// Maribor, dne 28. oktobra 1915 43. števil&a List ljudstvu v pouk in zabavo Izhaja vsak četrtek in velja s poStnmo vred in v Mariboru s pošiljanjem na dara za celo lato 4 Kdor hodi sam po njega, plača na leto sarao 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravngtve JL društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi staaejo 10 »i». — Uredniil 1*4* 2 K k u iotrt 1 .8. — Za kvante se stane raroirano, insecte in reklWttaHjé plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je teto, 1 kvadratni o«tonstw prosto» »taue 12 via. Za «Sfereh* opta« ptimvm popuat V qddeiln: rM»U »ne beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvreia 24 vin., l««ve in Poslano 36 vin. - Inaerat! %e «pfedcmajo de torta opOklrt*. Mtianucéje m poOahit proste. Dosedaj vsi laški napadi odbiti. Naši in bolgarski uspehi v Srbiji, Kmečke zahteve» Revnejši ljudje bodo letos morali bosi po snegu hoditi ako se jim ne dobi odkod usnja in ako se za usnje ne nastavi od države primerna cena. Za to je treba, da naše politične oblasti poročajo na višje mesto, kakšna beda je v tem ozira. Za mesta se lepo skrbi, d* so povoljno pre-skrbljeoa z živili. Okrajna glavarstva bodo morala tudi za svoje okraje preskrbeti vse, kar potrebuje našo kmečko prebivalstvo. Pripoveduje se nam, da je pred kratkim prižel mož s kmetov k političnemu uradniku ter mu potožil, da v njegovem kraju ni petroleja. Na to mu uradnik nasvetuje, naj ljudje gredo zvečer spat, namesto da bi svetili s petrolejem. Tako seveda ne gre reševati želje in zahteve prebivalstva. Kmečki stan mora nadalje zahtevati, da se za špecerijske predmete nastavijo najvišje cene. Za vsak kmečki pridelek so nastavljene najvišje cene, in kjer še slučajno niso, tam je vse polno dobrohotnih ljudi, ki mu pretijo s tožbami zaradi navijanja cen. Za nobeno špecerijo pa ni na deželi najvišjih cen, če izvzameme sladkor in petrolej. Istotako je z manulakturnim (reznim) blagom. 0-krajna glavarstva bodo le storila svojo dolžnost, ako r tem oziru opozorijo na višjem mestu na obstoječe nedostatke. Mi kmetje sedaj nimamo nobenih zastopnikov, za to je treba, da se okrajna glavarstva brigajo za naše razmere in nas zastopajo. Za nekatera slovenskoštajerska okrajna glavarstva so se že nastavile najvišje cene. Gotovo pase niso vprašali kmetijski izvedenci, k« se je to zgodilo. Tako n. pr. ima ptujsko glavarstvo najvišje cene, ki pri mnogih predmetih ne upoštevajo sedanjih razmer. Za jabolka za prešo je nastavljena cena 6 vinarjev (3 krajcarje) za kg, za hruške 12 vinarjev, za repo 2 vinarja (1 krajcar za kg!), za neposneto mleko 22 vin., za 1 jajce 8 v., in za svinjsko zabelo 5 K 40 v. V tem oziru je n. pr. mariborsko mesto mnogo pravičnejše, ono dovoljuje prodajo masti po dnevnih cenah. In vsakdo ve, da najvišja cena, določena od ptujskega okrajnega glavarstva, daleč ne odgovarja dnevnim cenam. Mariborske mesto je nadalje nastavilo za jabolka za prešo 16—20 vinarjev, za hruške 16-26 vinarjev, za repo 1 kos (ne 1 kg!) 2—4 vinarje, za nepo-sneto mleko 28 y*parjev, od 1. novembra naprej 32 vinarjev, 1 jajce 13—15 vinarjev (ptujsko glavarstvo 8 vinarjev!). To primerjanje pač dovolj jasno kaže, da je treba za ptajsko glavarstvo nemudoma drugih najvišjih cen. O mestu Ptuj ne govorim», ker je tam za draginjska vprašanja »Štajercev« urednik Linhart. Zdaj hočejo za nekatera mesta na Štajerske t» upeljati zaplembo jajc, mleka in krompirja. Na Slovenskem se bo to zgodilo za mesti Maribor in Ptuj in sicer skraja samo v tem oziru. da se mleke na cesti ne sme prodajati, ampak še le na trgu v mestu. V namestnišker* odloku, ki naznanja to nov* plat zaplenjevanja, pa ni omenjene, koliko se bo v slučaju, da mesto prisila« nakupi imenovane predmete, pustilo mleka, jajc, krompirja posestniku za lastno uporabo. Okrajna glavarstva naj namest-ništvo na to opozorijo, da pravočasno za- deva uredila. Glede Ptuja bi , da bi bilo dobro, ako bi okrajno glavarstvo c -svetovalo pravic« zaplembe, ker je Ptuj vendar »le majhne mesto, ki še ima precej kmečkega značaja. Še nekaj zelo važnega ne smej« pozabiti o-krajna glavarstva na Slovenskem. Skoro po?sod nam js vzel ajdo mraz, tak« da ne bom« imeli niti za seme dovolj. Za to je treba pravočasno za-s , ti potrebno množino ajdinega semena za Slovi ,-r.i Šiajer. Naj nam mestno prebivalstv« n« očita, da mi i ije sedaj več zaslužimo. Kakor znan«, skrbijo oblasti dovolj strogo za to, da naie cene niso višje nego je svota pridelovalnih stroškov in navadnega dobička skupaj. Če pa pridemo na evoje stroške, je pravično. Po vojski bomo rabili za svoje izpraznjene hleve, za svoja vsled pomanjkanja delavcev zanemarjena polja in vinograde, za nakupovanje neprimerno podraženih živil in kmečkega orodja veliko denaija. Tudi to je treba poudariti, da damo kmetje vsaj toliko vojnega davka kakor kateri drugi stan in sicer dobrega, na kar smo ponosni. Kmet Balgapslso-spbsko bojišče. Bolgari so v tej vojski pokazali svoje izredne vojaške zmožnosti, poveljniki svojo modrost in duhovitost glede načrtov, vojaštvo svojo prožnost in hrabrost. Bolgari korakajo v tem boju od zmage do zmage. Mesto za mestom pada v njihove roke. Najprej so zavseli Vranjo ob Moravi. S tem s« zaprli Francozom in Angležem pot v Srbijo in za-preCili dovoz vsake pomoči po železnici. Da bi tudi sicer z vorovi in avtomobili ne »ogla priti Srbom iz Soluna nobena pomoč, so zavali Štiplje, Kuraanovo, Velesovo in Skoplje. S tem so v povprečni črti od izhoda do zahoda, torej proti jugu zaprli Srbijo. Ker so na severu vseli Bolgari v Ti-moški dolini Negotin, ob Donavi Radujevacin Pra-hovo, mi pa Tekijo in Kladovo, je Srbija odrezana tudi od Rumunije. Srbija je seda] od vseh strani obdana od sovražnikov, le proti Črnogori še ima prosto pot. Ako se srbska armada ne bo udala, ampak se borila naprej, bodo njeni ostanki gotovo zbežali v Črnogorske in albanske gore. Srbija je uničena. Nihče je ne mere več rešiti. V Nišu so se posvetovali, ali se naj udajo ali ne. Ministrski predsednik je bil proti udaji in je rekel: Bodočnost Srbije počiva v tem, da lepo u-mremo. Pasič se je že enkrat motil, k« je mislil, da leži bodočnost Srbije v umorih. Seveda Pasič ne bo krvavel, «n se bo že pravočasno refiil. Kaj njemu, če potečejo aaradi njega in njegove dočin-ske politike potoki nedolžne krvi? K«t Minister sedi na varnem in tira svoje ljudi v smrt. Pomoti ni «d nikoder več. Nihče se resa« ne gane, niti Rusja, M je Srbe vedno navdaževala da s« ruli proti Avstriji. Francija in Anglija prihajata prepozn« in s premajhnimi četami. Italija pa se sploh n« zmeni za Srbijo. To je lepo društvo zaveznkov! Bolgari so že na jugu trčili skupaj z angleškim in francoskimi četami. Najprej pri Valandovu, kjer so bili Francozi in Angleži prelagani. Potem pri gorovju Plaus in sedaj se razvija