za naslednje 4-letno obdobje in so po poteku mandata lahko ponovno imenovani. Kandidati pod tč. 1. in 2. bodo združevali delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 1 oz. 3 mes. poskusnim delom. ' O izidu razpisa in objave bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Komunalno podjetje Kamnik objavlja prosta dela in naloge 1. vodenje toplovodnega omrežja Pogoji: - dipl. ing. strojne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit - delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas 2. strežnik sedežnice in vlečnice ter sprevodnik nihalke Pogoji: - osnovna šola - 6 mesecev delovnih izkušenj - delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas 3. obračunavanje osebnih dohodkov Pogoji: - ekonomski tehnik - 6 mesecev delovnih izkušenj - delovno razmerje sklenemo za določen čas -meščanje delavke v času porodniškega dopusta nado- Srednja ekonomska in naravoslovna šola Rudolfa Maistra, Kamnik objavlja po sklepu delavskega sveta javno licitacijo naslednjega osnovnega sredstva tovorni avto zastava 435 K letnik 1980, v voznem stanju Izklicna cena je 200.000 din. Licitacija bo v petek, 31. januarja 1986, ob 13. uri v prostorih tajništva SENŠRM, Kamnik, Novi trg 41/a. Ogled vozila je mogoč vsak delavnik od 11. do 12. ure v šoli. Osnov'no sredstvo prodajamo po sistemu »videno-kuplje-no«. Kupec lahko odpelje osnovno sredstvo po plačilu izlicitiranega zneska. V ceno ni vračunan prometni davek, ki ga ob nakupu plača kupec. Praznik oboroženih sil Na proslavi ob dnevu JLA, ki je bila 20. decembra, so podelili plakete, primanja in napredovanja. Slavnostni govornik je bil predsednik medobčinskega sveta SZDL Milan Marlnčič. V kulturnem programu so sodelovali člani moškega pevskega zbora DKD Solidarnost iz Kamnika in učenci SENŠRM z recitalom, ki je vseboval partizanske lirične pesmi ne dolgo preminule partizanske pesnice in učiteljice Vide Brest. Pod vodstvom tovarišice Tine Romšak so nastopili Rac-' helle Khavvaja, Tomaž Klinar, Matic Majcenovič, Tanja Roje in Špela Verbič. Slavnostni govornik Milan Marinič je med drugim dejal: »Usposobljena in učinkovita JLA oziroma oborožene sile v celoti niso nastale same od sebe, niti niso nastale z eno samo potezo ali osamljenim državnim dekretom. Nastajale so kot udarna komponenta narodov in narodnosti Jugoslavije, kot bistveni element splošne ljudske obrambe, kakor sta jo zasnovala strateg in voditelj naše revolucije maršal Tito in KPJ. Tako se je pred desetletji, v letu 1941, na naših tleh pričela praktično uresničevati in ustvarjalno dograjevati teorija o oboroženem Ijud- Predsednik sveta za SLO in DS občine Anton Ipavic podeljuje priznanje Francu Prezlju. stvu. ki so jo definirali veliki marksistični misleci. Oborožene sile so v NOV ustvarjali in gradili v nenehnem oboroženem boju. Tovariš Tito je večkrat poudaril, da je ustvarjanje ljudske vojske v takšnih okoliščinah edinstven primer v zgodovini. Iz golorokih partizanskih odredov, brez tovarn za orožje in municijo, brez skladišč in vojaških rezerv, a ob podpori ljudstva, je tako v obdobju najstrašnejšega boja v zgodovini jugoslovanskih narodov, nastajala mogočna armada z dvema komponentama enotnih oboroženih sil. Od začetne organizacijske oblike, to je partizanskih odredov, pa do ustanovitve Prve pro-letarske narodnoosvobodilne udarne brigade 22. decembra 1941. leta, je poteklo pravzaprav malo časa; vendar dovolj, da so izkušnje pokazale, da je treba oboroženo vstajo razvijati ne samo v širino, ampak tudi kvalitativno. Brigada je bila tista oblika vojaške organizacije, ki je skupno z drugimi dejavniki omogočala preraščanje partizanskega boja v splošno ljudsko vojno. Obe vrsti enot, teritorialna (ki je vključevala partizanske odrede in vojaškozaledne organe) in operativna (brigade, divizije itd.) sta druga drugo dopolnjevali ter z enotnim dejstvovanjem dosegale zanesljive učinke, ki so v končni posledici skupaj z raznovrstnimi oblikami neoborože-nega boja in ob odločni podpori in aktivni udeležbi ljudstva, pripeljali do svobode in revolucionarnih družbenih sprememb. Za ustvarjalno in prizadevno delo in dosežene uspehe v organizacijah ZRVS je ZRVSJ podelila plaketo ZRVS Jugoslavije Jožetu Kočarju in zlato značko ZRVS Jugoslavije Janezu Bcn-koviču. Za aktivno, prizadevno delo v organih in organizacijah ZRVS je prejel republiško plaketo ZRVS Silvester Gorjan, znak ZRVS Slovenije pa Janez Bajde. Priznanja je v imenu RK ZRVS Slovenije podelil Zvone Cvek, predsednik občinske konference ZRVS Kamnik. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo je na osnovi predloga sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Kamnik podelil republiško priznanje za ustvarjalno in prizadevno delo in dosežene uspehe pri razvoju splošne ljudske obrambe Dragu Bohincu. Priznanje mu je podelil predsednik sveta za SLO in DS občine Anton Ipavic. Za aktivno, prizadevno delo na področju SLO in DS je podelil republiški štab za teritorialno obrambo MALO PLAKETO TO krajevni skupnosti Tunjice. Priznanje je podelil predstavnik pokrajinskega štaba TO podpolkovnik Đuro Jovandič. Prav tako je za izredne uspehe, dosežene pri izvrševanju nalog v urjenju in vzgoji, krepitvi moralno politične enotnosti in bojne pripravljenosti štabov in enot teritorialne obrambe podelil pohvalo komandanta republiškega štaba za teritorialno obrambo Slovenije Dragu Bohincu in Harol-du Praperju. Za izredne uspehe, dosežene pri izvrševanju nalog v štabih in enotah TO, je podelil komandant TO ljubljanske pokrajine prehodno zastavico najboljšemu štabu TO v ljubljanski pokrajini - občinskemu štabu za TO občine Kamnik. Priznanje je prevzel komandant teritorialne obrambe občine Drago Bohinc. Prehodno zastavico za najboljšo enoto TO v ljubljanski pokrajini pa je prejel bataljon TO »MATIJA BLEJC-PLAMEN. Svet za SLO in DS občine je podelil za večletno uspešno in požrtvovalno delo in dosežene uspehe pri krepitvi obrambnih in samozaščitnih priprav priznanje sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Kamnik. Priznanja je podelil predsednik sveta Anton Ipavic. Prejeli pa so jih: Jurij Uran-kar, Franc Prezelj, Stane Zobav-nik, Anton Ogorevec, Ivo Caric, Jože Semprimožnik, komite za SLO in DS KS Podgorje in komite za SLO in DS KS Volčji potok. Za izredne uspehe pri usposabljanju enot TO, krepitvi mo-ralno-politične enotnosti in boj- Občinsko priznanje ZRVS za dolgoletno in aktivno delo v organih in organizacijah ZRVS je med drugim prejel tudi Stane Balantič. Priznanje je podelil predsednik OK ZRVS Zvone Cvek. ne pripravljenosti je podelil komandant Pokrajinskega štaba ljubljanske pokrajine priznanja, ki jih je podelil Djuro Jovandič, prejeli pa so jih: Občinski štab za TO Kamnik, bataljon TO, Jože Zver, Branko Klančar, Zdravko Suhadok, Igor Ferbc-žar in Marjan Poljanšek. Predstavnik pokrajinskega štaba TO Djuro Jovandič izroča prehodno zastavico najboljšemu štabu za teritorialno obrambo v Ljubljanski pokrajini občinskemu štabu za TO. Priznanje je prevzel komandant TO občine Drago Bohince. Občinsko priznanje ZRVS za dolgoletno in aktivno delo v organih in organizacijah ZRVS je podelil predsednik OK ZRVS Zvone Cvek: Borutu Djuraševi-ču, Andreju Deželaku, Marjanu Čebašku, Stanetu Balantiču, Francu Lipovšku Bojanu Polla-ku, Slavku Staniču, Zdravku Su-hadolcu in Karlu Potočniku. Za izredne uspehe, dosežene pri usposabljanju enot TO je podelil komandant občinskega štaba TO Drago Bohince priznanje: Igorju Peklarju, Jožetu Cevcu, Branku Ježu, Andreju Vozlu, Rafaelu Lahu in Francu Vrhovniku. Re1 publiški štab za TO je podelil priznanje za izkazano vzornf prizadevanost, disciplino, tovari' štvo in odgovorno izpolnjevanji' nalog Kamničanom, ki so sodelovali v odredu TO SR Slovenij« na paradi 85. Priznanje je pod« lil Drago Bohinec Miri JurjeviČ Tomažu Prešernu. Darku Ho marju, Tomažu Lenarčiču, Mar janu Novaku in Vladimirju Sta niču. VERA MEJAĆ Zlato značko ZRVS Jugoslavije je prejel Janez Benkovič Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike'. Tel. 737-278. Borčevska organizacija ne bo klonila pred težavami Krajevna organizacija zveze bitrcev Kamnik je imela 18. de-' cembra lani volilno konferenco. Mandatno obdobje sedanjega vodstva zajema čas od marca 1980 do decembra 1985. To je bilo obdobje bogatega življenja in čas razreševanja mnogih problemov in težav, s katerimi seje organizacija spopadala. Zaostril se je gospodarski in politični po-' ložaj, zato so bili tudi borci prisotni in vkjjučeni v ta dogajanja. Z rezultati v družbenem dogajanju niso v celoti zadovoljni, zato se bo borčevska organizacija morala še dosledneje in odločneje vključiti v reševanje nakopičenih problemov. To je osnovna misel konference, rdeča nit tako v poročilu kot v razpravah. Kamniška krajevna organizacija ZB vključuje 402 člana iz osmih krajevnih skupnosti (vse kamniške, Podgorje, Tunjice in Vranja peč). V tem mandatnem obdobju se je v organizacijo vključilo oziroma so prišli od drugod 54 članov, odšlo pa jih je 54. Veliko, kar 18%, so umrli -90 članov. To se zelo' boleče odraža med članstvom, posredno pa vpliva tudi na -aktivnost ZB kot celote. V uvodnem poročilu, ki ga je imel predsednik krajevne organizacije Stane Najger, so bile orisane glavne naloge, ki jih je ZB reševala v zadnjih petih letih. Ugotovljeno je bilo, da se je ZB aktivno Vključevala v druž- ■ beno-politična dogajanja, vpliv ZB pa je čutiti tudi v SZDL, ki program ZB tudi v celoti sprejema za svojega. Kar 31% vseh članov ZB je vključeno v družbeno politično življenje kraja in starost mnogokrat ni ovirala njihove aktivnosti. Upoštevati je namreč treba, da so le redki člani ZB še v rednem delovnem razmerju. Večina članov ZB je že upokojena. Odbor krajevne organizacije ZB je imel v tem času 43 rednih sej, ki so bile dobro obiskane, na njih so obravnavali mnoga organizacijska vprašanja. Od^r pa je intenzivno sodeloval pri številnih konkretnih akcijah no-cialnega, materialnega in političnega pomena posameznih članov in organizacije. Vrsta akcij, ki jih je pripravil odbor so bile <'o-bro sprejete in jih je s potno jd članstva uspel ugodno rešiti. Kljub relativno skromnim finančnim sredstvom se je odhor prizadeval rešiti posamezne so:i-alne probleme, ki nekatere člane močno prizadevajo, sodeloval je pri reševanju stanovanjskih vprašanj, organiziral pa je trdi dostojno poslovitev od umnih članov. Veliko truda je organizacija ZB vlagala v reševanje zdravstvenega stanja članstva, organizirala zdravstvene preglede, nekateri najbolj upravičeni so bili deležni tudi zdraviliškega zdravljenja. Odbor je menil, da so sredstva, namenjena zdravljenju borcev v občini Kamnik preveč skromna in ne pokrivajo vedno večjih potreb borcev pri njihovem zdravljenju. Razprava je bila obsežna in je odbelala vsa področja dela in življenja članov ZB, od osebnih problemov, do politične vloge in nalog, ki jih mora organizacija ZB v tem času dosledno izpolnjevati. Naloge so posebno pomembne in odgovorne pred bližnjimi volitvami v družbeno politične in samoupravne skupnosti. Upreti se je treba vsem poskusom izrinjanja članov ZB od neposrednega odločanja in vplivanja na družbeno dogajanje. Odločno se je treba upreti vsem no-skusom naprtiti krivdo za sedanje stanje »vojni generaciji«. Organizacija ZB se mora odločneje zavzeti za javno in dosledno ka- drovsko politiko. Na družbene, politične in ostale dolžnosti moramo postavljati sposobne in poštene kadre in od vseh zahtevati večjo osebno odgovornost in sprotno ocenjevati njihov odnos do dela in uresničevanja sprejetih nalog. Člani ZB so na konferenci razpravljali o negativnih pojavih, ki smo jim priča v zadnjem času, od pojavov nacionalnizma do drugih sovi ižnih akcij. Zveza borcev se bo uprla vsem, ki bi želeli