borba pri Kri-roleku, južne od Velesova ob Vardarju. Bolgari bodo proti jugu gotovo ustvarili močen jez proti sovražnikom, da bodo njihove severne čete popolnoma varne. Govori so, da se med Grčijo, Bolgarijo in Turčijo pletejo pogajanja zaradi nove pogodbe. Čo-tverosporazum obeta Grčiji nebo in pekel, zdaj o-toke in pokrajine, sedaj v«jsko m obstreljevanj«, sajso da bi ne sklenila s Turčijo in Bolgarijo prijateljstva. Srbi so se po izgubljeni bitki pri Skoplju «-maknili proti severu, proti Kazaniku. Očividno ima srbska armada navodilo, umikati se od vseh strani proti Črnigori. Ovčje polje in Velesovo Srbom iztrgano. Bolgarska kolona, ki je prodirala vsporedno z onim delom bolgarske armade, ki je zavzela Ku-manovo, je dne 19. in 20. oktobra došla na Ovčjo polje. Bolgari so z naglim prodiranjem došli do glavne macedonske reke Vardar in so zavzeli mest® Velesovo (južno od Kumanova). Bolgari so razdrli vardarsko železnico in so tako prerezali zvezo med Solunom in Skopljem. Vranja padla. Bolgarske čete so v Moravski dolisi zavzel« dne 17. oktobra mesto Vranja in tako odrezale železniško progo Skoplje-Niš Ko je prijezdila bolgarska konjenica v Vranjo, je isto sprejelo prebivalstvo z živij«~klici. Prebivalstvo je razobesilo na hišah bele zastave, nat« je pa iz vseh hiš steljalo na vojak«. Kumanovo bolgarsko. K« so dne 19. oktobra bolgarske čote z naskokom zavzele srbski postojanki Siracin in Sultan—Tepe ob cesti proti Kumanovu, je pritisnil« bolgarska armada proti Kumanovu, kjer se dne 20. oktobra razvila dokaj srdita bitka. Boja so se udeležile na srbski strani tudi angleške in francosko čete. Popoldne dne 20. oktobra pa je bilo Kumanovo že v bolgarskih rokah. Srbi so se v divjem begu umaknili proti Skoplju. (Kumanovo leži na Ovčjem polju, severoizhodno od Skoplja.) Bolgari zavzeli Skoplje. Pri Skoplju se je dae 28. oktobra vršila hud* bitka med Bolgari in Srbi. Bolgarske čete so Srb« premagale in zavzele mesto Skoplje. Sovražnik, ki se je umaknil na gorski prelaz Kačanik (jutno-za-hodno od Skopja), j« satel v«č k«t 50« »rtvik m ranjeafh. \ Stran K. »i g t, Mil i Bolgarski pri«« Cirii v Skopltjs. Princ Ciri i se bori pri zmagoviti južni bolgarski armadi. Ko je armida vkorakala v Skoplje, je bil posebno sprejem princa Cirila in armadnega poveljnika izredno slovesen in sijajen. Mesto je bilo okinčano z bolgarskimi zasio&tai. Vse prebivalstvo se je udeležilo sprejema in se jokal« od giajenj«. Navdušenje je bilo nepopisno. Negotin padel. V severoizhodnem kotu Srbije ob bolgarski a^i leži utrjeno srbsko mesto Negotin. Srbi so se v prostoru pri Negotinu več dni krčevito ustavljali bolgarskemu navalu. Ko pa so naše čete severno od Negotina pri Oršovi prekoračile Donavo in zavzele obdonavske srbske utrdbe, ter se je bolgarski obroč okrog Negotina vedno bolj zoževal, so po kratkem boju Srbi dne 23. oktobra mesto zapustili. Bolgari so pod zvokom godbe vkorakali y Negotin. Obeneaa z Negotinem so Bolgari zavzeli dne 22. oktobra tadi srbsko obdonavsko pristanišče Prahovo. k -" > " " * -v ^ AngMi obstreljujejo Dedeagač. Bolgarski poroiev 'ni urad porofia Sna 21« ole-tobra: AogleSko brodovje j* Sanes obstreljevalo De-UeagaČ,, ne da bi napravilo kako posebno škodo. Da «o Busi že obstreljeval Varno, ni aeanlfco. Usoda kralja Petra. Angleško časopisje sa boji za usodo srbskega kralja, ker je Niš kjer biva kralj Peter, odreaan od zunanjega sveta. »Daiy Mail« sodi, da b« r»«al kralj Peter begati v Črnogaro. t >vv Kralja Petra vabijo v Rusijo. Moskovski arhimandrit Mihael je dobil nalcg«, da po tuje v Srbijo in po 7 s bi kralja Petra v Rojijo, ako bi kralj Petfr smatral potrebno, da oapotnje i« Srbije. Tod» ar bi maadrit je mora! svoje potovanje opaaMti, ker so bile raed tem pretrgan« vsa zvez» z Bolgarijo. Svarilo Grški. Grška lahke pride kljub a roj i nepriatranosti v »ačen položaj. Ako prisilijo Bolgari del poraženih Srbov, da ae umaknejo na grško ozemlje, potom kodo zahtevali, da Gr ška v smislu nepršstranoiti, te srbske čete razoroži, ker bi se sicer mogle na grškem »zemlja pripraviti za aove napade. Bolgarski listi to že v jako odločnem tona zahtevajo in naznanjajo, da kodo sicer Bolgari eserfJi ta Srhi ud» riti na grško ozemlje. V Bsrolinu ip^o, da bo Grška svoje dolžnosti spoznala in da gržki državniki ne bodo spravili grške amade v pogubo. Belgarski list „Kambana" zahteva nadalje od gr3!ke vlade, da nažene četverosporaiumov« čete iz Soluna. Ako Grška tega ne bo storila, '*» pa Bolgarija posegla vmss. Radi srojih velikanskih uspehov v Macedoniji Bsigari z vso opravičenostjo nastopajo s tako odlei.iostjo urn O Grčiji krožijo sedaj najrazličnejše, večkrat ei nasprotujoče reči. Gotovo je, da Grčija ni hotela nastopiti proti Bolgariji, ko je ta napadla Srbijo. Gotovo je tudi, da je pripustila, četudi je z besedami ugovarjala, nadaljno izkrcevanje čvetero-sporazumovih čet v Solunu. Gotovo je nadalje, da je Grčija mobilizirala ter veliko število vojaštva z generalnim štabom vred zbrala v Solunu. Vse drugo, kar se govori in piše, je neresnično. Le to še je res, da se trudi naša skupina kakor tudi četverosporazum, da bi Grčijo dobil popolnoma ob svojo stran. Mi bi radi, da nastopi proti četvero-sporazumu ter vrže njegove solunske čete v morje, četverosporazum bi rad, da nastopi proti Bolgarom. Grčija je zbrala svoje čete v Soluna. Proti nam ali proti četverospora/.umu?? Kdo ve? Rumunija. Z Rumunijo je tako kakor z Grčijo. Mi snubimo za njeno ljubezen in četverosporazum. Razlika je v tem, da je Rumunija nam nasprotna, toda se nas boji, ker jo obdajemo od treh strani, Grčija bi rajši šla z nami, pa se boji četverosporazuma, ker jo z morja na treh straneh lahko obstreljuje in ji zapre dovolj živil. Sedaj, ko mi in Bolgari tako sijajno zmagujemo v Srbiji, se pač ni bati, da bi se Rumunija ali Grčija, obrnili proti nam. 8jl® v b a" s Mi eoagttg»Jk M. Prva bolgarska Šola, v Srbiji. V novoosvojenem mestu Kriva Palanku aa ž« nahajajo bolgarske oivilne oblasti. Uradna brzojavka poroča, da so Bolgari nopooreRno po z&vsetju ot-vorili bolgarsko 6olo v Pa^vu, Kako govorijo Bolgari? Deber deis gaapoái»«. Ljskasttl (»tjetstiK! Kak sto ¿»»£JE ? Blagadaae vi, do ta deb^a. I. im éfbro) (SfckvaUsj vae, sel* listek.) Rftdjacu ís (ridujem te). Asai ri kak. ste ? (In kako se vam godi ?) Pe «*ikaer«ie (po navadi) S feegem g«é£«áine! dfc te p&zi! (Bog «kvari 1) folla» je iaast ? (KvÜ'so je?) Čisflt je jediss, ds» (eb enSh, ob dvčh). Imatta H zlat saíkívsík ? (Ali insate zhta aro ?) A« ¡aiKn MresareB časovnik. M »¡če, «Uts&ii ml Latvia! (Natakar, &>a«sit* mi Gladv s sem. »*ei &edea I«k.am t?®lto, da pij a. D&iki mi jedaa iaik* kale. Malti trfal oblik. Idami da platim ¡Rad bi plaval). Iskan jsdiit steklo darveno vina. Dajte ms «£>» (ž§) j «dna čažs vino i mlko roda, klagadars ril (Zahvalim s«e vtrnI) P*ber*ajte ! (Hitite g-sspadje 1) Gtapodine, tak je «ap-eteno (|?repov»daao da ee paši 1) Kolko stniva ta« redingot? (Kolike sis.ee tele sak- nja?) O prijatelja, vi predlsgate fcvorde visoka ej»»a. (Vi zahteva»« priviaoko ««oo). N", g««nedine, ejan dne 21. okto!ra po kratkem boju vkorakale v Šabac in za v le n e?to. Srbska osadka se je umaknl-s, prol jugu. Tudi ravnina Mačva je bila dne 21 in 22. okt b^a očiščena od sovražnika. Šabac je glavno mesto Ma ve v severa/ahoi-neKi kotu Srbije ob Savi. Avstrijske čete so mesto v sedanji vojski že v tretjič zavzele. Prvič so zavzeli naši mesto d e 14. avgusta 1914, a so jo morali popus'iti, ker so morali ojačiti našo armado v Gal.ciji, Dne 2. novembra 1914 je bil Šabac zopet vzet m izpraznjen še le ob naCjm umikanju iz Srbije mesca džcsmbra 1914. Mesto je v mirnem čas« štelo 11,000 prebivalcev. Valjevo pod avstrijsko Zñ- Avstrijsko uradno poročilo dne 25. oktobra pravi, da a» oddelki avstrijske konjenice vkorakali v Valjevo. Taljevo je večje »esto v severozahodnem delu Srbije. Naže čete so takom enoja let» že drugo-krat vkorakale v Valjevo. Po hudih bojih ob Ko-lubari v prvi polovici novembra 1914 »e je našim posrečilo, da so dne 16. novembra mesto zasedli Srbi so jih tedaj najpoprej sprejeli s cvetlicami, nato pa z bombami in streljanjem. Dne 14. decembra 1914 pa so naše čete radi srbake premoči Valjevo zapuatile in se umaknile proti severu. o d,- Pri Višegiada (»thodno od Sarajeva) so avstrijske tete dne 23. oktobra prekoračile bosansko srb-sks? mejo in so pregnale Srbe z višin na izhodni strani Drine. Cilj te avstrijske srsuade je skorogo-tovo mesto Užice (jažno od Valjeva). Dn< I kraljt Potra. ,Aa Bet" poroša: Na prifletkn novo avatrij«ko-nemške •fansive je iadal kial Peter dnevno povelje na srbsko armado, ki pravi med «nigim: „S*m slakoten starec; pomagati Vfcm ne more«, le Boga lahko prosim, d« Vas blago-tíovi. E.ao pa Vam prisegam: Ako konSa ta bog z& nas sramotno ia ako polieženao, potem ne bota preŠvel nesreči. Naš plen v JMgrada NaSi vojaki so «ipienili v belgrajski okolici velike goveje živine in prežičev, ki so jih odvedli v Belgrad. V belgrajskfh utrdbah so stiiii v«likft«eke zaloge Živil, osobite riž% in krompirja, kakor tadi v hišah zasebnikov. Na kolodvoru r Rlka. V imena vseh: Simcn Kranjdič, doma iz Crešnjevca pri Siov. Bistrici. Na jugu dne 23. okttbra 1915. Navdušenost slovenskih vo-jikov. Z italijanskega bojišča cb Soči se nam piše dne 15. oktobra: Pismo, katerega dobesedno prepišem se mi tako dopade, da se čutim dolžnega, ga Vam poslati v ponatis, da zve širša javnost, kako piše z i aljanskega bojišča sin revnejših viničarskih strrišev, ki je obiskoval samo 2 raz redno ljudsko šolo pri Sv. Kuaigondi nad Mariborom. „Predragi starši! Pozdravim Vas vse skupaj prav pri srčno ter vam naznanim, da sam prejel pismo in d nar. Zahvaljujem se vam srčno, da ste mi ga težko poslali, ker ga doma tudi zalo potrebujeti in ker je v sedanjih časih zelo težko za njega. Saj zdaj vas no bom tako kmalu nadlegoval ; tudi sedaj sem se težko odločil in prosil zanj, ker vem kako in kaj je d ma, posebno sedaj, ko tuii oče odidejo k vojakom. Sicer se mi pa ne godi ša tako hudo, kot si morebiti mislite. Menaže je dovolj, tobaka v obilici in vsaki dan pol litra vina. Kruha malo maoj kot v Mariboru ker ga tukaj malo težje dobijo kakor tam — bojniki pa vsi radi jedo. Za drag derar dobim še lahko mleka, kruha in dr., — je pač blizu bojišča! Zdaj se je začela tadi armada po- stiti, gotovo za to, da bi Boga omehčala, da bi ji podelil zmago na vseh straneh, kar ji ba Bog gotovo podelil. Dvakrat v tednu to je v torek in petek se postimo, toda to nič ne de, saj se tudi mi vojaki lahko mesa zdržimo, kot se ga morate vi ostali doma, bo pa še ve5 v državni kasi ostalo, da se bomo še lahko de'j vojskovali 1 — Poltntar ne sme dobiti naše slovenske zemlje, za to bomo že poskr beli slovenski Štajerci in KraDjci in sploh celi tretji kor, ki je „železni"; sedaj pa bo kameniti! Kje ee nahajamo, vam ne smem pisati, zvedeli pa boste vse, ko pridem srečno domov. Ako pa padem, ne žalujte preveč saj „sladka in lahka je smrt za domovino!" Brez božje volje se tako ničesar ne zgod, še vrabec ne pade s strehe! Morebiti je boljše, da umijem sedaj, kakor pa pozneje. Sedaj se mi še hvala Bogu ni treSa bati stopiti pred sodni stol. Sicer pa ne pade vsaki in tudi jaz se morebiti še srečno vrnem v ljubo domovino in k vam predragi sta-riši! Sicer pa Italijan tako nič ne zadene, tisti Avstrijec, ki ga ustrelijo oziroma ranijo, jim itak drag pride. Zdaj pa moram že enkrat skončati, saj bodete itak nevoljni, ko bedete čitali to dolgo pismo, kakor bo tudi naš gospod kadet, ki ga bo censuriral. Na svidenje! T.soč in tisoč pozdravov vam pošilja h;aležni sin in brat Franc." Pismo sestri. Pre'juba sestra! Pozdravim Te prav prisrčno in Ti ob enem naznanim, da sem še zdrav. Prosim Te, stoj materi na strani v teb težk h časih, posebno pa, ko oče še odidejo k vojakom. Pusti svoje muhe »a strani, lepo mater nbogaj pri dela, da nam z-materjo ohranita domin premoženje v dobrem stanju, da se homo po tej strašni vojski z brati in sestrami skupno veselili. Upam in želim,' da bomo s'ožno in prav srečno živeli, še bolj kot pred njo. Prav prisrčno Te pozdravim in ostanem Tvoj zvesti brat' Franc." Ponosen sem na take f.nte!.- „S penostm rtči smem, Slosenec sem!" S takimi fanti grem pač z veseljem in mirnim srcem v boj! Živeli! Tonček Stefanciosa, c kr. kadet — povelj-nk stotnije spodneštajerskega dom. pešpolka, učitelj iz Slovenskih goric. Dva junaka padla. Z italijanskega bojišča nam pišejo: S tužnim srcem Vam naznanjam žalostno vest, da smo izgubili dne 19. oktobra iz naše sredine dva najboljša prijatelja: četovodjo Franca Žinko in poddesetnika Petra Jakopič. Zadela ju je granata. Četovodja Franc Žinko, doma iz Ormoža se je nahajal od začetka vojske na bojišču,, prej na severnem in sedaj na južnem. Bil je zelo priljubljen fant» med«svojimi prijatelji, a kruta, usoda nam ga je izlrga'a -iz naše sredine. Bil,je ludi naročnik naših listov. Poddesetnik Peter Jakopič, doma od Sv. Antona v Slovenskih. goricah je bil tudi od začetka vojske na bojišču. Bil je jako priljubljen med vsemi. Zato pa predragi stariši padlih junakov, nič ne žalujte preveč za njima, ker sta dala svoje življenje za blagor mile naše domovine. Bog jim daj večni mir. Izrekamo svoje sožalje! Franc Meško s Polenšaka; desetnik Franc Sattler od Sv. Urbana pri Ptuju; desetnik Ignac Andrašič od Sv. Andraža v Slov. gor.; Aleks Kramberger iz Babincev; Luka Mar iz Lepe Njive; Franc Mavrus iz Ljutomera; Anton Teršek iz Rečice pri Laikem; Matevž Medved iz Cirkovec pri Pragerskem; vsi od oddelka strojne puške. Ena noč v strelskem jarku. Z italijanskega bojišča se nam