omajati bratstvo in enotnost med našimi narodi, zavzela se bo za hitrejše reševanje in odpravljanje vzrokov za tako stanje. Vse te naloge mora ZB uresničevati preudarno in pazljivo, brez nepotrebnega pretiravanja, toda odločni Jn skladno z našo politično opredelitvijo. Po vsestranski in plodni razpravi, na osnovi poročila upravnega odbora in sklepa konference je novoizvoljeni upravni odbor krajevne organizacije ZB Kamnik, konec decembra oblikoval sklepe, ki bodo članom ZB v pomoč pri nihovoem delu v prihodnjem obdobju in sicer: • Poročilo upravnega odbora krajevne organizacije ZB Kamnik in razpravo na konferenci je članstvo soglasno sprejelo, in ju vključuje v svoj program dela. • Organizacija ZB naj se aktivno vključi v vse akcije in priprave na bližajoče se volitve v 1986. letu. Članstvo ZB naj neposredno sodeluje pri oblikovanju predlogov kandidatov in tudi člani sami naj sprejemajo določene dolžnosti. • Celotna organizacija ZB se mora odločno upreti navalu na-cionalnizmu i drugim oblikam sovražnega pritiska in ne dopuščati maličenje načel bratstva in enotnosti. • V prihodnje je treba uspešneje reševati posamezna socialna vpašanja članov in zagoto> iti, da bodo razpoložljiva sredstva pokrivala vsaj najnujnejše potrebe. Za eventualne izrazite primere je treb- poiskati še posebne možnosti reševanja. ■ • Arrbulanto za člare ZB čim prej usposobiti tako, da bo ustrezala vsem zahtevam članstva ZB. 9 Zd'avstveno varstvo borcev ne s le biti okrnjeno, 'ito je temu i dročju treba p ..vetiti vso skrb in pozornost in zagotoviti pptiebne možnosti in poboje-* . • # Obeležja in spomenike NOB dostojno ohranjati, pri tem pa je tuba odpraviti nekatere slabosti pri njihovem vzdrževanju. • Up-avni odbor mora podrobno proučiti posamezna osebna 'prašanja, obravnavana na konferenci in o tem obvestiti prizadeti ali pa tudi celotno organizacij j ZB. • Jradicije-NOB posredovati zlasti mlajšim v obliki obiskov, pohodov in pogovorov v krajih znanih iz časov NOB. K temu naj prispeva tudi načrtovana partizanska pot po kamniški občini, ki naj bi bila nared v 1986. letu. Revolucionarni preteklosti je treba dati večji poudarek tudi v šolah in drugih vzgojno izobraževalnih ustanovah. • Vsi člani krajevne organizacije ZB naj na svojih območjih prispevajo k temu, da bodo načela gospodarske stabilizacije obrodila vidnejše sadove. Vztrajati je treba na doslednosti in osebni odgovornosti. • Dopolnjevati organizacijske oblike povezovanja članstva ZB z vodstvom in obratno, da bo ZB v popolnosti enotna in uspešna. • Zagotoviti stalno in objektivno seznanjanje članov ZB z vsemi problemi in nalogami. Informiranje je pogoj za pravočas- no in učinkovito ukrepanje ni vseh področjih, in možnost 7i mobilizacijo članstva ZB & skupne akcije. Poleg teh sklepov in nalog, W krajevna organizacija ZB aktiv na povsod tam, kjer se bod' problemi pojavljali. Skupaj '< DPO v krajevnih skupnosti si bo zavzemala za enotnostjspri rfl sevanju problemov, ki sicer hro mijo aktivnosti in vnašajo remi med članstvo ZB. Letna volilna konferenca kra jevne organizacije ZB Kamnik j1 med proučevanjem trenutnih M žav v našem času menila, da j1 končno potrebno prenehati gP voriti, ampak naj besedam kom no le sledijo dejanja. S takim činom dela bi med članstvo' utrdili zaupanje in v osnovi prt prečili naraščanje odklonov. Upravni odbor ZB v krajevj organizaciji Kamnik bo v nasM njem obdobju vodil Stali Najger STANE SiMŠJj Težave starejših s kamniškim vlakom Veliko ljudi, zlasti starejših, se pritožuje nad težavami, ki jih imajo pri vožnji-s kamniškim vlakom. Problemi so pri vstopanju in tudi izstopanju na neperonizi-ranih p« stajah. Številni upokojenci so naslovili svojo prošnjo za pomoč na društvo upokojencev Kamnik, da bi v njihovem imenu posredovalo pri pristojnih organih in rešilo te nevšečnosti. Na vlrgo, ki jo je društvi upokojencev Kamnik nask o ha ŽTP Lji bljana, je prejelt odgovor Železniške postaje i j ubijana. Odj.3vor je zanimiv tudi za druge potnike, ne samo za upokojeno* zato ga društvo upoko- jencev posreduje vsem občanom, glasi pa se: »Prejeli smo vaš dopis v zvezi s problemi potnikov-upokojencev pri izstopanju z vlaka na postaji Ljubljana, kadar vlak uvozi na neperonizirani tir in vam sporočamo, da se bomo trudili, da bodo kamniški vlaki uvažali na pe-ronizirane tire. Istočasno vam moramo povedati, da lega zaradi gostote potniškega prometa na postaji Ljubljana 100% ne bo mogoče zagotoviti. Prihajalo bo namreč tudi v bodoče do primerov, ko bo moral kakšen vlak uvoziti na neperonizirani tir, zato se vam vnaprej opravičujemo in če boste razumeli naše težav'1 vam bomo hvaležni.« Zagotovilo Železniške postaj' Ljubljana je društvo upokojel} cev Kamnik sprejelo z zadovoij stvom in upa, da bo ŽIT Ljublj« na storilo vse, da bo vožnja 1 vlakom kar najbolj udobna za vi1 koristnike in da bo v prihodnj čim manj vstopanja in izstopanj na neperoniziranih postajah, ot roma tirih. Upokojenci radi poudarjaj? da se želijo voziti z lepim 1 udobnim vlakom, a je omenjc* težava masikoga odvrnila od rt* meravane vožnje z vlakom. STANE SIMSP S seje izvršnega sveta Povezava naj da predvsem ekonomske rezultate Na pobudo izvršnega svetu nase občine je bil že maja lat i na povabilo SKIS Domžale sk ican pogovor o organiziranosti ki >mu-nalnih podjetij obeh občin, katerega glavna tema je bila boljša operativnost dela obeh pod etij, ki naj bi dala tudi boljše ekonomske rezultate. Na tem pogovoru so ugol ivili. da je bilo združevanje obeh občin za čiščenje odpadnih voda z izgradnjo centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik upravičeno in zelo koristno, saj se le-ta dograjuje in je tudi ena od najboljših v Jugoslaviji. Prav zato bi bilo, po mnenju vseh prisotnih, tako povezavo treba iskati tako na področju oskrbe s pitno vodo kot tudi pri ravnanju s komunalnimi odpadki. Vsekakor pa bi bila smiselna povezava na istih področjih, ki bistveno vplivajo na ekologijo. Na tem sest in k u so se tudi zmenili, da obe komunalni podjetji pripravita ustiezen predlog možne organiziranosti komunalne organizacije za Kamnik in Domžale. Predloga d) danes s strani domžalske obči le še ni bilo. Pripravi i pa so ga v naši občini in na se i izvršnega sveta ga je 7. januarja predstavil direktor Komunalr -ga podjetja Andrej Skodlar. "o njegovih besedah naj bi povezava obeh podjetij pomenila rentabilnejše poslovanje, poleg ekonomske opravičenosti - o1 novni magnet združevanja naj bj bil po besedah člana izvršnega sveta Toneta Isteniča kljub vsemu predvsem nižje cene storitev - bo potrebno zagotoviti predvsem vpliv posameznih področij na odločanje, vpliv posameznih rajevnih skupnosti na to organizacijo. Združevanje bo torej trebi graditi le na medsebojnem s -.delovanju. Kamniški predlog irganizacijskc sheme bodo dali v oceno domžalskemu izvršnemu svetu, ki naj bi svoje ugotovitve Kamničanom poslal do februarja. »Domžalčanom je treba dati v presojo, ali sploh so za tako sodelovanje, vendar pa mislim, da občinska meja ne bi smela biti problem pri skupnem reševanju problemov, ker že sam prostor zahteva združevanje na tem področju,« je poudaril Andrej Skodlar. Predlagano organizacijsko shemo so v Komunalnem podjetju Kamnik izdelali zelo v grobem, pripravili so jo izključno s stališča zakona o komunalnih dejavnostih in delno ekonomskega vidika, prav nič pa s stališča teritorialne ureditve, ki jo narekuje komunalni standard občanov. Prav slednje in pa direktni vpliv občanov na višino plačila komunalnih storitev je tako specifična dejavnost, da je za njeno spremembo potrebno daljše obdobje in to ne zaradi tehničnih rešitev, ki so dokaj enostavne, temveč predvsem zaradi različnih komunalnih standardov, ki ga imata obe občini, zelo različnih cen komunalnih storitev in, kar le ni zanemarljivo, zaradi navad občanov na krajevne razmere. Zaradi vsega tega kamniški komunalci menijo - in tako so zapisali tudi v osnutku že omenjenega gradiva - da bi bilo pametno k popolni integraciji po predlagani shemi prehajati postopoma. Kot prvo bi bilo treba urediti skupno upravljanje s centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik kot je bilo zastavljeno v samoupravnem aktu, in ki do danes še ni zaživelo. V prvi fazi pa bi bilo nujno rešiti tudi problem skupne odlagališč-ne jame za odpadke, ne bi pa smeli zanemariti tudi dolgoletnih naporov glede zdrave pitne vode, ki so bili v samem začetku projektirani za obe občini skupaj, in v prvi fazi tudi grajeni tako, saj bi zajetje zdrave pitne vode na samem izvoru prineslo enostavne in cenene rešitve glede njene čistosti, seveda pa brez dragega črpanja tudi velike ekonomske učinke. Celovitost vodnega sistema bi za obe občini pomenila nov korak k povezovanju komunalne dejavnosti. Na tokratni seji izvršnega sveta pa so med drugim sprejeli tudi odlok o ureditvenem načrtu za tržnico, ki ga bodo predlagali občinski skupnosti v sprejem po enofaznem postopku. Dvofaz-nost je bila namreč zagotovljena že z javno razgrnitvijo in obravnavo, ki sta bili julija in avgusta v prostorih občinske zgradbe. Na osnutek odloka takrat ni bilo pripomb. ROMANA GRČARy ŽTO, TOZD za promet Ljubljana vabi k sodelovanju kandidate za prekvalifikacijo v železniške poklice: 1. premikač, zavlrač, kretnlk Pogoji: - končana osemletka - starost do 30 let - posebna zdravstvena sposobnost Usposabljanje traja 3 mesece. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 30.000 din. približni osebni dohodek na delovnem mestu je 80.000 din. 2. prometno transportni tehnik Pogoji: - končana 4-letna srednja šola - starost do 30 let - posebna zdravstvena sposobnost - znanje slovenskega jezika Usposabljanje traja 10 mesecev. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 45.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 110.000 din. Delavcem nudimo dinamično delo, možnost napredovanja oziroma dodatnega izobraževanja, stimulativen osebni dohodek, urejeno družbeno prehrano, ugodnosti pri prevozu z vlakom v domovini in tujini, zdravstveno rekreacijo, možnost letovanja na morju, v toplicah in planinah, pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Vse prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor v kadrovsko službo. Prijave sprejema kadrovska služba ŽTO - TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7 v 15 dneh po objavi. Tudi mi se znamo zabavati V Mostah so tudi letos urejene smučarske tekaške proge Novoletna zabava s pl< som, glasbo, jedačo in pijačo ter predvsem z dobrim razpoloženjem je nekaj, kar je v prvdno-voletnih dneh preizkusil skoraj vsak Kamnlčan... pa ne samo on. Verjetno si te danes kdo tišči mokro brisačo na čelo in premišljuje, da je mogoče le malo pretiraval... ampak samo ilalo. Za vse, ki jim novolel praznovanja niso pustila vidmu posledic, pa nekaj minut zabavnega branja. Tudi pevci Mešanega študentskega pevskega zbora smo, kot že vrsto let, zadnjo soboto v letu Preživeli skupaj tako, da smo združili prijetno s koristnim. Približno ob treh popoldne je bil zbor zbran v dvorani kamniškega kina Dom, kjer smo se za-celi pripravljati na nastop v okviru novoletne orireditve Kemijske industrije Kamnik. Fantje smo poskušali urediti neubogljive lase v nekaj, vsaj pritližno podobno frizuri, dekleta pa so se povsem posvetila raznim barvicam (pa ne vodenim) in šminkam. Ko je bilo tudi to za lami, nas je »naš« lanez zbn ' ipaj, da smo še enkrat prepeii \ e pesmi, pred odhodom na oder. Spored, ki smo ga pripravili delavcem Kemične industrije, je bil zelo pester, vseeno pa • bilo odveč pričakovati, da bo poslušalce ne vem kako razvne' Oja, saj so nam ploskali, puivega navdušenja med njimi pa le ni bilo čutiti. Vseeno pa mislim da J'h v slabo voljo nismo spravili, saj so lahko poslušali naši: domače viže, prav tako pa tudi črnske duhovne (zelo spevne) pesmi. Prva je bila na vrsti Tancuj, tancuj, ki so ji sledila še Na Gorenjskem, Ride in the Chatiot's, Steal away to Jesus, O Podjuna ter na koncu - Čuk sedi. Pripravljen smo imeli tudi dodatek za primer, Če bi poslušalci želeli slišati še kaj več, pa kaj ko za to m bilo interesa. Tako so se nam, po zapeti zadnji pesmi, ki jo je kot vse Pospremil aplavz, predstavniki KIK zahvalili za naš trud... in uvodni del zabave je bil s tem končan. Morda se motim, toda dobil sem občuteek (pa ne samo jaz), da so nam bili poslušalci kar malce hvaležni, da smo zapustili oder. Tudi če je bilo tako, tega ne smemo nikomur zameri-b, saj so se delavke in delavci Ppšli preedvsem zabavat; se pra-Vl plesat ob veselih zvokih ansambla Vita Muženiča. Povedati pa moram, da tudi nam po nastopu niso kar pokazali vrat, ampak so nas posedli P? jedilnici in pogostili z okusnim kosilom, ki je bilo še toliko "oh slastno, ker je bilo zastonj. Po jedi se je začel po jedilnici razlegati zvočni Filipov glas, kateremu smo se kmalu pridružili ostali, tako da smo zapeli neiz-peti dodatek ter še za dva programa pesmi. Po tem, dokaj napornem treningu naših glasilk, smo se pridružili plesalcem v dvorani, kjer smo ostali do povelja, ki e prišlo iz vrst ansambla: »Potepnite vsi, prosim ... brž! Sedaj dajte plesalci plesalkam poljubček, potem pa... odmor!