piše: Pred kratkim sem vam obljubil popisati noč v strelnem jarku. Takaj torej kratek popis. Na dolinico, obdano s skalnatimi gorami lega mrak. Mož majhne postave z dvema zvezdama na ovratniku da povelje: „Fantje pripraviti se bo treba na ponočno službo." Njegov glas je resen, dasiravno je možiček čez dan vedno veselega obrasa. Mi ubogimo povelju, takoj nasadimo na puške bajonete io jo denemo vsak v svojo strelno luknjo. Štirim je treba stati na straži, menjaje se vsako drugo uro, ostali pa lahko v bajti spijo, oziroma se zabavljajo pri goreči sveči. Na vrsto pridejo razne pripovedke in šale in feko čas kmalu poteka. Minuli sta dve uri, treba bo torej premeniti stražo. Sidaj pridem jaz na vrsto in še trije drugi tovariši. Vzamemo puške in korakamo za možičkom k ž čnim zaprekam. Gosta tema, da se ne vidi niti dva koraka naprej. „Stoj! Kdo tukaj", kričijo po vrsti vojaki na straži in ko vidijo, da smo jih prišli premeniti, nas pustijo k sebi Veseli odidejo za možičkom v bajto. Torej sedaj sem tudi jaz na straži in dve uri bo treba stati! E kaj zato, Baj stm v civilu včasih še dalje časa čakal na zajca! Sicer pa na straži čas precej hitro preteče, samo če ga zna človek dobro uporabiti Prva in glavna stvar pač je dobro paziti, da se nebi priplazil sovražnik. Ta čaB pa je tudi jako pripraven za pobožno povzdigovanje duha k Bogu. Z molitvijo čas najprej poteče. Potem v tem času plava prav rad človeški duh v domače pokrajine, zlasti v rojstno hišo. Čiovek misli na domačine, znance io prijatelje. Gosta tema je, sovražnik nas ne more opaziti. Pač pa ga lahko poa-timo mi, ker vsak hip svetijo naši električni žarometi dol s hriba, proti sovražni f.cnti Da žeroaieti! To je nekaj krasnega, kadar n. pr. od veeh strani svetijo s hribov ni se v dolini združijo. Takrat je tako svetlo, kot pri belem dnevu, in rnto je sovražniku nemogoče napadati po noči. Pri naših jarkih L*h najra e napade proti jutru, pa se vsakokrat opeče. Pri takih prizorih kmalu petečete dve uri in možiček prižene druge štiri, mi ^.a odidemo v bajto in kmalu zaspimo. Spimo pa ttko dolgo, d kler nas zjutraj ne zbudi glas: „Kafe". Pozdrave! Fraic Bečan. Italijanom dišijo naši mački. Z italijanskega bojišča se nam dne 10. oktobra piše: Ze dolgo niste nič slišali in brali o nekdanjem grabsk,em mlinarju Francu Kotnik, sedaj vojaku na južnem bojišču pri domačem pešpolku št. ... Tudi tukaj se zmiraj igra bojna muzika, v kar teri plešejo od samega stralha naši sovražniki. Gode-mo jim s puškami, granathjmi in šrapneli, minski me-tač pa nam služi za bas. Ko se začne ta igra, tedaj se moramo smejati, ker polentarji začnejo skakati in letati krog in krog, kakor da bi bili. besni. Tudi smo v kratkem ujeli par Italijanov, kateri so nas najprej vprašali, ako imamo v Avstriji še mnogo mačkov. A mi smo jim rekli, da jih imamo še zelo dosti, namreč toliko, da jih niti ne • morejo pojesti. Italijani so skoraj vriskali od samega veselja in sline požirali po naših mačkah. Tukaj pri nas je še precej toplo, čeravno se že Italijani tresejo in klepečejo z zobmi od zime. Kaj pa še bo kasneje? Nohti jim bodo šli s prstov, kakor v Karpatih nam, ali pa še bolje. Nas pa še ne bo kmalu zeblo; ako pa bo ostra zima, pa imamo tudi dosti drv na Doberdolski planoti. Vsaki teden pa se najbolj veselimo sobote, ker tedaj nas pride obiskat naš prijatelj „¡Slovenski Gospodar", kateri nam prinese mnogo novic in poročil iz ljube nam domovine ter. rajža od enega do drugega, ali pa nam kateri izmed tovarišev glasno bere. a mi ga zvesto poslušamo. V svojem osemmesečnem bojevanju sem si tudi zaslužil že dve hrabrostni svetinji, izmed katerih mi je jedno pripel cesarska visokost naš prestolonaslednik Kari Franc Jožef dne 25. sept. 'Slovenski fantje, ki se borimo na Doberdolski planoti, srčno pozdravljamo vse bralce in bralke našega „'Slovenskega Gospodarja." — Desetnik F. Kotnik od Male Nedelje, trobentač Peter Missia iz Mote pri Kapeli, Anton lOrtl iz Braslovč in St. Senčar iz St. Pavla pri Preboldu. Pismo iz Pole. Naš prijatelj nam p'ša iz Pole: Srčno bi žeV, da bi znal dragi moj zvesti prijatelj „Slo»' Gospodar", kakšno življenje in vrvenje nastanme okrrg mene, ko prejmem tvojo številko. Vsak hoči biti navzoč ia posluš»ti o slavnih činih in zmagah naših vrl h boritelje? za domovin) in cesarja na severu, juga ia zapada Postb, o z nimaoje in veselje vlada o poročilih porazov rašega bivšega zavetnika verolomnega Italijana. O) taUh pr.hk&h se marsikateri oglasi. „Tudi jaz bi rad prše! enkrat z venlomnm polei-tarjem skupaj, da bi porav ml ž njim račan". Rjs parkrat nas je že prišel obiskat in sicer samo po zraku v Polo, ali vsakokrat ga je naša vrla a tilerija o pravem času opazila in mu pričela pošiljati v pozdrav šrapaele. Z dajikrat sa nam je celo tako dopadel in priljubil, da so ga nazadnje zvabili v nižino Seveda, ker revež nima nikier sreče, tako je tudi tukaj imel smolo in padel v morje. N ši mornarici se je nesrečnež smilil in ga ¡e hitela reševati in zračno letalo „Cita de Jesi" je z vsem svojim moštv.om postalo naš ujetnik. Drugače se imamo tukaj v naših taboriščih prav dobro. Pri naši bateriji smo ve roma sami Slo. enci, katerih srce gori za našo domovino ia casarja. Vsi živimo samo v misli na pošteno in veliko zmago niše pravičro utvari in na občutno kaznovanje naših sovražnikov in konečno na veselo in srečno svidenje z naš mi zvestimi prijatelji v naši lepi slovenski domovini. Vsem naročnikom in čitateljem „Slov Gospolarja" pošiljam jai in moji tovariši mnvi, daje vojno prevozno vodstvo štv. I. v Krakovu v svojem delokroga, t. j. ozemlje avstrijsko ruskega bojišča, pripravljeno skrbeti, da se grobovi naših junakov ne bodo zapustili, ampak da se jih bo krasilo in vzdrževalo. 'Ker so grobovi zelo raztreseni po njivah, gozdovih in sploh povsod, kjer se je vršil boj, se je bati, da grobovi in spomirski križci razpadejo. C. in kr. Vojno prevozno vodstvo-št I. (Feldtrans ■portleitung) v K rakova t prejema darove za vzdrževanje -grobov. Slovenski učitelj padel. Na italijanskem bojišču je dne 19. oktobra padel Mirko Kovačič, učitelj v Selnici ob Dravi. Padli je bil narednik pri zdravstvenem oddelku. Zadel ga je usodnega dne kamen naravnost v sence. Bodi slovenskemu junaku slovenska žemljica lahka! Odlikovan Savinjčan. Z italijanskega bojišča se nam poroča; Službujoči narednik Konrad Jeseničnik, doma iz Savinjske doline, je bil radi hrabrosti pred sovražnikom odlikovan s srebrno kolajno II. vrste. Jeseničnik je eden izmed redkih, ki se že od začetka vojne nahaja na bojišču, ne da bi ga zadela kaka nezgoda. V italijansko ujetništvo je prišel dne 28. julija t. 1. stotnik Zebl od našega spodnještajerskega polka. Ž njim vred so Italijani ujeli tudi nekaj in-' fanteristov. Jurij Podrepšek od Sv. Štefana pri Žusmu, ki nam to