« Okrog sedme ure zvečer smo se začeli poslavljati od prijaznih gostiteljev z namenom, da se bomo v Glasbeni šoli pozabavali še sami. Aja, potihem smo upali, da nas bo obiskal tudi dedek Mraz, saj smo s svojo prizadevnostjo (predvsem na vajah ... ha, ha) to prav gotovo zaslužili. In res, še preden so se lačni in žejni pevci okrepčali, se je od nekod zaslišalo: »Marjan... pardon, dedek Mraz gre!« Komaj smo se vsi posedli okrog »smrekce« pod katero je bila gora daril, že je med nas priracal v rumenih plavutkah težko pričakovani gost. Ko je skozi potapljaško masko opazil začudene poglede, je skomignil z rameni m povedal, da živi v Sibiriji. Ker pa je Sibirija v Rusiji, ne sme iz nje nositi daril po zakoniti poti, zato je skočil v Pacifik, preplaval Indijski in Atlantski ocean in skozi Črno morje zaplul skozi Sueški prekop v Sredozemlje. Po tej naporni in najbrž ne čisto pravilni razlagi si je najprej sči-stil masko in se potem med zadovoljnim brundanjem odpravil iskat »bruce« v pevskih vrstah. S pomočjo ostalih članov zbora, ki so pomagali iskati, je dedek na oder pripeljal Brigito, Emo, Na-, tašo, Janeza in Matica. Naloge, ki so jih bruci dobili, niti niso bile preveč težke, saj jih je »izredni barrhan« Bogdan primerno okrepčal s »kameljim mlekom.« Nepoučenim naj povem, da je bil napitek sestavljen iz majoneze, kumaričnega soka, ajvarja, gorčice, popra ter nekakšne smetane. Res da so sestavine malce nenavadne, toda bruci, vajeni vsega hudega so pijačo »z največjim navdušenjem popili«. Najbolj priden je h:t (anez, ki se ni mogel zadržati in je coktail kar »eks: I«. Reakcija publike je bila aplavz, ki se je kmalu spre-vrgel v smeh, zaradi Janezovega kolcanja, zavijanja z očmi in op-tekanja po odru. Z rahlo pomočjo moža iz Sibirije je uspelo napitek popiti tudi ostalim. Naslednja naloga je čakala parček z največjo nogo. To sta bila Janez in Brigita, saj se je Matic rahlo zmotil, ko je svoji nogi prisodil le številko 40. Sicer pa, tri številke gor ali dol. Dedek Mraz je izbrancema posodil svoje plavuti, v katerih sta potem plesala rock'n roll. Ples jima je šel tako dobro od nog, da je bila plavut-ka prej olajševalna kot oteževalna okoliščina. Zadnja je bila na vrsti Nataša, ki je dokazala, da je prava Gorenjka. Z dedkom sta položila vsak »enega ta rdečega« na stol in dedek ji je obljubil, da bo denar njen, če bo na vsako vprašanje odgovorila: »Slama« Prvih nekaj vprašanj je bilo sicer rahlo provokativnih, toda Nataša je hrabro priznala, • da ima v glavi slamo, da ponavadi kosi in večerja slamo itd. Ključno vprašanje pa je bilo, kaj ima raje - denar ali slamo? Sledil je kratek pomislek in pogumen odgovor: »Slamo!« »Jaz pa denar,« je rekel dekel Mraz in Nataša je bila ob deset jurjev še preden bi človek rekel keks! Da pa v.Sibiriji žive samo pošteni dedki, je dokazal tudi naš, saj je Nataši vrnil denar! Tudi obdarovanje je bilo skrajno razburljivo in smešno, saj smo se vsi povprek smejali, ko smo se valjali po tleh in borili za darila. Štirje pevci kljub svoji borbenosti daril niso uspeli pravočasno stisniti v svoje roke, zato so po kazni morali odnesti našega dobrotnika iz dvorane .. pa ne v Sibirijo. Šele po tej nalogi so bili obdarovani tudi »fizi-kalci.« Še dolgo v noč smo se potem vrteli v ritmu disko glasbe, se smejali, peli in ... sicer pa, zakaj niste bih z nami??? MATIC ROMŠAK Pesem jih druži < Decembra lani so pevke ženskega pevskega zbora DKD »Solidarnost« iz Kamnika priredile slavnostni koncert ob praznovanju 10. obletnice ustanovitve zbora, čeprav obletnica sega že v mesec januar lanskega leta. Težnja po zborovskem petju se je med ženskami v Kamniku mjevaIa dalj časa. Končno pa je bil v januarju 1975 ustanovljen ženski pevski zbor v okviru pevske sekcije pri DKD »Solidarnost«. Prvi pevovodja je bil Viktor Mihelčič, ki je v tistih časih vodil tudi moški pevski zbor istega društva. Že kmalu po ustanovitvi je ženski zbor pričel s prvimi nastopi, ki so se potem množili, dvigala pa se je tudi ka kovost. Tako je ženski zbor poleg nastopov na različnih proslavah, rednih letnih koncertih skupaj z moških zborom, taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, malem taboru pevskih zborov v Grižah, nastopal na radijskem tekmovanju, kjer je požel vidne rezultate ter nastopil tudi na radijskem zveznem tekmovanju pevskih zborov v Beogradu. Še bi lahko naštevali nastope in uspehe zbora, ki se je v tem času boril z raznoraznimi te- žavami. V desetih letih se je zamenjala skoraj celotna sestava pevskega zbora. Razumljiv) je dejstvo, da je potrebno vdiko odrekanja materi in ženi, da redno dvakrat tedensko pride na vaje. Od udeležbe na vajah je odvisen kočni uspeh zbora, ki se meri predvsem po kakovosti petja. Tudi te težave dekleta ij žene premagujejo in prepev. o v svoje drugo desetletje, v za< njih letih vodi zbor Karla Urh, ki pa bo letos za nekaj časa odsotna. Pevke računajo, da bodo z vztrajnostjo, ki so jo pokazale do sedaj in s pridobitvijo n »vih pevk prepevale še mnogo mrogo let, kar jim iz srca želimo in čestitamo ob njihovem jubileju. MAJ Pevke zbora na jubilejnem koncertu skupaj z zbi rovodkinjo Karlo Urh KS Moste obvešča vse ljubitelje rekreacije v občini, da tudi letos redno teptajo smučarske tekaške proge v okolici Most in ob potoku Tunjica proti Tunjicam. Kljub skromnim snežnim razmeram v letošnji zimi so bile že v novembru dva tedna proge urejene, prav tako tudi od novega leta dalje, saj se tu, posebno za Križem, sr ■» dobro obdrži, imajo pa tudi lasten teptalec snega, ki so ga nabavili v lanski sezoni. Letos pripravljajo tudi tečaj smučarskega teka za vse starosti, ko bodo snežne razmere boljše, pa bodo pripravili tradicionalno odprto prv ;nstvo Most v smučarskih tekih. Na teh programih bo možno s predhodnim dogovorom organizirati tudi sindikalna in druga tekmovanja. Ob tej priložnost! prosijo obiskovalce, naj ne hodijo s čevlji po progah in naj pse pustijo doma, smučarje pa naprošajo, naj sitonen korak uporabljajo le tam, kjer je na voljo več smučin. Februarja 1983 je Miro Žibert v Moste pripeljal motorne sani, s katerimi so prvič steptaii proge. Takrat so priredili tekmovanje, ki se ga je udeležilo 36 domačinov (prizor na sliki), lani pa so na to tekmovanje prišli smučarji iz vse Gorenjske in Ljubljane. Od takrat dalje v Mostah redno urejajo tekaške proge in so edini v občini, ki skrbijo za rekreativni smučarski tek, na njihovih progah pa redno trenirajo tudi kamniški biatlonci. Za kar najboljši nadaljnji razvoj smučarskega teka in ostalega rekreativnega športa v Mostah pripravljajo ustanovitev športnega društv saj bodo tako laže skrbeli za -.'kreacijo in za množične prirt iitve, po drugi strani pa uredili tudi financiranje te dejavnosti. V. O. Spomini ne zbledijo Tradicija se ohranja Namen tega tradicionalnega srečanja je, da obudimo spomine na našo slavno in edinstveno preteklost in da vi borci in aktivisti prenašate v našo zavest revolucionarno misel, da bomo znali ceniti to, kar ste nam vi priborili s krvjo in velikimi žrtvami, to je - svobodo. S temi besedami je pričel slavnostni govornik, predsednik KO SZDL Tuhinj Ivan Hribar, na tradicionalnem pohodu na Košta vsko planino v nedeljo, 22. decembra 1985 pred spomenikom na Slevcu proslavo v počastitev spomina na herojsko borbo Kamniškega, Zasavskega in Savinjskega bataljona z več tisoč sovražnikovimi vojaki na Ko-stavski planini. Že vrsto let se srečujejo preživeli borci te bitke, drugi borci in aktivisti ter drugi pohodniki pred spomenikom na Slevcu v dobri veri, da spomin na te težke čase, predvsem pa na žrtve ne bo nikoli zamrl. Upanje jih ne bo izneverilo, saj je med udeleženci spominskega pohoda iz leta v leto vedno več mladih, ki stopajo po stopinjah svojih očetov in dedov tudi na Slcvcc pred spomenik. Tudi letošnji pohod je vzorno organizirala ZRVS Tuhinj, ki nosi ime po priljubljenem komandantu Kamniškega bataljona, narodnemu heroju Matiji Blejcu-Matevžu, ki je daroval svoje življenje prav na Slevcu za to, da lahko danes uživamo sadove revolucije, spoznanj o neomajnem tovarištvu, medsebojnem zaupanju in ne nazadnje bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Slavnostni govornik je med drugim poudaril: »Kot v času osvobodilnega boja in revolucije, tako tudi sedaj potrebujemo več samozaupanja, tovarištva, več poguma in tudi več optimizma. Danes se srečujemo z vse pogostejšimi nacionalističnimi izpadi in vse bolj odkritimi napadi sovražnikov vseh barv na revolucionarne pridobitve in naš samoupravni sistem, kar izziva ogorčenje delovnih ljudi in občanov. To še tem bolj, ker zasledimo nacionalizem v domala vseh sferah življenja, najsibo v gospodarstvu, obveščanju, pa do Športnih in kulturnih prireditev. Zaskrbljujoče je, da se del naše Pionirji OS Zg. Tuhinj v družbi dveh preživelih borcev bitke na Kostavski planini TOMAŽKA in BRANKA in slavnostnega govornika pred spomenikom na Slevcu mladine vse bolj podreja indoktrinaciji nacionalizma in klerona-cionalizma. Nacionalistične in druge nasprotne sile usmerjajo svojo dejavnost k temu, da bi razbile bratstvo in enotnost in enakopravnost naših narodov in narodnosti oziroma naše temeljne vrednote, na katerih smo izbojevali zmago in svobodo, socialistično revolucijo, temelje na katerih še gradimo našo socialistično samoupravljanje« Govornik je nadaljeval z mislimi o pripravah na bližnje volitve in angažiranost pri evidentiranju kandidatov za delegate in nosilce odgovornih funkcij. »Prazen prostor naše neaktivnosti iščejo tisti, ki nam ne želijo naše svobode, miru, bratstva in enotnosti« - so bile zaključne besede slavnostnega govornika. Udeležencem pohoda so pripravili kulturni program »stari« znanci tradicionalnih pohodov. V kulturnem programu so sodelovali pevci iz Tuhinja, učenci OŠ. Zg. Tuhinj in mladinci iz Tuhinja, Motnika in Šmartnega. • V organiziranem patrolnem teku je med mladinskimi ekipami zmagala ekipa strelcev »A. BALOHA« iz Zg. Tuhinja, med člani pa OK ZRVS Kamnik. V patrolnem teku je sodelovalo šest ekip (po tri v vsaki konkurenci), v prihodnje pa organizator pričakuje številnejšo udelež- il. Tri generacije Jcrasov v hlevu bo predvsem mladih, ne le na pohodu temveč tudi na patrolnem teku. Vsako leto pričaka pohodnike na Kostavski planini že prižgan ogenj, da se lahko ob njem ogre-jejo ali primerno oz. počasi ohladijo. Tudi »zasede« s šilcem domačega