poroča z itahjaskcga bojišča, pa se je pri teh bojih za Doberdolsko planoto z nekaterimi drugimi tovariši srečno izmuznil, da ga Lahi niso ujeli. Podrepšek je bil pozneje ranjen v roko; v tornistru pa je našel cel kup laških krogel, J ki pa niso prodrle njegovega hrbta. * Toplo perilo in obrambna sredstva zoper mraz za vojaštvo, štajersko namestnštvo nam naznanja, '' da se sme letos toplo perilo in obrambna sredstva zoper mraz za vojaštvo ni bojišču poslati ed no'e na „urad za zimsko oskrbo" pri cesar ki namestniji v Gradca, Biirger-gasse St. 2., I. nadstropje. Pošiljanje toplih predmetov po • zasebnikih na posamezne vojake na bojišče je višje vojaško etapno poveljstvo prepovedalo, ker so nekateri vojaki bili s takimi predmeti preobloženi, drugi pa zopet niso nič dobili. Potovanje po zasedenem ozemlju Srbije — prepovedano. Razglaša se, da je glasom odredbe o. in kr. armadnega vrhovnega poveljništva civilnim osebam do nadaljnega principijelno prepovedano, potovati po okupiranem ozemlju Srbije. — Kršitelji te odredbe bodo aretirani in radi suma špijonaže izročeni najbližjemu vojaškemu sodišča. Vojske brez vojne napovedi. Vojska med Srbijo in Bolgarsko fe izbruhnila, ne da bi se bila vojna tudi napovedala. Tadi Japonci so začeli proti Rusom, ne da bi bila vojna že napovedana. A tudi v prejšnjih časih so se vodile vojne brez vojne napovedi. Tako je vojevala Francija proti Mariji Tereziji od 1. 1741 do 1744 in je šele v tem poslednjem leta napovedala vojno. Istotako sta Francija m Anglija — poslednja na strani Avstrije — vojevali med seboj skozi dve leti in šele pozneje —■ po zanj nesrečni pomorski bitki pri Toulonu — je Ludovik XV. napovedal vojno. Po prvem mednarodnem haaškem dogovora bi morala sicer napoved vojne prednjačiti vojni, ah to se ni zgodilo ne leta 1904. ne 1913. Za kmeta. V imenu S. K. Z. je poslanec dr. Verstovšek te dni pri namestništvu posredoval zaradi pomanjkanja ajdinega semena, zaradi najvišjih cen za ptujsko glavarstvo in, zaradi zaplembe jajc, mleka in moke v mariborskem in ptujskem okraju. Opozarjamo na današnji uvodni članek! Zasega in nakup ovsa. Kakor znano, je vlada izdala odredbo, da se mora do 10. novembra oves oddati vojnq:žitno prometnemu zavodu. Mnogi so to odredbo napačno razumeli in jo razlagajo tako, da je treba ves oves, tudi oni, ki je določen za seme, oddati. Mi smo se glede te zadeve poučili na uradpem mestu in smo izvedeli, da se bo oves za seme pustil posestnikom, a da se bo skušalo v vsaki občini dobiti prostore, kamor se bo ta oves spravil skozi ziiro, da se gane bo moglo ne pokrmiti in ne zmleti. Kjer ne bo mogoče v posamezni občini dobiti prostora za shrambo semenskega ovsa, se bo za več občin izbralo potreben prostor. Občine dobijo glede nakupa ovsa podrobna navodila. Zaradi ovsa. Večinoma bodo obiine itak i-mele prostore, na katerem lahko shranijo semenski oves za celo občino. Naj to nemudoma javijo glavarstvu. Ako nimajo takega prostora, naj si ga takoj zanesljivo preskrbijo. Predstojniki bodo imeli sicer na spomlad novo delo in nova pota, zraven pa prihranijo sebi in občinarjem vsako nepriliko, ki bi sicer na spomlad lahko nastala. Nujno prosimo, da se naš nasvet v korist ljudstva upošteva. Cene pri trgovanju s klavno £ivino in s klavnimi prašiči na Kranjskem. Kranjska deželna lada je dogovorno z armadnim etapnim poveljstvom doloMla za celo Kranjsko nasledaje cene pri trgovanja s klavno živino in s klavnimi prašiči: pri volih za 1 kg žive teže 2 K 20 v, pri kravah in bikih 2 K, pri teletih 2 K 20 v, pri prašičih pršntnikih 2 K 50 v, pri pitanih prašičih 2 K 70 v. Kdor te cene prekorači bo kaznovan z globo od 2 do 203 K ali z zaporom od 6 ar do 14 dni. Cene za mleko. Poseben pododbor štajerske kmetijske dražbe v katerem je zastopal Slov. Stajer g. posl. Oz-mec, se je posvetoval dne 20. t. m. o cenah za mleko, ki jih priporoča c. kr. namestništvu kot najvišje cene za Štajersko. Sklenil je priporočati za neposneto mleko 32 v, za posneto mleko 14 tv, za sirovo maslo 5 K 50 v. Cena velja za prodajo na doma. Cene za fižol, lečo, grah. Ker še najvišje cene za fižol, lečo in grah niso določene, bodo žitni komisarji po navodila štajerske podružaice žitnoprometnega zavoda do nove ureditve plačevali: za zdrav fižol 40za me; za zdravo fižolo (krmilo za konje) 35 K za me; za zadnji fižol 25 K za me; za lečo in grah po 50 K za me * Enotne najvišje cene za klavno živino. Iz zanesljivega vira čujemo, da so v kratkem avedejo enotne najvišje cene za klavno živino za čelo monarhijo. To je po našem prepričanja edina prava pot, da se zadovoljivo reši vprašanje preskrbe prebivalstva z mesom in mastjo. Tozadevna poganja z Ogrsko menda napredujejo zelo po-voljno. Mariborski trg. V soboto, dne 23. oktobra je samo 8 špeharjev pripeljalo na trg. Že od ranega jutra je občinstvo oblegalo špeharske vozove. Ko se je ob 7. uri začelo prodajati špeh in meso, je bil naval kupajočega občinstva tako:,hud, da, je morala mestna policijska straža pri vsakem posameznem voza p» sredovati. Ženske so si kar iz rok .trgale špeh in mesa. Cene so bile določene sledeče: za slabejši špeh 4 K 80 v., za boljši do 5 K 20 v., za mast 5 40 v., za glavino 2 K 40 v., ostalo meso pa od 4 K 20 v., do 5 K. Policijski stražniki so si vsakega špeharja, kateri se ni držal določenih najvišjih cen, zazna movali s obljubo da bo imel opravek s sodnijo zaradi pretiravanja cen. Tudi člani meščanske straže so nadzorovali kupčijo na špeharskem in ostalem trga ter so grozili s kaznijo, če se kdo ni lotel držati od magistrata določenih najvišjih cen. Kakor izvemo, je bilo ie okrog 8. are zjutraj 7 strank zabeleženih radi navijanja cen. Bojimo ee, da >0 naš trg nazadnje brez blaga. Na vsak način pa bi bilo tudi priporočati, da bi se n. pr. špeharjem vsakemu pose->ej že pred prodajo izročil seznam najvišjih cen. Sicer pa se pri Eodniji ne ozirajo na najvišje cene, ampak na to, da cena odgovarja produkcijskim stroškom, h katerim se lahko pridene navaden dobiček. Z ipet in zopet opozarjamo kmete na to postopanje £0'ln;je Pomoč proti pomanjkanju jajc, mleka in krompirja. Štajersko namestništvo nam je po lalo sleitči razglas: Veliko pomanjkanje jajc, mleka in krompirja v mesta Gradcu je napotlo naaestništ o, da se je p slož lo v cesarskem ukazu z dne 7. avgusta 1915 mn danih pravic. Tako je ukrenilo, da se zahteva \e< oridelek jajc političnih ok'ajev Gradec okolica, L'pnica, Weiz, Hartb rg ¡n Feldbacb, nadalje ves pridelek krompirja političnih okraje Gradec okolica, Lipnica in Weii in slednjič tudi ves pridelek mleka večih političnih okrajev Srednjega in Gornjega Štajerskega za porabo mesta Gadec in ee v ta namen zapleni Slične odredbe so nkrenjene za preskrbo mest Maribor, Ptuj in Leoben glede posameznih teh predmetov. T govci in prodajalci posode, kakor tudi