so vedno pripravljene pred prihodom do spomenika. Prav je, da vsaj z besedo omenimo zvesta pripravljalca kresa na Slevcu, ki sta pred leti tekmovala, kdo bo prej pripravil drva in zakuril, sedaj pa složno že dve leti skupaj pripravljata drva in zakurita ogenj. To sta Maks KRAMAR, upokojeni gozdni delavec in kmetovalec Jože JERAS. Maks kljub letom, prek 60, redno prihaja k pripravi »svojega« in »njunega« kresa. V času NOB je bil mitraljezec minerskega voda »Grintovee« nad Škofjo Loko. Mnogi se ga spominjajo po njegovih drznih in uspelih podvigih mitraljezca. Obljublja, da bo še vrsto let pričakal pohodnike na Slevcu s prižganim ognjem. Jože - Ocvirkov pa je kljub 75 letom prav tako ob Maksu, včasih pred njim, včasih pa za njim, stalni obiskovalec Slevca in eden od dvojice, ki skrbi, da pohodnike na proslavi ne zebe. Jožeta smo .obiskali na njegovi kmetiji na V. Hribih, kjer nam je razkazal na novo zgrajen hlev, v katerem ima poleg govedi privezane tudi konje. Za kmetijo skrbijo praktično tri generacije: Jože, njegov sin z ženo in trije vnuki. Tudi Joža je obljubil, da se vidimo na Slevcu prihodnje oz. letošnje leto v decembru. Lepa sončna nedelja je bila pravi užitek na Kostavski planini. Mladi so poslušali pripovedovanja preživelih borcev, ki so obujali spomine na tisti mrzli decembrski večer oz. noč od 24. na 25. december 1942. Vsi pohodniki pa so si zaželeli nasvidenje v Rudniku pri Radomljah 5. januarja 1986 in decembra ponovno na Kostavski planini, mnogi od njih pa tudi februarja na Osckih. MAJ »Glavni dobitek« v Mostah Odmev Kultura gre še vedno dalje Tokrat bom ljudske modrosti pustila pri miru, ker tovariša Fti-čarja očitno spravljajo v zadrego, poleg tega pa razne polemike kradejo prostor in razveseljujejo predvsem tiste bralce, ki komaj čakajo, da dobijo kost za glodanje (joj, spet me je zaneslo v pasji svet). Moj članek v 19. št. Kamniškega občana je imel predvsem namen pokazati, kako je s kamniško kulturo danes. Ne gre samo za glasbo, ampak tudi za druga področja kulturnega delovanja. Tu posameznik niti ni pomemben, saj je današnje stanje le posledica kulturne politike v preteklih letih. Mesto, na primer, ne premore niti ene dvorane, ki bi bila akustična in torej primerna za glasbene nastope, in niti enega odra, ki bi lahko dostojno gostil gledališko predstavo. Podoba dvorane kina Dom je žalostna (tapete odstopajo, zavese so strgane, stoli polomljeni, itd.). Vse to so dejstva, mimo katerih ni mogoče. Zato tudi ni pomembno, kdo laja (naslov članka je pač tako metaforičen, da ga ne kaže »prevajati*), kajti kultura se v Kamniku le ustavlja - in gre dalje. Treba je priznati, da se Zveza kulturnih organizacij trudi, da bi se stvari premaknile, vendar pa je moje gledanje na vzgojo malce skeptično. Najbrž bo treba k vzgoji primakniti še kakšen dinar in v Kamniku nekega dne vendarle postaviti kulturno središče, ki si ga mesto s svojo tradicijo zasluži. In ker si vsega tega, tovariš Ftičar. ne morete naložiti na svoja ramena, bo treba pač prebuditi vse tiste, ki so se do zdaj požvižgali na položaj kulture v Kamniku. Tudi nc bi bilo odveč, če bi v našem glasilu lahko prebrali program prireditev, ki jih ZKO načrtuje (za mesec dni vnaprej bi najbrž šlo), in kakšen pano sredi mesta tudi ne bi bil odveč. Upam, da tokrat ne bo moč najti zašiljenih puščic, ki bi kogarkoli osebno prizadele, čeprav mora vsakdo, ki javno deluje, računati tudi s kakšno puščico. In končno naj povem, da ne morem odgovoriti na vprašanje, kako ravnati kot predstavnik ZKO na zadnjem komornem koncertu, ker pač čepim v skromni koži uporabnika, in ne izvajalca. Lahko samo posredujem svoje osebne vtise. ILUŠ H. »Tako govoriš z očetom?« zavpije mati in še pristavi: »Ti nisi moj sin!« »Nisem tvoj sin?! Pa očetov tudi ne! Ja, potem pa grem. Saj sem zašel v čisto tujo hišo!« »Kam boš že spet letel?« »Grem t'stare iskat!« V napeto družinsko vzdušje vstopi, ko je je najmanj treba, daljna sorodnica in ženska, ki ima dober pregled nad vasjo, Marjeta. »Veš, Boštjan, ričet se kuha. Pa kdor bo prvi zajel iz sklede, se bo močno opekel.« Marjeta hiti pripovedovati, a ne tako hitro, da ne bi vmes izpraznila nekaj kozarcev ta belega. »No, saj me nič ne briga, ampak po vasi se govori, no, saj poznaš ljudi, kakšni so, da tvoj sin, ja, tvoj Branko, pri belem dnevu igra tenis z neko punco, pa z avtom se okrog vozita, pa . . .« Zdaj se ji je pa le ustavilo. Kaj je že v tekstu? Za trenutek ni slišati šepetalke, ko pa se ta predrami, se že spet oglasi režiser Tinče pod odrom: »Iva, pa ne tako glasno, saj nisi na odru!« Skušala sem približati le delček vaje, ki sem jo spremljala v enem od decembrskih večerov v moščanski osnovni šoli. Tako je bilo še med tednom, v soboto in nedeljo, 14. in 15. decembra zvečer, pa so »zares« igrali mladi igralci iz KUD Moste. Vaščani smo že nestrpno čakali na letošnjo premiero. Ne zaman. V igri Frana Liparja Glavni dobitek so nam pokazali izsek iz življenja, ki se odvija danes, tu med nami. Priletnemu profesorju Boštjanu Brvarju se nasmehne sreča - na loteriji zadane kar celo milijardo! Le kdo bi pri toliko denarja ostal ravnodušen! Novica temeljito poseže v življenje profesorja, njegove žene in že do zdaj razvajanega sina, ki je poskušal tudi študirati, a mu je za izpite zmanjkovalo časa. A sreča je opoteča - bančni šef mu sporoči, da so se zmotili pri številkah in da z milijardo ne bo nič. Življenje se spet povrne na stare tire, revščina pa je zdaj še bolj boleča. Po nekaj zapletih in razpletih pa k hiši še enkrat prinese bančnika Babica - milijarda je res profesorjeva. Vse številke so še enkrat preverili. Zdaj mu denarja ne more nihče več vzeti. Vsebina ni zahtevna, zato pa je toliko težja glavna vloga, ki jo je upodobil Izidor Cibašek. V treh dejanjih je moral igrati tri različna razpoloženja - in uspelo mu je. Težko bi bil bolj prepričljiv, pa čeprav se je moral preo-blekati iz pustega, v knjige za-bubljenega profesorja, v uglednega moža, ki si čas zapolnjuje s tenisom in slovesnimi večerjami, pa spet v poklapanega in osramočenega starca. Njegova prijazna družica Matilda v razsipnih časih, pa jezikava babnica v pomanjkanju in bedi, je bila Bernarda Lužar, obema pa je grenil življenje sin Branko-Metod Pi-bernik. Prav po jurčičevsko izvirni in pri gledalcih najbolje sprejeti pa so seveda nekateri stalni vaški tipi; tako zanemarjeni Krištof - Jože Koželj - z vedno enakimi, a vsakokrat drugače povedanimi zgodbami z ruske fronte; pa že precej naglušen in celo latinsko izobražen Simon Kocjančič z ženo Agato - Miran Erce in Slavi Zlobko. S svojim jezikom pa je vse spravila v koš branjevka in poštarica in nadležna sorodnica obenem, Marjeta-Mojca Lah. Ob teh so svoj delež prispevali še Iva Žnidar kot Ma-teja--Brankovo dekle, Marjanca Pogačar kot gospodinja Ančka ter Nika Ovijač in Metod Pogačar kot dijaka, ki se profesorja spomnita tudi še po dolgih letih. Njim in vsem, ki so tudi po tehnični plati prispevali k predstavi, je treba iskreno čestitati. Čeprav se člani skupine menjajo in so nekateri prvič igrali, je v celoti viden napredek - v izgovorjavi, v bolj resničnem živem jeziku, v več kretnjah in sploh v bogatejšem in bolj sproščenem gibanju na odru. Tudi režiser Pavel Ojsteršek-Tinče ni skrival zadovoljstva. »Kot sem že na nekaj vajah obupaval in se jezil nad igralci, tako sem zdaj vesel. Seveda sem že pri izbiri igralcev želel, da bi vsak dobil vlogo, ki bi mu brla pisana na kožo. Spodbujal sem jih, da bi vsakdo našel način, kako vlogo sprejeti za svojo, se vanjo vživeti, jo tako ponotranjiti in potem zaigrati, da gledalec nima več občutka, da je v »igri«, ampak sredi življenja. Še posebno se je to posrečilo Izidorju, ki je s svojimi 18-imi leti študiral in odigral vlogo skoraj kot odrasel mož. Tinče ob letošnji premieri ne skriva načrtov. »Radi bi presegli moščansko-komendsko zaprtost. Vsi imamo eno željo - igrati, zato je nesmiselno, da bi nas ločevalo ime vasi. Kot je Mojca zdaj pri nas odlično odigrala Marjeto, bom po svojih močeh pomagal Komend-čanom pri postavitvi njihove nje, kakršno je, ne pa, da bi tu ljudi zazibali v neki lažni svet. Predstaviti na odru tipe, ki ne bi nikogar pustili ravnodušnega, ampak bi se ljudje predramili in se vznemirili - morda sem pa jaz taka izgubljena duša, tak fičfirič ali nemočna figura v življenju. Podrezati v ljudi in jih predramiti iz materialnega blagostanja! Glavni dobitek že pomeni korak v tej smeri. Vem pa, da je vsako težje besedilo tudi večja zahteva za igralca, ne le za gledalca!« Kot mi v dvorani ocenjujemo igralce, tako vsi na odru in za kulisami hitro začutijo, kaj .se dogaja pod njimi. »Presenečen sent nad publiko. V tretjem dejanju, ko Boštjan že obupuje nad življenjem, bi v dvorani lahko slišal miš. Mislim, da so ljudje dojeli bistvo igre. Da gre za preobrate v človeku -zaradi denarja. Da se ob denarju pokaže človek, kakršen v resnici je - ubog ali bogat na duhu. igre. V Mostah pa bi rad imel dokaj stalno skupino igralcev, ki bi se z leti izvili iz »vaškega« okvira igranja in našli svoj slog izražanja. Najbolj pa si želim, da bi vzgojili gledalce, da ne bi odobravali le folklorno obarvanih veseloiger, da ne bi čakali le komičnih položajev, ampak da bi sčasoma razumeli tudi resnejše stvari, da bi lahko posegli tudi po kakšnem Cankarjevem tekstu. Skratka, da bi kazali življe- Tudi različni simboli - zamenjava krščanskih svetnikov z antičnimi boginjami ljubezni in užitka - naj bi kazali na dvoličnost človeka in na njegovo hlapčevstvo denarju.« Glavni dobitek bo morda prišel tudi v našo telovadnico ali kulturni dom. Pri gledanju se ne zadovoljite le s komičnimi prizori, ampak poskusite najti del sebe v katerem od likov. IRENA URBANEC Novoletni koncert Kot že vrsto let, smo tudi letošnje praznične dni imeli priložnost poslušati novoletni koncert, 23. decembra zvečer v dvorani kina Dom. Skoraj dve uri užitkov so nam pripravili pevci Mešanega pevskega zbora D KI) Svoboda Mengeš, glasbeniki Simfoničnega orkestra Domžalc-Kamnik z dirigentom Tomažem Habetom in solisti: Aci Berton-celj - klavir, Igor Saje - kitara, Zdenka Kristl-Marinič - violončelo, Janez Petrač - piecolo, Igor Krivokapič 8 tuba, Kcbcka Radovan - sopran in Marjan Tr-ček - tenor. Napovedovalec in povezovalec sporeda je bil Milan Marinič, pokrovitelj koncerta Kulturna skupnost Domžale, organizator pa Zveza kulturnih organizacij Kamnik. Pogled na množico, ki je čakala pred blagajniškim okencem in na vse, ki so karte že uspeli kupiti ali pa so šele bili na poti v kino Dom, je dal trideset minut pred začetkom koncerta slutiti, da tudi v Kamniku živi več kot le dvajset oboževalcev kulture. Dokaz za to je bila tudi polna" dvorana ljubiteljev dobre glasbe; ni jim bilo žal odšteti 250 dinarjev za užitek, ki ga večina od njih doživi le vsako leto enkrat. V poslušanje prvega dela programa nas je uvedla uvertura Lahka konjenica avstrijskega skladatelja operet Franza von Suppea. V nadaljevanju smo poslušali valček Zlato in srebro Franza Lcharja in pa poskočno polko »kralja valčkov« Johanna Staussa - Lahka kri. V skladbi Labod, francoskega skladatelja in pianista Camilla Saint Saensa pa je Simfoničnemu orkestru prvič »na pomoč priskočila« solistka, violončelistka Zdenka Kristl-Marinič. Potem je na oder prišel zbor in se razvrstil za orkestrom. Vsi v dvorani smo napeto pričakovali skladbo Luigija Denze Funicu-li-Funicula, katere izvedba pa je verjeto razočarala še koga. Ne smemo oporekati glasovnim sposobnostim pevcev, še manj tenoristu, ker bi bilo to neupraviče- no, treba pa je pripomniti, da je bil zbor postavljen precej v ne-akustično globino odra, tako da so se posamezni glasovi porazgubili, še preden so prišli do poslušalcev. Že naslednji solist, kitarist Igor Saje pa je skladbi Joaquina Rodriga Adagio iz concierta de Aranjucz nadvihnil toliko življenja, da smo bili poslušalci pripravljeni »zamižati na eno oko«, ter malce bolj napeti ušesa, kadar se je orkestru ali solistom pridružil tudi zbor. To je bilo tudi v zadnji točki prvega dela; v Bizetovi Carmen, kjer se je zbor spet zelo potrudil, prav tako pa tudi mi, poslušalci. Po dvajsetih minutah odmora je na oder prišel Aci Bertoncelj ter virtuozno odigral Rapsodijo v modrem, ameriškega skladatelja Georga Gershvina. V program so uvrstili tudi francoskega opernega skladatelja Jacquesa Offenbacha in njegove Hoff-mannove pripovedke, ter skladbico Tomaža Habeta Potepuha, ki jo je na piecolu zaigral Janez Petrač, ter jo tudi malce prehitro zaključil. Naglo dirigentovo opozorilo pa je bilo dovolj, da je že omenjeni solist odigral še tri tor ne in ob burnem aplavzu spel zasedel svoje mesto v orkestru." Tudi zadnji skladbi Vaške lastovke Josepha Straussa v izvedbi sopranistke, zbora in orkestra, in Traviate, mojstra italijanske romantične opere Gi-useppa Verdija (izvajalcem se je pridružil še tenor), sta bili doživetji zase. Ker se aplavz kar ni hotel poleči, smo lahko poslušali še dodatek, povsem na koncu pa uro, ki je označevala konec starega leta. Umanjkala je steklenica šampanjca, ki je vsako leto označila konec koncerta in začetek Novega leta. Recimo da pri današnjih cenah penečega vina tudi to ni nič presenetljivega, pa vseeno .... spodobilo bi se. Naj tudi jaz končam z »enim« velikim HVALA vsem izvajalcem, pa srečno 1986! MATIC ROMŠAK Na podlagi 177. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) izdaja uprava za družbene prihodke občine Kamnik POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1985, za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta In za leto 1986 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1986. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1985 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki občasno dosegajo dohodek za opravljanjem dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1985; 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1985; 3. Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1985; 4. Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1985. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodke presega dinarjev; 5. Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1985. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1985 presega 1,696.104 dinarjev. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnegaprebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od nepremičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; - zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1985 najdalj stalno prebivališče. Za leto 1986 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1986 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1986 Napoved vložijo: ~ zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katerem območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; ~ zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 1000 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 2000 dinarjev. OBČINA KAMNIK Uprava za družbene prihodke DIREKTOR Boris BAVČAR Odlične članice Vse tri kamniške odbojkarske ekipe so pred kratkim zaključile tekmovanje I. dela letošnjega prvenstva Slovenije 1985/86. Izjemno dobro, druge na lestvici, se po devetih kolih držijo odboj karice OK Kamnika, II. moška ekipa je na zelo dobrem 4. mestu, le člani I. moštva, ki tekmujejo v 1. slov. ligi, so se tokrat nekoliko slabše odrezali. Zasedli so, med 13 udeleženci te pravzaprav super lige, 10. mesto. Člani I. moštva so dobili S, izgubili pa 7 tekem. Izgubili so s Stavbarjem ml. 3:1, enako z Mislimo, z Narodnim domom iz Ljubljane s 3:0, medtem ko so štiri tekme: z Mežico, Izolo, Granitom in Salonitom (Kanal) izgubili tesno s 3:2. Štiri tekme s Šempetrom, Kočevjem, Brezovico in Bovcem so dobili s 3:0, s Turbino iz Selnice ob Dravi pa s 3:2. Po 12 kolih je lestvica I. SOL takale: 1. Salonit 20 točk, 2. Nar. dom 16, 3. Izola 16, 4. Mežica 16, 5. Stavbar ml. 14,6. Mislima 14,7. Granit 14,8. Brezovica 12, 9. Šempeter 12, 10. Kamnik 10,11. Turbina 8,12. Kočevje 2, 13. Bovec 0. Kamnicani so, kot vemo, nastopali tokrat precej oslabljeni, brez Aleša Škorjanca, Petra Hribarja in Marka Matjana, ki so pri vojakih. Zaradi ne-resnosti nekaterih igralcev, ki niso prišli na tekme, pa so izgubili vsaj dve tekmi preveč, na primer v Mežici in Kanalu. Sicer pa so nastopali v naslednji postavi: Grega Hribar, Janez Slabajna, Franci Obolnar, Gorazd Frontini, Marjan Novak, Primož Kaj-zer (bil je tudi trener), Mitja Matjan, Romeo Ungar, Miran Mrak in Matej Škorjanc. Zelo prijetno so nas presenetile odbojkarice v II. slov. ligi - zahod, saj so bile še dve koli pred koncem neporažene, sele v osmem kolu so v Črnučah prvikrat s 3:2 položile orožje. Sicer pa so okrepljene z Ljubljančanko Niko Hudoklin premagale s 3.0 ekipe Šobec (blizu Bleda), Pionir (N. m.), Koper II in Triglav (Kranj), s 3:1 so jim podlegle igralke Nove Gorice H., Plamena iz Krope in Jesenic, medtem ko so Partizan-:Belt iz Črnomlja že po njihovem vodstvu v nizih z 2:0 le uspele premagati s 3:2. V vodstvu so Črnuče 18 točk, sledijo Kamnik 17 (26:8), 3. Triglav 16, 4. Belt 14, 5. Pionir 13, 6. Plamen 13, 7. Jesenice 13, 8. Nova Gorica 12, 9. Šobec 10, 10. Koper II. 9 točk. Tudi moška ekipa OK Kamnik II, sestavljena iz nekaj izvrstnih članov, kot so npr. France Štrajhar, Marjan Novak, Bogo Logar, Jernej Womber- gar, Boris Logar in seveda vrste mlajših, je s 4. mestom dosegla zelo lep uspeh. Dobili so pet in izgubili štiri tekme. Z jeseniškim Žcltvarjcm, Triglavom, Salonitom ml.. Nar. domom II in Pionirjem U so dobili s 3:0. z enakim izidom so moraali priznati premoč Plamena iz Krope in mladincev z Bleda, le tesno, 3:2 pa so izgubili z Mokronogom in Črnučami. Na lestvici vodijo igralci Mokronoga 16, pred Triglavom 16, tretji je Partizan Črnuče 16, 4. Kamnik II 14 (20:12), 5. Bled ml..14, (19:15), 6. Železar 14 (15:15), 7. Plamen 13, 8. Pionir ml. 12, 9. Salonit ml. 10, in 10. Partizan Nar. dom II 10 točk. Že 2. februarja se začne v I. SOL drugi spomladanski del prvenstva, medtem ko bodo igralci in igralke v II. SOL začeli z drugim delom prvenstvene sezone 1985/8614. oziroma 15. februarja. - AN - DONIT ^ DONIT Medvode, n. sol. o., TOZD Trival, n. sub. o., Žebliarska pot S, Kamnik objavlja prosta dela in naloge rezkalca (iv. st. zaht.) Pogoj: dve leti samostojnega dela na rezkalnem stroju Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z priloženimi dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: DONIT, kadrovsko splošni oddelek, Žebljarska pot 5, 61240 Kamnik. Upokojenci spet na mini počitnice v Izolo Letovanje na morju postaja za upokojence drago in le redki si s svojimi skromnimi pokojninami lahko privoščijo 10-dnevni užitek ob naši obali. Društvo upokojencev Kamnik želi v februarju ponovno organizirati vsaj petdnevne »mini« počitnice v počitniškem domu upokojencev Slovenije v Izoli in na ta način omogočiti letovanje, čeprav krajše, tistim s plitvejšim žepom. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da upokojenci dokaj pridno koristijo ugodnosti »mini« počitnic. V minulem letu so imeli upokojenci kamniške obči- ne v Izoli 1138 nočitev, leto prej pa le 916. Koriščenje 10-dnevni h počitnic pa je v preteklem letu padlo na 856 nočitev, leto poprej jih je bilo kar 1882. Za tako občuten padec je prav gotovo kriva precej visoka cena, ki za marsikoga ni sprejemljiva. Društvo upokojencev Kamnik obvešča vse upokojence naše občine, da bodo mini počitnice v februarju in sicer od 21. 2. do 25. 2. in od 25. 2. do 1. 3.1986. Cena petdnevnega letovanja znaša 8.800 dinarjev. V ceni so vključeni vsi stroški bivanja v Izoli, turistična taksa, prevoz iz Ljubljane do Izole in nazaj, stroški organizacije in kosilo na dan vračanja. Taka cen.: bo mnogim dovoljevala, da bode letovali v Izoli in se kopali v ogrevani morski vodi. Zanimanje za tako obliko letovanja je med upokojenci kar veliko, zato naj se vsi, ki želijo koristiti te ugodnosti, čimprej zglasijo na DU Kamnik, Kolodvorska 5 in vplačajo celotni znesek. Društvo upokojencev z veseljem ugotavlja, da so bili skoraj vsi, ki so že do sedaj bili na takih »mini« počitnicah, zelo zadovoljni in so prepričani, da bo tako tudi letos. STANE SIMŠIČ OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KMANIK vljudno vabi NA'REDNO KRVODAJALSKO AKCIJO, KI BO V KAMNIKU v prostorih Šolskega centra Rudolfa Maistra - Novi trg v petih odvzemnih dneh: 16., 17., 20., 21. in 22. januarja 1986 vsak dan od 7. do 13. ure V bolnišnicah SR Slovenije so v letu 1984 porabili 46.425 litrov krvi, ki jo je darovalo 109.867-krvodajalcev v SR Sloveniji. V skupnem planu potreb po tem zdravilu je v letu 1986 potrebno zagotoviti za vsak odvzemni dan po 260 krvodajalcev. V občini Kamnik za petdnevno akcijo od 16. do 22. januarja 1500 krvodajalcev. Da bi zagotovili zadostne količine nenadomestljivega zdravila, vabimo vse zdrave občane nad 18 let starosti, da darujejo kri v akciji v Kamniku. Zaposleni v delovnih organizacijah v občini se vpišejo za prostovoljne krvodajalce v svoji osnovni organizacjji sindikata, ali aktivu RK v delovni organizaciji, v krajevnih skupnostih pa vpisujejo prostovoljne krvodajalce krajevne organizacije RK. UPORABA KRVI polno kri koncentrirana krvna telesca prana rdeča krvna telesca zmrznjena rdeča krvna telesca krvne ploščice plazmo gama globulin anti D imnunoglobulin anti Hepatitis B imunoglobulin drugi specifični imuni gama globulini in albumin crvoprecipitat «, težko ponesrečeni, ki potrebujejo vse krvne sestavine; bolniki, ki imajo zmanjšano število rdečih krvnih telesc bolniki, ki imajo reakcije po transfuziji; hranimo jih več let. Uporabijo se v slučaju potrebe po redkih krvnih skupinah; bolniki, ki krvavijo zaradi pomanjkanja krvnih ploščic; opečeni bolniki, ki imajo premalo beljakovin; je beljakovinska sestavina plazme, ki vsebuje zaščitna protite-lesca. Dajemo ga kadar je potrebno v povečani meri zavarovati ali zdraviti; za zaščito Rh D negativnih porodnic in žena po splavu pred Rh senzibilizacijo; za zaščito po stiku s kužnim materialom (vbodom z injekcijsko iglo); anti Varicella zoster itd. bolniki v nekaterih primerih namesto plazme. Posebno važen je za hitro pomoč ob velikih nesrečah in v vojni; bolniki s hemofilijo (krvavičnostjo) morajo dobiti koncentrirane tiste sestavine, k! jim jih primanjkuje. Zato jih iz plazme izločamo in pripravljamo. Pred dajanjem krvi nikar ne jejte mastne hrane. Zajtrkujte le čaj, kruh in marmelado, ne pa mleka, surovega masla, in ne pijte alkoholnih pijač! Po oddaji krvi boste prejeli malico, krvodajalsko izkaznico z navedbo vaše krvne skupine, če pa ste že bili krvodajalec, prinesite izkaznico s seboj, da vam vpišemo odvzem - darovanje krvi. Večkratne krvodajalce prosimo, da s svojim zgledom v delovnem okolju in krajevni skupnosti pridobijo vsak še po vsaj enega novega krvodajalca, ki bo prvič daroval kri. PREDSEDSTVO OO RKS Kamnik SMRTI SLAPAR Janez, km, upokojenec iz Pšajnovice št. 9, star 74 let ERZAR Janez, osebni upokojenec iz Srednje vasi 4, star 63 let PODBELŠEK Marjeta, km. upokojenka iz Golic št. 14, stara 86 let POLJANŠEK Frančišek, os. upokojenec iz Žubejevega 5, star 74 let GALIN France, osebni upokojenec iz Krivčevega 17, star 61 let HALER Jožefa, druž. upokojenka iz Duplice, Groharjeva 4, stara 68 let BURJA Jožef, delavec iz Duplice, Jakopičeva 21, star 50 let KAVČIČ Angela, osebna upokojenka iz Most št. 88, stara 79 let ŠPELETIČ Marija, druž. upokojenka iz Ljubljane, Krakovski nasip 26, stara 77 let DREMEU Ivana, os. upokojenka iz Kamnika, Klavčičeva 14, stara 80 let FLIS Leopold, strojni ključavničar iz Kamnika, Zale 15/a, star 49 let URŠIČ Viktor, upokojenec iz Bistričice 7, star 78 let GRČAR Frančiška, os. upokojenka iz Kamnika, Kidričeva 46, stara 75 let Kavčič Frančišek, os. upokojenec iz Kamnika, Bakovniška 9, star 80 let POROKE PINTERIČ Janez, strojni ključavničar iz Kamnika in PLANINO Smiljana, študentka filozofske fakultete iz Kamnika ' PLAHUTNIK Anton, usnjarski tehnik iz Zduše in KOŽELJ Marija, ekonomski tehnik iz Zgornjih Stranj ZAHVALA i V 80. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek FRANC KAVČIČ iz Kamnika, Bakovniška 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in tovarni Titan za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govorniku tovarišu Modicu za poslovilne besede, praporščakom za zadnji pozdrav in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Angela, sin Franc, hčerke Sonja, Mara, Angelca in Vika z družinami Kamnik, Vir, Duplica, Kanada, januar 1986 ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica MARIJA LENARČIČ rojena JUTERSEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in OO sindikata DSSS Donit Kamnik, Elektroelement Izlake, TOZD Svit Kamnik za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala tudi govorniku društva upokojencev tovarišu Modicu za poslovilne besede in g. župniku za opravljen cerkveni obred. Žalujoči: vsi njeni Šmarca, Kamnik, Podgorje, Bakovnik, januar 1986 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi draga moža, očeta, brata in strica ANTONA SPENKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem DO Stol, gasilskim društvom, pevcem in g. župniku, in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Žalujoči: vsi njegovi Šmarca, januar 1986 ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša dobra mama, babica, prababica, svakinja in teta ANGELA MAJCENOVIČ rojena MAZOVEC, s Perovega - Kovinarska 23 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo v letih njene starosti in bolezni obiskovali, ji z razumevanjem prisluhnili in nudili požrtvovalno pomoč, zlasti prijateljici Milki, sestrama Elfridi in Mariji, očetom frančiškanom in zdravniku dr. Pajntarju. Najlepšo zahvalo dolgujemo tudi za vsa izražena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo spoštovanim duhovnikom za lep pogrebni obred ter pevcem Prvega slovenskega društva Lira in pevcem iz Stranj za pesmi v slovo. Žalujoči: vsi njeni ^^^^^^Perovo^trame^Uubjjanaja^ ZAHVALA Vsem, ki ste našemu MIHAELU KALIŠNIKU Matijevemu atu iz Godiča izkazovali prijateljstvo, ga počastili na zadnji poti s tako številno udeležbo, mu v spomin poklonili cvetje, storili s pritišano slovesno ubranostjo, s pesmijo in besedo vse za tako lep pogrebni obred, nam pomagali in nam izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi Godič, Ljubljana, Mekinje, Podjelše, Zg. Tuhinj, Domžale, decembra 1985 ZAHVALA V 50. letu nas je prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric STANISLAV VRANKAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in z nami delili neizmerno bolečino. Še prav posebej se zahvaljujemo njegovim sodelavcem DO Menina, gasilskemu društvu Srednja vas in drugim gasilskim društvom, vsem praporščakom, govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru Mavrica iz Srednje vasi za ganljivo petje, godbi in župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Tončka, sinovi Marjan, Danilo in Peter z družinama, hčerka Marinka, bratje France, Martin, Ivan in sestre Mirni, Štefka, Kali, Francka z družinami ter drugo sorodstvo Potok, Loke, Vrhpolje, Podhruška, Kavran, Soteska, Kamnik, decembra 1985_ ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta, brata in strica FRANCETA POLJANSKA iz Žubejevega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebno pa se zahvaljujemo gasilskemu društvu Sela ter g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Žubejevo, Podgorje, Kamnik, Mekinje, Laze, Črna, decembra 1985 1.3. decembra 1985 smo se na tuhinjskem pokopališču poslovili od naše drage mame, stare mame, prababice in tete MARJETE PODBELŠEK iz Golic 14 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali, izrekli sožalje, mami podarili cvetje in jo v tako velikem številu pospremili v zadnji dom. Zahvaljujemo se pevcem za zapete žalostinke, praporščakom za zadnji pozdrav, tovarišici Zavbijevi za poslovilni govor in župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete FANI GRČAR rojene RABIČ gostilničarke v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in zancem, ki ste se od nje poslovili, jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nam izrekli ustno in pisno sožalje ter nam stali ob strani v teh težkih dneh. Posebna zahvala dr. Mušičevi, v. med. sestri Drnovškovi, združenju obrtnikov in društvu upokojencev iz Kamnika za tople besede,, pevskemu zboru Lira za občuteno zapete pesmi ter župniku za opravljen obred. Vsi njeni Kamnik, Ljubljana, Kome/ida, december 1985 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA STARO VASNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala tudi kolektivom Svilanit, Zarja, Svit, M-Eta, Rudnik kaolina in kalcita, upokojencem iz Črne in kegljaškemu klubu Eta Kamnik. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija, sinova Igor in Marko, hčerki Olga in Milena z družinama, bratje, sestre in drugo sorodstvo Črna, Duplica, Scla, Brezje, Godič, Kranj, Zagreb, november 1985 Ko si mi zadnjič stisnil roko, slutila sem: to je slovo. V življenje, ki tako rad si ga imel, hlad smrti je neusmiljeno zavel! V SPOMIN JERNEJU GOLOBU 28. januarja 1986 bo minilo žalostno leto, odkar si nas za vedno nepričakovano zapustil. Hvaležni smo vsem, ki se ga spomnjate, obiskujete njegov prerani zadnji dom, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Vsi tvoji Vrpolje, januar 1986 ZAHVALA Ob nenadni smrti ANICE ERZAR se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedam, ki so ji nudile pomoč v težkih dneh. Posebno se zahvaljujemo g. Obrulek, ki je bila ob njej v zadnji uri njenega življenja. Zahvaljujemo se dr. Pevcu za zdravljenje v času njene bolezni, kakor tudi g. župniku za lep obred in tistim, ki ste nam pomagali po njeni smrti. Marija Kukovica Kresniške Poljane ZAHVALA Ob izgubi naše ljubljene hčerke in sestrice TANJE GOLOB se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v času njenega zdravljenja in slovesa. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sorodnikom, sodelavcem ZD Kamnik, tovarišici in učencem 2. b razreda OŠ Duplica, sostanovalcem Groharjeve 4, pevcem pevskega zbora Lira in g. župniku za pogrebni obred. Njeni: očka Marjan, mami Alenka in bratec Aleš Duplica, decembra 1985 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali ob smrti našega dragega ANTONA HAUPTMANA Predvsem pa smo dolžni zahvalo vsem sosedom, prijateljem, zancem, sorodnikom in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in pomoč. Iskrena hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti, pevcem za žalostinke, direktorju Integrala, TOZD Ceprom tov. Gromu za poslovilne besede, prav tako pa tudi sodelavcem DO Donit, TOZD Kemostik in TOZD Trival za pomoč. Zahvaljujemo se dr. Su-štarjevi za neizmerno zdravniško pomoč, župniku pa zahvala za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: Tončka in Toni Hauptman ter drugo sorodstvo Mekinje, Nemčija, Jarše, Nožice, december 1985 Prav tako kot otroci ZUIM-a se je razveselila tudi tovarišica vzgojiteljica, ko sta jih v njihovi sobi obiskala direktor blagovnice Metalka Kamnik, Vinko Marolt in direktor zavoda Adolf Prašnikar ter jih obdarila z lepim novoletnim darilom Metalke iz Kamnika (Vera Mejač). Praktična darila za invalidno mladino Kamniška Metalka, blagovnica je bila nedavno prenovljena, se je spomnila tudi Zavoda za .usposabljanje invalidne mladine v Kamniku in jim podarila dva radiokasetofona in TV sprejemnik, namenjen tudi za računalniško uporabo. Darila je otrokom izročil vodja kamniške poslovalnice Vinko Marolt, in ker jih je obiskal v predno-voletncm času, so ga otroci sprejeli kot pravega dedka Mraza. In čeprav sta mu manjkali siva kučma in bela brada, njihove oči ob njegovem prihodu niso bile nič manj iskreče. Invalidnih otrok se je spomnila tudi ljubljanska delovna organizacija Dinos. saj jim je za novo leto podarila barvni TV sprejemnik in se na ta način zahvalila za (med delavci Dinosa) izredno lepo sprejeto razstavo ročnih del, ki jih je Zavod prispeval za otvoritev Dinosovih novih poslovnih prostorov v Črnučah. Tudi Metalki, ki je zavodu za usposabljanje invalidne mladine že večkrat priskočila na pomoč s praktičnimi darili, so otroci obljubili, da bodo s svojimi ročnimi deli skušali olepšati prenovljeno kamniško blagovnico. . Direktor zavoda Jože Prašnikar je ob tej priložnosti napovedal tudi veliko presenečenje, ki ga kamniški invalidni mladini pripravlja Komunalno podjetje Kamnik. Med zimskimi počitnicami bodo namreč njihovi delavci dvajset najprizadevnejših gojencev zavoda Popeljali s teptalcem po Veliki planini in tako tudi nepokretnim otrokom na nek način omogočili užiti del zimskih radosti. R. G. Dedek Mraz je vedno dobrodošel Pričakovanje novega leta je tudi za kamniške otroke doseglo višek ob prihodu dedka Mraza in njegovega spremstva. Še bolj veselo in sijajno hi bilo, če je ne bi spet zagodel dež. Z dedkom Mrazom se je lahko zmeniti, vremenu pa ni mar za nikakršen dogovor ali hrepeneče želje. Marsikateri bonbon, ki ga je dedek Mraz vrgel med otroke, je tako končal v luži, mnogo otrok je zaradi mokrote ostalo doma in so lahko samo v domišljiji podoživljali mimohod svojih junakov. Obisk dedka Mraza se je nadaljeval v telovadnici pri zdravstvenem domu, kjer je dedek Mraz pozdravil otroke s toplimi besedami, se pogovoril z njimi, poslušal pesmice, ki so mu jih zapeli. Sledila je še igrica o Modri vrtnici, ki so jo zaigrali mladi gledališki umetniki iz SENŠ Rudolfa Maistra. Predstavili sta se tudi dve plesni skupini za jazz balet, za konec pa je dedek Mraz otrokom zabičal, da naj bodo pridni v šoli in ubogajo starše. Dedek Mraz se je poslovil in obljubil, da se bo drugo leto spet vrnil, obložen z darili in seveda v spremstvu pravljičnih bitij. Za uspešen obisk dedka Mraza se moramo zahvaliti občinski zvezi prijateljev mladine, kije prireditev izredno uspešno organizirala. DAMJAN GLADEK Dedek Mraz v pogovoru z otroki Sprevod dedka Mraza skozi Kamnik Na svidenje, otroci! (Foto: Damjan Gladek) V IGRAH BREZ MEJA na zaključku sindikalnih športnih iger za leto 1985, ki jih je 21. decembra 1985 pripravila, komisija za šport, rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu Kamnik, so nastopile le tri ekipe. Od leve proti desni: ekipa Svilanita, Utoka in Zarje. (Vera Mejač) (Ne)veselo srečanje športnikov Kazalec na uri se je sobotnega Popoldneva 21. decembra lani *e pomaknil čez peto uro, ko *e"i hitela proti športni hali v Kamniku, ki naj bi bila prizorišče veselega, športno zabavnega srečanja. Točneje: prizorišče zaključnih sindikalnih športnih Iger kamniških delovnih organizacij. Vesel korak na poti na veselo prireditev pa je zastal ob prvem Pogledu na prizorišče, kjer je prostora za okroglo dva tisoč ljudi: peščica znanih rekreativcev ni mogla zapolniti velikega prostora. Nepokrite mize in klopi so nie spominjale na slabo organizirano veselico, ki nima prav nič skupnega s pomebno zaključno prireditvijo. Kar nekako žalostno smo se spogledovali med seboj člani ekip, ki so se odzvale vabilu na zaključno prireditev, že pred leti smo jo poimenovali IGRE BREZ MEJA, in nisem si mogla pomagati, če sem bila .