stranke, se znova opozarjajo, da bo do 3 ). novembra oddati vso posodo iz bakra, medenine in niklja ter pralne kotle in si mesto te treba nabaviti nadomestilno po,odo iz pločevine. Ker bodo stranke nadomestilno posodo začele kupovati, je vsak trgovec in prodajalec postavno dolžan imeti v svojem lokalu maksimalen cenik, kateri se dobi pri političnih uradih. Kakor je pa videti, so interewvanci to pustili popolnoma vnemar in se za stvar prav nič ne zanimajo in jim preti nevarnost, da se uvede proti njim kazensko postopanje, ki bi imelo zelo neprijetne posledice. Ker je naredba stopila že v veljavo, naj se tozadevni obrtniki z maksimalnimi ceniki takoj preskrbe. Kazen je do 5000 K globe ali pa zapor do 6 mesecev. Torej, pozor! Povračilo za zaplenjeno kovinsko orodje. Za kovinaste predmete, ki se morajo po 30. novembru oddati, je nastavilo ministrstvo sledeče cene zä 1 kg: posoda za kuhanje 5 K, ista z okovi iz droge t vari ne 4 K; enotna namizna posoda 5 K, pralni kotel in kotel aa ukuhavanje sadja 5 K; kotel pri štedilniku s pipami 4 K 50 v; pri-proste žrjavnice 4 K; kopalna po-oda 4 K5 priprosti pred-pečki 4 K; kuhinjsko orodje iz niklja 12 K; pohoda n medenine brez okovov iz dmge tvarine 3 K 75 v, z ob tki iz dru-ie t\arine 3 K; možDarji in tolkači 2 K 50 v; svečniki 3 K 20 v; likalniki okrogli 3 K 50 v, ploščnati 3 K; oteži 3 K; druge navadae vi.t ne 2 vinske pipe 4 K 50 v; orodja za vodnjake 4 K; verige 3 K 50 v; okovi pohištva 3 K. Vlada plača za dokazana potrebna dela pri nabavi novih predmetov namestj zipLnjenih 50 v za kilogram prevzetih predmetov. Lestvenci in svetilke iz medenice, bakra *li enakih kovin niso zaseženi. Slinovka na Štajerskem. V ljutomerskem okra u je kuga slinovka prenehala. — V Gradcu se je;v tamošnji klavnici znova pojavila slinovka Ridi tega so sejmi za plemeno živino v Gradcu prepovedali. Živina pa, ki se prižene na graški sejm za klavno živino, se mora takoj po končanem sejma zaklati. , Prvi sneg v Mariboru. V sredo okoli 10 ure so začele padali v Mariboru prve snežinke. Druga leta smo se jih razveselili, letos ne. Naši kmetje še mnogo niso posejali stelje še ni, ponekod še je kopati krompir, korenje je še večinoma zunaj, repa vsa. Dopisi* Maribor. V prostoru, kjer se je pozim", spomladi in po letu prodajala moka in riž za mestno prebivalstvo, t j. v Freihaus ulici, zraven kavarne »Evropa« se prodaja krompir za mestno prebivalstvo po 12 v kg. Mesto si je nabavilo'tudi've*, vagonov koruzne moke, ki pa se bo prodaj ila še le v zimskih mescih, V Selnici ob Dravi se obhaja bratovska nedelja dne 7. novembra t. j. v nedeljo po spominu vernih duš, kakor vsako leto. "' Sv. Peter pri Mariboru Dne 10 okt. smo imeli dvojno vojaško slovesnost. Pri rani sv. iria i smo se spominjali goda našega presvitl. cesarja, obenem pa se poslavljali od naših najmlajših novincev le n ka 1897, ki so imeli med sv. msšo skupno sv. obhajilo Pozoa sv. maša pa je bila na Gjri združena s slovesnostjo, kakoršne še ni bilo tukaj od 1. 1850. Takrat so namreč naši „47garji" dragega bataljona v Livorni na Laškem nabrali med seboj toliko denarja, da so kupili tam h po spominsko ptd ¡bo v čast naši Materi gorski. Podoba še' danes visi na evangeij-ski strani glavnega altarja. Še pred par leti sta zahtevata dva udeleženca,'da so'vsi takratni vjaki prišli srečni domov, ki so le kfajcar 'darovali. — V nedeljo 17 o' t. pa so prinesli zastopniki veteranskega 'društva od Sv. Benedikta v SI. gor. novo sp mhsko podi bo gdrski Muer v zahvalo za varstvo in pomoč,s kat ro je izkazala v sedanji svetovni vojski udom omenjenega diu tva in vsem vojakom benediške župnije. Podoba se je blagoslov la po pozni ar. maši pri glavnem altirju, kjer sedaj-tadi visi na evangelj-ski strani. Pri slovesnosti je bil navzoč tali podpolkovnik, velerodni g. il Oberstinsky, ki je prišel na kratek dopust iz c. in kr. voj. ministrstva na Dunaju, in je vešč tudi slovenskega j izika. Izrazil je po slovesnosti svo.e veselje, d t» je videl z lastnimi očmi, kako f-lovensko lju< stvo dobro spoznava in proslavlja junaška dela naše slavne armade, ki bodo nam kmalu prinesla stalni in slavni mir. Dal si je potem predstaviti g. načelnika veter. drušUa in ga povabil na svoj dom. To je gjtovo prav tolik a čast za društvo, katero naj vzame naša Mati gorska v svoje posebno varstvo. Bog plačaj vsen ki so kaj daro ali in storili za to slovesnost — posebno g. podpolkoniku St. Ilj1 v Slov. gor. Franc Ferlinc, sin posestn'ka in maziksnta je bil na italijanskem bojišču odi kovan z bronasto hrabrostno kolajno. I\rlinc se bori že od začetka vojake in je vedno zdrav. Stran 6j SUOVBNSKI GOSPODAH. 28. oktobra 1915. * Maribor. Četovodja Roman Bende je dne 17. oktobra radi posebnih hrabrih činov bil na južnem bojišču od kornega poveljstva posebej pohvaljen. St. Jakob v Slov. goricah. V Gornjem dolu je umrl posestnik Mihael Holer, p. d Pefcan N. p. v m.! Sv. Barbara v Slov. goricah. Poddesetnik Ivan Kramberger nam piše, da dajejo naši slovenski vojaki Lahu za njegovo nezvestobo prav pridno zobat svinčen bob. Dosedaj je imel Krambergerjev oddelek srečo, da še nima ne enega mrtvega ali ranjenega, dasiravno je bil že več krat v hudem boju. Slovenski vojaki se za to milost za hvaljujejo Bogu in Mariji. * Sv. Benedikt v Slov. gor. Zopet eden. Na jnž nem bojišču je v boju za slovensko zemljo umrl junaške smrti vrli mladenič Kari Fekonja p. d. Rakečov iz Trot-kove. Na s krvjo namočeni Doberdolski planoti so ga to variši položili k večnemu počitku, s zelenjem in jesenskim cvetjem mu okrasili grob, med tem ko so mu Sočim valovi, rudeči od italijanske krvi, šumljtli v slovo. Po^vaj v miru, blagi junak, nad zvezdami se vidimo! — V Ihovi so v nekem grabnu našli mrtvega Franca Vogrin, želarja iz Negovskega vrha. Sel si je s steklenico po žg*rje, med potjo ga je najbrž zadela kap. Pogrtšali so ga teden dnij. — Učenka 4, razreda Ana Grager je svoji učiteljici gospodični Janežič Avgusti njeno zaupanje in dobroto poplačala s tem, da ji je pridno izmikala denar in ker se ji je vse pa srečilo, je poskusila z večjo svoto. Vzela je 120 K, delila denar sestram, tovarišicam, kupovala sladkor in drago S tem se je tudi izdala in prišla pravici v roke. Zgodaj pokvarjena! Selišči pri Sv. Juriju ob Ščavnici Hudo ras je pretresla žalostna rovica, došla z italijanskega bojiSča, da je daroval svoje življenje za cesarja in domovino Mirt n Lajh iz Selisč. Bolezen, ki si jo je nakopal v bojni črta, mu je prezgodaj ugasnila nit življenja v najhol.