žalostna tudi ob pogledu na pol prazno tribuno, ki se ni in ni hotela napolniti. Klavrne podobe niso mogle zbrisati niti zabavne igre, ki so bile letos skromne. Pomerili smo se med seboj le v dveh igrah in ugibanju športnika »X«. Zamisel organizatorja, ki je povabil na prireditev vsa znana športna imena našega Kamnika, se mi je zdela imenitna, saj sem tako imela priliko spoznati nekaj teh tudi v »živo«. Zaradi prireditev (če si je to ime sploh prislužila?!), ki je bila taka, kot je pač izpadla, me je pred znanimi športniki postalo sram, saj si za- gotovil niso-zaslužili tako maloštevilne publike, kakor tudi sodelujočih na prireditvi, torej nas, ki jim poskušamo slediti (se vč, s skromnejšimi rezultati). Predstavili se nam je »oče« tenisa Janez Bogataj, najboljši med veterani v Jugoslaviji, strelec Marjan Repič, ki si je s svojimi rezultati pridobii mesto med kategoriziranimi športniki Jugoslavije, enako tudi lokostrelec Boris Jemec, v najvišjem razredu zaslužnega športnika Jugoslavije pa je tudi alpinist Bojan PODLAK; prvič sem srečala al-pinistko Ireno Markuš, ki je kot Članica prve ženske odprave osvojila Pik Komunizma v SZ in ni mi bilo težko prepoznati naša častna olimpijca Tatjano Smolnikar in Andreja Laniška, kakor tudi ne prve dame kolesarjenja Vido Uršič; z občudovanjem sem prisluhnila skromnim besedam človeku neskromnih dejanj - zmajarju Borutu Pestotniku, zaploskali pa samo tudi kanuistu Andrijašiču. Seveda tekmovalni rezultati prireditve niso bili pomembni, a vseeno: na najvišjo stopničko so Utokovo ekipo pripeljali uspešnejši zadetki na koš pred ekipo Zarje, ki je bila rrranj usešna, ekipi Svilanita pa je preostalo častno tretje mesto, a zato nič manj lep kristalni pokal, ki so jih prejele vse (3 z besedo: tri) ekipe za sodelovanje. Priznanja so prejeli tudi najboljši športniki Kamnika, med katerimi so poleg bučnega aplavza požele vse naše simpatije brhke upokojenke, ki so za svoje imenitne rezultate, predvsem prvo mesto v balinanju, osvojile slovenski športni vrh med upokojenci. Do tja jih je popeljal neomajni Slavko Šuštar. Za sodelovanje s komisijo za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu je prejel prelep pokal Franc Sikošek, predsednik sindikata; ob izteku mandata mu priznanje gotovo veliko pomeni. Seveda naj bi bila »špica« prireditve podelitev pokalov sindikalnim organizacijam, ki so v letu 1985 dosegle najboljše rezultate in se izkazale z množičnostjo. Pokal za množičnost je osvojila ekipa Utoka, ki ga je lastnoročno ponesla s seboj. Pri najboljši volji pa si ne morem priklicati v spomin »športne velesile« med sindikalnimi organizacijami, ki je osvojila pokal za najboljše dosežke. Objava rezultata je pač izzvenela v pol prazni dvorani, nanj pa se sindikalna organizacija ni odzvala. Tako je bilo k sreči poskusov za neko pomembno športno rekreativno prireditev konec,*po-skus zabavnega dela preditve pa bi se zagotovo izjalovil, če bi vsaj nekaj trdoživih glav ne ostalo v hali, kjer smo prisluhnili poskočnim taktom Kajžarjcv. Celo zavrteli smo se in uspelo nam je do konca izpeljati plesne figure, ne da bi se kdo »zložil« po valovitih tleh, ki so na nekaterih mestih popustila in spravljale v nevarnost najvztrajnejše na plesišču. Konec srečen, vse dobro! Ko je kazalec na uri prestopil enajsto zvečer sem si globoko oddahnila, saj je bilo prireditve ko- nec. Ostali pa so neprijetni spomini, ki bodo z dna prelepega kristalnega pokala čakali na popravni izpit prireditve. Zakaj popravni izpit? Predvsem zato, ker bi organizatorji morali poskrbeti za boljšo reklamo, saj bi marsikateri Kamničan še rad spoznal najboljše športnike, navijal za svoje sodelavce in-se z njimi pozabaval ob veselih poskočnih zvokih. Tudi zato, ker bi organizatorji morali računati na to, da je treba privabiti kar precej ljudi v tako velik prostor, kot je kamniška športna hala. Predvsem bodo morali tudi razmisliti, komu v bodoče zaupati organizacijo zabavnega dela prireditve, kajti mladina iz Tunjic si sto zvezdic za dobro delo ni pridobila. Žejni in lačni smo morali počakat,, da se je mladinka iz Tunjic razpoložila ob vedrih taktih ansambla in nam bila pripravljena postreči. Seveda ni stvar oganizatorja, če je bila udeležba ekip tako sla- ba, saj je to stvar ekip samih. Ni pa temu več tako, če organizator ni storil vsega, da bi privabil čim več sindikalnih organizacij. Za konec pa še: nekaj novih, iskrivih in zanimivih idej ob Organizaciji zaključnih športnih iger je izgubilo na sijju, še pred-no so zasvetile in lahko nas je zato vse skupaj sram! Nas Kam-ničane, ki smo še enkrat dokazali, da ne znamo in nočemo imeti tako zanimivih prireditev, kot bi ta lahko bila. Prav zato moramo vsi skupaj na popravni izpit! KIKA VABILO Predsedstvo Krajevne konference SZDL Duplica sklicuje temeljno kandidacijsko konferenco, ki bo v torek, 28. januarja 1986 ob 18. uri v Kulturnem domu na Duplici. Janez Plevel in Ivana Skamen iz ekipe Svilanita ugibata v kvizu neznanega športnika. (Vera Mejač) OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN Na Veliki planini trojna zmaga Jugoslovank V tretjem kamniškem FIS slalomu za ženske, kije bil 3, januarja na Veliki planini v meglenem vremenu, Je malce presenetljivo zmagala Mojca Dežman, pred Katjo Lesjak in Matejo Svet. Uvrstitev najboljših pa niti nI tako presenetljiva, če vemo, da so slabše tekmovalke na manjših tekmah precej bolj motivirane, saj so jim te najlepša priložnost, da izboljšajo svoje FIS točke. Za tekmovanje je bilo prijavljenih 79 deklet iz šestih držav, štartalo pa jih je 65 iz petih držav; Avstrije, Madžarske, Liechtensteina, Japonske in Jugoslavije. Kljub temu, da je bilo zaradi nemogočih vremenskih razmer komajda mogoče verjeti, da bodo marljivi organizatori;, iz SK Kamnik lahko uspešno pripravili progo, jim je to po mnogih urah trdega dela uspelo. Tekma je za njimi, ocene so ugodne in tudi mnenje tehničnega delegata FIS je pozitivno, tako da si lahko vsi člani kluba, ki so pomagali pri organizaciji, oddahnejo od napornega dela, kateremu so se morali posvetiti ravno med novoletnimi prazniki. Prvo dejanje petkovega slaloma je bilo na vrsti že v četrtek zvečer, ko so v hotelu Malo-grajski dvor sestankovali in žrebali štartne številke vodje ekipe in organizatorji tekmovanja. V petek dopoldne ob 10. uri pa se je na progi Zeleni rob, ki meri 432 m, njena višinska razlika pa je 132 m, začelo zares. Prvo progo je trasiral Jože Drobnič. Postavil je 51, dokaj zaprtih vratic, ki so tekmovalkam povzročala nemalo težav, saj jih je deset moralo predčasno končati vožnjo. Se preden se je tekma začela, so progo preizkusili predtekmovalci - naraščaj-niki iz SK Kamnik, za njimi pa se je v meglenem vremenu na progo pognala Ingrid Stoeckel iz Avstrije. Njen končni čas 51.85 je bil dobra orientacija, čeprav so ga nekatere boljše tekmovalke močno presegle. Žc Katarina Zaje, ki je imela štartno številko dve, je bila za pol sekunde boljša, še boljši od nje pa sta bili Mojca Dežman in Katja Lesjak, ki se je s časom 49.74 tudi edina spustila pod mejo 50 sekund. Tako se je med naše najboljše po prvem teku uvrstila le Liechtensteinka Jolanda Kindle. Kot zanimivost prvega teka pa še to, da 14 prijavljenih tekmovalk sploh ni štartalo, vse ostale, ki so prišle na cilj, pa so bile zadovoljne s pripravljenostjo proge in vzdušjem, ki so ga ob njej pripravili maloštevilni gledalci. Slab odziv gledalcev je do neke mere razumljiv, kljub ne prehladnemu vremenu, —2°C na startu in +2 C na cilju, saj je smuka možna le na progi, ki so jo pripravljali in pripravili za tekmovanje. Drugi tek se je začel ob 13. uri, na isti progi, le postavitev vratic je bila druga: 52 jih je precej bolj takoče nanjo postavil Avstrijec F. Berchtold. To dokazuje tudi krajši tekmovalni čas in pa izpad ene same tekmovalke, medtem ko še ena sploh ni startala. Ostale pa so vozile takole; najhitrejša je bila Mojca Dežman pred Matejo Svet in Katjo Lesjak, ki je na račun previdnejše vožnje izgubila prvo mesto. Odličen četrti čas drugega nastopa je dosegla naša mlada tekmovalka Nataša Bokal, tik za njo pa se je uvrstila najboljša tuja tekmovalka, Japon-ka Sachive Sato. Na koncu je bilo uvrščenih 53 tekmovalk; 29 iz Jugoslavije, 17 iz Avstrije, 3 iz Madžarske, 3 iz Japonske in ena iz Liechtensteina. Rezultati: 1. Mojca Dežman 92.75 (50.01; 42.74), 2. Katja Lesjak 92.83 (49.74; 43.09), 3. Mateja Svet 93,86 (50.86, 43.00), 4. Jolanda Kindle 95.42 (51.64; 43.78), 5. Sachive Sato (Jap) 95.72 (52.05; 43.67), 6. Katarina Zaje (Jug)'95.85 (51.37; 44.48), 7. Polona Pehare (Jug) 95.87 (51.68; 44.19), 8. Veronika šareč 95.96 (51.77; 44.19), 9. Ingrid Stoeckl (Aut) 96.17 (51.85; 44.32), 10. Petra Božič (Jug) 96.20 (51.82; 44.38), 11. Brigitt Eder (Aut) 96.30, 12. Daša Šegula (Jug) 96.45. 13. Nataša Bokal (Jug) 96.84, 14. Petra Kronberger (Aut) 97.06, 15. Maja Česnik (Jug) 97.51, 16. Breda Tomažič (Jug) 97.53, 17. Maja Koprol (Jug) 97.69, 18. Petra Hafner (Jug) 97.72, 19. Elfri-ede Eder (Aut) 98.26, 20. Nuša Tome (Jug) 98.62. . . MATIC ROMŠAK Pričetek zimske sezone Smučarji tekači oziroma biatlonci-člani tekaške sekcije SK Kamnik, so prva tekmovanja na snegu pričeli dobro, čeprav so se morali na treninge voziti ali na Černivec ali na Jezersko. Na preglednih tekmovanjih v biatlonu decembra na Pokljuki se je Novak uvrstil v državno reprezentanco, za las pa sta uvrstitev v izbrano vrsto zgrešila Golob in Močnik, ki sta prvi rezervi. Na Pokljuki je bil odličen tudi Sedušak, ki je na 15 km osvojil 4. mesto. Na tekmovanju v biatlonu za me-morial padlega bataljona je pri mladincih Novak osvojil 2. mesto, Golob 5., Močnik pa je bil sesti. V pionirski konkurenci je bil Tomaž Uršič 2., Spruk 4., Klemen Mali pa je osvojil 7. mesto pri mlajših pionirjih. V članski konkurenci je Milan Sedušak osvojil 7. mesto, Orchek pa 9. mesto. Na prvem »solo« teku, to je tekmovanju v smučarskem teku, v Ratečah je Uršič v konkurenci 50 pionirjev osvojil 6. mesto. Spruk je bil 14., dobro pa so se odrezali mladinci Močnik. Golob in Sitar, ki so osvojili 13.. 14. in 15. mesto. Ob tem velja omeniti, da starta v mladinski in pionirski kategoriji tudi po 50 in več tekmovalcev. Na prvem letošnjem tekmovanju na Jezerskem, ki je štelo tudi za slovenski pokal, so se naši tekmovalci solidno uvrstili. Katarina Mali je pri pionirkah osvojila 9. mesto, Tomo Uršič je bil 8. v kategoriji starejših pionirjev, medtem ko je bil najboljši mladinec Močnik 10., Novak je osvojil 11. mesto, Robert Sitar pa je bil 12. Dobro se je v mladinski konkurenci odrezala tudi Ksenija Smolnikar, ki je osvojila 4. mesto, medtem ko je v članski konkurenci Sedušak osvojil solidno 8. mesto. S svojimi rezultati so smučarski tekači dokazali, da so preko leta dobro trenirali, čeprav so jih pestile težave, ki so jih premostili le s skupnimi napori vseh članov sekcije. - do - Alpski pokal v biatlonu Na pobudo Smučarske zveze Slovenije bo SK Kamnik - tekaška sekcija od 21. do 23. februarja 1986 organizirala tekmovanje v biatlonu za Alpski pokal. Tekmovanje bo zaradi ugodnih snežnih razmer na Pokljuki, sodelovalo pa bo več kot 60 tekmovalcev iz šestih držav in kot gostje biatlonci iz Avstralije. Organizacijski odbor, ki ga vodi Demeter Sadnikar, si prizadeva pridobiti tudi tekmovalce iz vzhodnoevropskih držav, kol so Madžarska, Romunija. Bolgarija itd., tako da bi bilo tekmovanje na res zavidljivi kakovostni ravni. -do- Sejemski utrip Športno društvo Jurij Libnik iz Stranj je sicer mlada organizacija, vendar se v njej dobro dela. To že četrto leto zapored dokazujejo v smučarski sekciji, ki je pripravila letošnji sejem rabljene smučarske opreme. Za malo denarja je bilo mogoče kupiti vso opremo, ali pa samo del, ki je bil potreben za prijetnejšo smuko. Cene je usklajevala strokovna komisija, tako da so bili zadovoljni tako prodajalci kot kupci. Obisk je bil precejšen, vendar bi bil lahko še večji', če se v sekciji ne bi držali tradicije in bi pripravili sejem kak teden prej. Tako pa si je večina krajanov žc ob prvem snegu priskrbela manjkajoče dele opreme. Vzporedno so člani sekcije prikazali svoje pridobitve in delovanje. Ogledati si je bilo mogoče merilno napravo, nove plastične količke, startne številke, pokale in priznanja, ki so jih dobili za svoje nastope. Kot je dejal predsednik sekcije Jurij Bernot, so v lanski sezoni njihovi mladi tekmovalci redno posegali po boljših mestih na tekmovanjih Viki-Softy in Coca-Cola. Vse te dobre uvrstitve so dosegli s svojimi sredstvi in lastnim strokovnim kadrom, za katerega kvaliteto skrbita vodja alpske šole Tone Trobevšek in njegov namestnik Engelbcrt Ribič. V klubu je šest vaditeljev, ki vodijo suhe, in seveda tudi treninge na snegu. V letošnji sezoni so opravili deset treningov na snegu in to na svojem skoraj 300 metrov dolgem smučišču v Repšah, ki ga iz leto v leti izboljšujejo in dopolnjujejo s potrebnimi spremljevalnimi objekti. Letos so opravili več sto delovnih ur pri poseku in zemeljskih delih, v prihodnje pa bi želeli postaviti še brunarico in če bodo sredstva dovoljevala, fiksno vlečnico. Mislijo pa tudi na osnovanje akrobatske sekcije, ki bi bila prav gotovo zanimiva, saj marsikoga tradicionalno smučanje že dolgočasi. Načrtov in idej torej ne zmanjka, od članov samih pa je odvisno, kako se bodo stvari razvijale in sc uresničevale. JANEZ BALANTIČ Od Kamnika do Kavkaza ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH (Nadaljevanje) Moskva, mesto neprimerljivih razsežnosti in Babilon ljudi Iz vseh koncev sveta. Tu se srečujejo Eskim z ledenega severa in črnec iz vročega saharskega peska, preprosti sibirski kmet in razuzdani človek zahoda, zdrav kavkaski stoletnik in mlad, bolni tabletoman sedanjega časa. Na Rdečem trgu, nekakšnem svetišču najvišjih političnih in vojaških manifestacij Sovjetske zveze, se spretno izogibata srečanju, švercerji in drugi grešniki, s strogim očesom varnostne službe. Hote smo se pripotepali do Lubijanke, hiše »pravice in resnice« Stalinovega kulta. Ustavil sem se ob mogočni zgradbi sivih zidov in se spomnil grozot, ki jih zgodovina počasi razkriva vsem, ki na srečo niso nikdar stopili skozi ta vrata. Koliko ponižanj in koliko neusmiljenega teptanja človeškega dostojanstva je bilo storjeno nad ljudmi, ki so preveč zaupali resnici in verjeli v pravico. Skoraj nehote sem se dotaknil te hiše prezira, kajti še danes ljudje o njej govorijo le z obzirno zadržanostjo. Skoraj pretresen in zatopljen v razmišljanje o dogodkih nekega časa sem zapuščal to ulico. Je človek res sam sebi največji sovražnik? Blizu je resnici misel velikega človekoljuba:« Čim bolj spoznavam ljudi, tem rajši imam živali!« Čas in oblast krojita usodo vsakemu narodu. Med številnimi radovedneži me je priletna »mš-terjoška« v trgovini presenečena vprašala, če bom vse izbrane spominke res kupil. Niso stali veliko, vendar očitno preveč za njen in žep še mnogih drugih. Pomilovanja vredni so bili obrazi mladih Rusinj, ki so si željno ogledovale bogat izbor nakita iz pravega jantarja. Kupila ga je le malokatera. Očitno se tudi ruske žene in dekleta rade lepotičijo, vendar imajo zato premalo možnosti, čeprav presenetljivo dobro poznajo sodobno evropsko modo. Na ulici lahko dobro vnovči-te le najnovejše modne izdelke. Ruske žene niso »babuške«, kot večina nas dedcev misli, prav tako lepe so kot naše, le za ureje- nost imajo še manj možnosti kot pri nas. Lakota se nam je iz grl preselila že v želodec. Sredi Moskve smo hodili od hotela do hotela, vendar so bile pred vsemi že na ulici dolge vrste čakajočih gostov. Tega preprosto nisva razumela, dokler naju prevajalec Andrej ni mimo vrste odpeljal v restavracijo velikega hotela. Kot tujca sva tudi tu imela prednost. Tedaj sva šele opazila, da restavracija sploh ni zasedena. Velikega presenečenja naju je rešil Andrej. V nobenem hotelu v Moskvi gost ne more in ne sme sesti za mizo, dokler ta od prejš-nih gostov ni pospravljena in ponovno brezhibno urejena. Gostu preprosto ni dovoljeno sesti za popackano mizo. Ta čednost bi tudi našim gostincem ne škodila? Pa še ena posebnost. Če je hotel slučajno že zaseden, obesijo na vhodna vrata obvestilo: »Zanjato, zasedeno!« Dan se je že umikal večeru in tudi naš čas za ogled Moskve se je po predvidenem protokolu iztekel. Med potjo v hotel sva izvedela še nekaj posebnih zanimivosti: da se najnižja upravna oblika, politična in gospodarska, imenuje skupnost, le tega nismo dognali, kdo je to razdelitev prvi pogruntal, mi ali oni; da je točenje vseh vrst alkohola v javnih lokalih Moskve zelo pogosto popolnoma prepovedano, sicer pa vedno omejeno; da pijanca na ulici policija takoj nekam odpelje, čeprav je čisto priden; da je prijatelju v Sovjetsko zvezo iz tujine sicer dovoljeno pisati in telefonirati, vendar mu to osebno škoduje; da je prostitucija strogo prepovedana, toda kljub temu nekatere lepe Moskovčan-ke zaradi dobrih zvez lepo boga- tijo z najstarejšo obrtjo; da je najvišja državna štipendija za študente z najvišjo oceno v višini povprečne plače zaposlenega ... Restavracija v našem hotelu je bila polna, predvsem turističnih skupin iz zahodne Evrope. Bučno glasen ansambel pa je izključno z rusko in italijansko glasbo goste bolj odganjal kot zabaval. Tudi mi smo se pustili prepoditi, kajti naslednji dan nas je čakalo dolgo potovanje. Moskva se je prebujala v čudovitem poletnem jutru. »Sem sva pripotovala v petek, danes pa je trinajsti julij, sem hudomušno tolažil Janeza pred letalskim poletom za Kavkaz.« Pridružila sta se nama še delegata Poljske s prevajalcem, načelnik reševalne službe v Moskvi in najin prevajalec Andrej. Vseh sedem mož je šofer Serjoža odpeljal na letališče Vnvkovo, od koder smo z letalom Tupoljev 154 B2, sovjetske letalske družbe Aeroflot, odleteli v Mineralne vode pod Kavkazom. Pred poletom je naša skupina ponovno doživela neverjetno pozornost. Ko so domači potniki prišli do stopnic letala, so morali počakati, da je našo skupino posebna stevardesa pred njimi peljala v letalo, šele potem so lahko vstopili. Ob tem dogodku sem se osebno počutil zelo neprijetno in še danes ne vem, zakaj so to počeli. V udobnem sedežu letala sem mislil samo še na trenutek tega dne, ko bom končno lahko občudoval božanske vrhove zasneženega Kavkaza in nekaj dni živel v njegovem naročju. GRILC Cene se nadaljuje Ekipnega občinskega sindikalnega šahovskega prvenstva za leto 1985 se je decembra lani udeležilo šest štiričlanskih ekip. Premočno je zmagala ekipa STOL (Karnar, Poglajen, Kri-vorotov, Lanišek) pred ekipo TITAN in drugo ekipo STOL. Tekmovanje ni bilo preveč zanimivo, saj je bila ekipa STOL v odsotnosti lanskih zmagovalcev, ekipe KIK, premočan nasprotnik ostalim tekmecem. Na posamičnem prvenstvu je med osemnajstimi tekmovalci naslov občinskega sindikalnega prvaka osvojil mojstrski kandidat Marjan Karnar (STOL) z 1,5 točke prednosti pred Bavčarjem (SO Kamnik) in 2,5 točke pred Laniškom (STOL). Obe tekmovanji sta bili dobro pripravljeni in sta potekali brez zastojev v pravem tekmovalnem duhu. Črno piko bi lahko dodelili ekipi KIK, ki sc iz nerazumljivih razlogov s svojimi najboljšimi tekmovalci ni udeležila niti ekipnega niti posamičnega prvenstva. V letu 1985 je odlične uspehe v tekmovalnem šahu dosegla ekipa STOL. Na vseh šestih tekmovanjih v Hlitropoteznem šahu, ki se jih je ta ekipa udeležila lani, so njeni tekmovalci dosegli tri prva in tri druga mesta in sicer: -1. mesto v Begunjah pred zveznim drugoligašem Murko -1. mesto v mednarodnem turnirju na Šobcu pred zveznim prvoligašem Mariborom (45 ekip) -2. mesto na mednarodnem turnirju v Kranju za Murko (46 ekip) -2. mesto na odprtem prvenstvu restavracije Figovec v Ljubljani za kombinirano ekipo reškega Kvarnerja in Ljubljane (12 ekip) -2. mesto na republiškem prvenstvu OZD s področia gozdarstva, lesne in papirne industrije v Slovenj Gradcu (18 ekip) -1. mesto na občinskem sindikalnem prvenstvu Za ekipo STOL so te uspehe dosegli Marjan Karnar, Milan Osolin, Boris Bavčar, Tomaž Navinšek, Cveto Lanišek, Franc Poglajen in Stane Kri-vorotov. Lani so kamniški šahisti tudi na posamičnih tekmovanjih dosegali dobre rezultate. Najboljši je vsekakor rezultat Karnarja na močnem mednarod- ni^.:; J: nem brzopoteznem prvenstvu Bleda v aprilu, ko je med 48 tekmovalci za pol točke zaostal za najboljšim romunskim velemojstrom Suho in osvojil drugo mesto. Na tem tekmovanju je Bavčar osvojil šesto, Osolin pa enajsto mesto. Na republiškem sindikalnem prvenstvu v Rogaški Slatini je med 45 višje-kategoriziranimi igralci Bavčar s precej smole in neznanja (v zadnjem kolu v dveh minutah ni uspel matirati nasprotnika z lovcem in skakačem v končnici) osvojil šesto mesto, Karnar pa z obilico smole deveto mesto. Z boljšo realizacijo dobljenih pozicij v zadnjem kolu bi oba šahista osvojila tretje mesto v Sloveniji. Na rednih mesečnih brzopoteznih turnirjih v Domžalah je Karnar v petih nastopih štirikrat zmagal, po enkrat pa sta zmagala tudi Osolin in Navinšek. Tudi v pogledu množičnosti in organiziranosti je šahovska igra v naši občini na visokem nivoju. Najbolj aktivne na tem področju so šahovske sekcije iz Komende, Kamnika in Kamniške Bistrice, ki imajo tudi po dvakrat na teden igralne dneve z zelo veliko udeležbo. Teh igralnih dnevov in številnih turnirjev sc udeležuje veliko pionirjev in mladincev, ki že sedaj dosegajo solidne rezultate, tako da se za prihodnost kamniškega šaha ni bati. LADO VAVPETIČ Novoletni šahovski turnir osnovnih šol - Že kar tradicija je, da se pionirji pomerijo v šahu na novoletnem turnirju osnovnih šol občine Kamnik. Tokrat so se zbrali v OŠ Komenda. Pri mlajših pionirjih so merili šahovske moči Duplica in Komenda. Ti dve ekipi imata zagotovljeno mentorstvo šahovskega krožka, zato tudi tolikšna uspešnost na tem področju. Starejši pionirji so predstavili prav tako le dve različni ekipi: ZUIM in OŠ Komenda-Moste. Torej tudi pri starejših pionirjih ni dovolj mentorjev, ki bi v šolah izdvojili šahovske talente in jim omogočili ustvarjalno šahovsko delo. Krivca v tem poročilu ne bom iskal. Opozoriti velja na slabo šahovsko znanje v bodočnosti in zanemarjanje mnogih vzgojnoizobraževajnih trenutkov, ki so specifični za to dejavnost. Šahovsko tekmovanje so vodili trije šahovski mentorji: Zdravko Suha dole, Franci Poglajen in Rafko Lah. REZULTAT1-MLAJŠ1 PIONIRJI; 1. mesto - OŠ Komenda 1,2. mesto -OŠ Duplica 1,3. mesto - OŠ Duplica 2,4. mesto-OŠ Komenda 2,5. mesto - OŠ Komenda 3, 6. mesto - OŠ Duplica 3. REZULTATI-STAREJŠI PIONIRJI; 1. mesto OŠ Komenda-Moste, 2. mesto ZUIM RAFKO LAH VABILO! Osnutek zazidalnega načrta Novi trg je v javni razpravi do konca januarja 1986. Razgrnitev si lahko ogledate v prostorih občine ali v avli srednješolskega centra. Krajane KS Kamnik - Novi trg in druge občane, še zlasti zainteresirane graditelje, vabimo na zbor krajanov, na katerem bomo oblikovali pripombe na osnutek zazidalnega načrta. Zbor bo v četrtek, 23. januarja 1986, ob 18. uri v srednješolskem centru v Novem trgu. KS Kamnik - Novi trg Takoj zaposlim dva pridna pohištvena mizarja in steklarja. Za kvalitetno delo nudim zelo dober zaslužek. Informacije vsak delovni dan od 7. do 10. in od 14. do 16. ure. Tripleks garažo na Kranjski cesti prodam. Tel. 832-136. NOTRANJA OPREMA GRMEK ing. JANEZ Domžale, Savska 31 tel. 721-304 Kupim manjšo parcelo v Kamniku ali zamenjam za parcelo v zazidalnem otoku v Podgorici. Tel. 324-840 dopoldan. Kamniški občan __ -__-a KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za Informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov In fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.