ši dobi. Dragi Martin! Za teboj plaka ljubeča te ž'na in štirje nedorasli otroci in veak, kdor te je poznal. Na svetu se ne vidimo več, a tolaži nas, da snidemo se še steboj nadz\ez dami! Bodi ti taja žemljica lahka! Mala Nedelja. Franc Lajh, ki sa bori na itsl jan skem bojišču piše svojemu očetu, daje še \e'n» čil in zdrav. Prepričan je, da ga spremlja molitev starisev in njih blagoslov po nevarnih stezah na bojišču. * Grabe pri Središču. Odlikovan je bil za izredno hrabrost s srebrno hrabrostno kolajno I. ,vrste saper Alojzij Lončarič z Grab pri Središču, o katerem smo že poročali, da je padel na Trojic ko nedeljo pred Przemyslom. Dodatno naznanja poveljstvo stot-nije, da ga je dohitela smrt pri natskjbkiu nai utrdbo Pralkovec. Ko so naši na ITelovo zavzeli to utrdbo, so našli njega in tovariše pred žičnimi ograjami že mrtve in popolnoma oplenjene. Sovražnik jim je čisto izpraznil žepe, njihove ure, nože, zapisnike, vse je odnesel seboj za, spomin. Naši so nato hrabre bor'1-ce, ki so nadelali pot do utrdbe, s častmi pokopali. Počivaj-te v miru, vrli junaki!! Vaša smrt pomagaj nam do mirnega življenja! Velika Ntdelja. Dne 15. kimovca je u rl v ljubljanski bolnišnici vojak Alojzij Kumer, doma na Runeču pri Vel. Nedelji. Bil je blag mož svoje žene in skrben oče svojima otrokoma. V najboljših letih je moral pust ti svet in se podati v večnost . . . Svetila mu večna luč. Prihova V belgijski bolnišnici v Ljubljani je umrl na legarju dne 19. okt. vrl družabnik Marijin Vinko Brumec, mladen č iz Sp. Grušovja (p. d. Šte-lalakov). Prostovoljno je šel k vojakom pred vojsko, hrabro se je boril in si zaslužil zaslužno svetinjo.I. razreda na severa. Na jugu je nadaljeval svoje junaštvo, a moral je v bolnišnico, da se pripravi za stalni večno srečni mir. Počivaj sladko v. slovenski zemlji, dragi junak-družabnik! — Naglo je umrl 18. okt. 53 letni posestnik Pšeničn k (Fli?) Jožef iz Razkovca. Po dnevu je še trgal v v no-gradu. — Po dolgi bolezni je izdihnil 77 letni Pšeničnik (Lenart) Anton iz Prihove dne 21. oktobra. * Prevorje. Dne 14. junija t. 1. je bil Jak. Gu-benšek iz Prevorja na severnem bojišču težko ranjen. Dne 4. oktobra |pa je v bolnišnici v Košicah na Ogrskem v 26. letu svoje starosti za vselej zaspi. 1. Boril se jo za dom in cesarja pri Lvo\u, nakar ga je zadela sovražna krogla tako nesrečno, da je bila njegova rana neozdravljiva. Pogreb se je .vršil dne 6. oktobra z vojaškimi obredi. Sv. maša zadušnica z mrtvaškimi obredi se je opravljala ob osmini njegove smrti v njegovi rojstni župniji na Prevorju. Pokojnik je bil naročnik „¡Slovenskega Gospodarja" in je bil med domačimi sosedi zelo priljubljen. Bodi mu lahka daljna ogrska zemlja! * Sv. Lenart v Zabukovju. tfunašike smrti je umrl Jože Golob. Rojen je bil leta 1882. Torej 33 let star je že moral žrtvovati svoje mlado življenie naši ljubi domovini. Služil je pri infatntjerijskem polku št. ... Kot četovodja, je bil poklican v vojsko ob mobilizaciji, in se ie hrabro vojskoval skozi 11 mescev. A zadnjega junija ga je zadela smrtonosna krogla. 8. julija je v bolnišnici v Gradcu umrl junaške smrti. Pokojni je bil samskega stanu in uljuden mizarski mojster. Pogrtešamo ga., ali naj bo božja volja. Dasi ga že krije tuja zemlja, vendar pri inas ostane nepo-zabljen. Žalujočim ostalim naše sožalje, tebi. dragi Jože. pa naj bo lahka tuja zemlja ! Na svidenje nad zvezdami! Zadnja poročila doii ¥ Četrtek» 28. okt. Najnovejše avstrijsko uradne poročilo Uradno se razglaša: Dunaj, 27. oktobra. Rusko bojišče. V prostoru zahodno od Cartoryskija preganjamo Ruse kljub srditi obrambi vedno dalje. Sicer pa nič novega. Italijansko bojišče. Italijani naše primorske fronte včeraj niso več napadali s tako velikimi izdatki ljudi in streliva, kakor prejšnje dni. Sovražnik čaka s četami v o-zadju in jih ne pošlje v boj. Več napadalnih poizkusov proti naši krnski postojanki se od svojega pričetka ni moglo razviti. Ponovni napadi na tolminsko obmostje so bili — kakor vedno — odbiti. Ozemlje pri Plaveh je bilo nekaj časa pod gostim ognjem. Napad pri Globni je bil odbit; pri Plaveh italijanska mfanterija ni več mogla prodirati. V južnem delu goriškega obmostja, ki je še vedno pod težkim ognjem, je včeraj popoldne udri napadujoči sovražnik v majhen del jarkov, katerega pa je zojset kmal-u zgubil. Topovski ogenj proti Doberdolski planoti je zelo popustil. Napadi na dolomitsko fronto se nadaljujejo. Sunki močnih sovražnih čet na Gol di Lana in SteLko sedlo so se po-nesreč li. Našo bolnišnico v Roveretu so obstreljevali Idil Jani z bpiz'nAnimi granatami. g Srbsko bojišče. a in bolgarska armada se z 'mži i. IzhoJno cd Vtšegradi so i/Jr>ale naše čete sovražniku višine na obeh Straneh vasi D »brunj. Armada generala pl Koves jc potisnila s^vrainka v gorovje severno od Gornjega Milanovca. Avstro-ogr-ske čete- so ga..vrgle, z bajonetom iz njegovih višinskih postojank pri Topoli. Na obeh., strunah Moravč se boreča nemška armada je--zasedla višine južno? oi Race in prodira ob Alkui dalje naprej. Skupin i, ki prodira pri Oršovi. je vkorakala v Brzo-Palanko. V Kiadovji smo uplenili 12 težkih srbskih lopov in vel.ke zaloge streliva, ž.vil in oble k p. Oddelki lo^gu- kili čet, ki se borijo zahodno o l Negotina, ¡»o združili z avstro-ogrskimi in teniškimi četami. Proti Knjaževcu odposlane bolgarske sile so se včeraj borile v izhodnem delu mesta. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl» Holer, poclmaršab • * Vas Dobrunj leži 9 kilomelrov izhodno od Višegrada. Rrza Pjlanka pa 2G kilometrov. južno od Oršove. Najnovejše minsko uradno portci'o. Beroln, 27. oktobra Rusko bojišče. A r m a d n a skupina generala- f .o 1 d m a r-š a! a p 1. H i n d e nb u r g a. Južno od železnice Aheli-Dvinsk so udrle naše čele na ozemlju Tym-šany v širokos>i dveh kilome rov v rusko jo^to-janko, ujele G častnikov in 450 mož ler zaplenile eno strojno puško in dva metalca min. Kljub več ruskim napadom smo obdržali v naši posesti zavzeto postojanko, le prostor pri c akvi v Szaszaliju (l kilometer severno izhodno od Garbunovke) šo nemške čele po noči zopet izpraznile. A r m a d n a skup ma general a - fel d maršala princa Leo p ol d a b ava r s kega. Nič novega. Ar m a dna skupina generala pl L i tisi n gen a. Zahodno od mesta Czrtrtorysk je uspelo prodiranje nemških čet notri do črte Komarov-Ka-mienuha-vi4ine južno izhodno od Miedvv.cze. Srbsko bojišče. Izhodno od Višegrada je zavzeta vas Dobrunj. Armadi generala pl. Kovessa in Gallvvilza sla za- podili v beg sovražnika, kjerkoli se je postavil v bran. Z glavnimi četami je bija dosežena splošna črta Valjevo-Moravci (ob Ljigu)-Topolška, izhodno od tam Jasenica, Raca ter prekoračena ob obeh straneh Svilajnca reka Rezava. V dolini reke Pek je bila zavzeta Neresnica. Južno od Oršove podirajoče čete so zaplenile v Kladovem 12 težkih topov. V Ljubicevacu (ob Donavi) je napravljena s častniškimi patruljami neposredna zveza z armado generala Bojadjeva. Desno krilo sledi sovražniku od Negotina v severno-zahodni in južno-zahodni smeri. Za Knjaževac se boj nadaljuje. Podonavski monitor Temeš se potopil. Graška »Tagespost« poroča: Podmorska ladja Temeš se je v Savi potopila. Zadela je na rečno srbsko mino. Kaj je z moštvom, koliko se jih je rešilo, ni povedano. Na Temešu je bilo tudi nekaj slovenskih mornarjev. Arandželovac avstrijski. S srbskega bojišča se dne 26. oktobra poroča : Mesto Arandželovac (izhodno od Valjeva) je od danes zjutraj v posesti naših čet. Srbi bežijo po izredno krčevitem odpora po cesti, ki vodi v Milanovac. Bjlgari zavzeli Knjaževac. Bolgarske čete so zasedle dne 24. oktobra mesto Knjaževac (severo izhodno od Niša). Poleg tega so Bolgari z naskokom odvzeli Srbom močno postojanko Drenova glava, ki je ključ do Pirota. Ustnica uredništva. P. Libanja: H/alal Za to številko došlo prepotno — Dr. J. Gradec: Iassri-.-aah^alo d bili še le ob sklepa aredaištra. Prihodnjič! V-*1'' . ... '■'- -r'. - • . • -'.v. - ' : . - • '.,' • ... * jsesv1 C -VMJSiVM»». Nakup vina za deželno vzorno kletarstvo. Zveza gospodarskih zadrug za Štajersko v Eg-genber^u pri Gradcu bo za svoje vzorno kletarstvo nakupila ša večje množine letošnjega ali starega vina. Poaudbe o prodaji vina se naj takoj, najdalje pa do 5. novembra 1915, pod navedbo množine, ki j) ni razpolago, vrsto in cene, pošljejo na zve-zino deželno vzorno kletarsvo v Eggenbergu pri Gradcu 656 fNaš ljubi, dobri in skrajno veseli I sin oziroma brat, gospod Mirko Kovaiič, učitelj v Selnici ob Dravi ter c. in kr. sanitetni narednik je žrtvoval po 13 mesečnem, neprekinjenem delovanju v službi ljubezni do bližnjega svoje nadepolno življenje cesarju in domovini. Star 29 let; je bil dne 19. oktobra ob 4. uri popoludne na južnozahodnem bojišču od kamna v sence zadet in v vasi Jamlje pokopan. Maše zadašnice se bodo svoječasno brale v župnijskih cerkvah pri Sv. Trojici v Slov. gor. iu v Selnici ob Dravi. Sv. Trojica v SI. gor., dne 28. okt. 1915. Viktor Kovač c, Jakob Kovačič, Maks Kovačič, o. in kr. stotnik »i. učitelj. «biolv. filoiof, pob. polka, te. pri Matilda KiWnči? t5' eno1 P">st<>To>j-c. in Ur. vojaškem MatllUa IlOVadC c. j. Ur.47. peh. polk. poveljstvu v Gradca roj. Antauer, V Slov. Bistrici, brat. starši. brat. Prosimo tihega sožalja! 669 Orehe, proso, šolnine in bučne peške kupuje 660 II. MATIC" \ Celju. ssmiijBS^&^v- > .<•• < Vj-J-V: . ■ Loterijske številko. TBrat, das Sfi okiebra 191 S: S9 71 S 4 Dbbaj, 4«n 33 oktobra ¡91«: 75 18 &S r<7 8« VM&fji t saj dre dal. m »41 ss »piej-ne 'Visnaigraben 171 Rajmand Pihler Ktnnic* p A Mariboru. 64» top«* »W H čin in ajdoi). 100-1ÄO (cv»t-imene ponudi» M npiaimiStro 8kv, Gasp pod „Strd^ št. «44. Hal močan Siugerjev «ir«] i« sa 51 K Maribor G*Ae- Btr*sse it. a. D. «¡idstr»pj« vrata St. 12. Vini&ajl iMeje dr. de- diči za Ruše. Predstavi se naj pri g dr Grubii Maribor, Burggas-le 12. 647 Pr. Veš po»e Marijo Kurnik, Sv. Troj;;» v Slov. goricah. 649 le« sfcl b5jn>c rsšč nemščine in slove :ičice močan fant se sprejme takoj pri J. Rak Velenje. 655 SlHŽa&nias ('ohsHca) za priprosto župnišče z malim posestvom na deželi na Štajerskem se išče, ki je vešča kmetijskega ia gospodinjskega dela. Staroat nad 86 let. Služ-Va sa lal;ko tak»j nt stopi, Pmnd-ie na upravništvo Slev. Gn«podarja pod Kcharica it. 654. Preda SB radi boiemi krssao po »eetso v s;dra?«a akainskem kraja. Od cerkre S min. od kolodvor» iO min*t Zel« primer ao za kakega pen Več pofe npram taga listo,. 619 V »«¡em se de uM* ali p« sa -ndn pod agodniaii peg^i jve&a. Ve€ pove resnim aaiendČraa Mk. B&V iek, poe. v Polj«»B«fe 681 Kup m dca»i$5 sil ■ avfce czorea in oaoo. V aSuži« vaejsrai starejieg» {MkHKAr^, tai« i k opravili vsa itmafA ¿¡sls. V. Cvek Kamni;, Kraejfilut. 688 Pridso deklo, ki je &elj v letih, katera zj» ro dobto ia siunojtajiio kuhati, opravljati hišni in ucma^a hišna, dela, »altrbivati perila m vrt ter je ie v doreib hiiah služila je žad» ia suvfes ts> SMtifce k 8 osekam proti nrt|»6a5 pls4S 34 K. Ima tnd< ArAre swtart>«. Voditi bi merili; e«4a ^vspai^tv*! pri pošt Besa urada PofiS&mft. 683 Pridna pištea» dslavs''* Bru 2tsa se tafeej smrejiae za k&ietij itvo pri kan-* if Inflisek grae-t-zovom g-raSMngkera pfhrbaiiitvu v P ilareeg »a Spod. Štajerskem, Mož in sterajiK m a ali sorodnik, ki imata «tekati fek/srča d»Ia na kza^tiji « v Merj, dobita na leto 10f0 K letee pl&i», projfti »tana-va»je drv», kakor tudi iiitno nji'o. Zeaa Eiainži mnogo diine, isto tudi atar#jS< itrofi. Penudbe na knei VViadjSŽlf #Taetz$vo prišč oukrbniStaro v Ped «rodi fii Ra>b>n borga, 8^)1 tejar^ «?* . -, ........ ... .. j,j V nsjBsi se ^srms s p^cdn^si let m, kiko nriniiSe p^TOst», v Milini kakega večjega cr.ffts^ aa 8p Štsjouksm, Ponndfei naj ;:o Klsgovoi^iJ poilstl na nasliv: ,Pe-sesvo" titoč; Velika nedelja. 687 Pr da k kolisi ia v«, ¡¡ait: na ia h?fi'' se pa iia v na^ftia, MiiaaLa ul 15 M&rib»r. 6iS Urarakl u5ea*3 »e gri M, Ilger, uri r] ospceka ali ca. taVej sprajm? r;u v Maribora, 689 Priden 14 letni fant uSwsc s» ta koj sprejme v trgovine Alojzija Vräiäa v Ljutomera. 6i2 D^S^ro iifirl'«« orodalaSka manufaktorn-: stroke se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri Job. Ukg«. Maribor. s» Knpsim t. koj fciio * mtLro pcaert-voni, gozdom, travnikom n ¡v. al; ssdonoBaikoia Lž^če s bližiri kakega merta aH trja ali blitu že lesniške post-jn na Škodujem ali Srednjim itujerakera. Enpninft st pluč.i to.koj Pi«nuae penudb« pod rfc. 628 na npr&vuištvo lista. NarJzna jr.boka «d C> kg. naprej pc 20 uu 6vi o g razpošlj») po por-»etju A 0»«tp. Gar anj Koroiko Razpošilja trn «udi jabolčnik, suhe delp je in Tino tern ra icLavilns kiala v«da Bilva vrele j. 607 ■ MteyA® O^M^t te km» (9sä> K m, 4'2Ä, I rar» K S'Ä'i, mlskt K jrris, ae ioiSiflK x ¡»«ÄÖirjai p« pcyswfia». ca rizika, — »K iv&M MtH$. iäfo «i tleki* d« 17 k* stara peitftiiik itarSov, katora M s« prtvadila kukati ?Jb» ima Tewstja bo iive pri J. Twen, ?(.aj»ks gora. OOS Keniat Ispo »tesno pr»fl>0 }< vtüoki ceai. Useveo «prejme» p« i kg paket a t, g«Sii fraakc f »r\ f.!t Knlaada Žt. Jkrij »b Jui ieleiHici. ___ _ _____68J Z(5.^8 (glave1) kr;paje M. Berdajs Mta-ifeifr Sadaafrg. 678 Zate"9 kapi H«"«etj«i narednik v na postaji. 3?! Kupim surovo ssasl«, spress («ir), kuhan» »asi«, jajea, v»a\:o modMa«, pe dnevni c«ni, Pošilja te? po po^zet^n ae.: itolkorel Zwitter Beljak. .,D*el»tiw 98pŽj0iT3 trto pritaji, po 10 via. Sssrasd Alton Slodnjak trt»m puSta: Juräinti »;ri Ptajn.1' Zifs m Iretseplr kupoj« Janez PtHKih, Maribor Ks,reška e«cta šsev. ai. 606 45? aeterkih caaU/r kapi to koj Jefe? tovarna sa stroje k Ma;is«TB (Mi«?). »S« Uoäfim, ka'.ife. idiatei ia i^&bj i, vrv!h 33 K 'umit jratöti. pri wiogrrws, pziuia BejaiH^H Sej K lat Opito ovij« opmao in naojw,? no kupim vsak® nuiažfei?. po »jvišji ceni proti te kojšnjQi»a piaöilu, t?tf čam sožnjo aam. cfi&ožme potaik» osebno prevzeti, Yetatig. R. StarmcoM Ceijo It. 17 Štajersk«. m plaiaiu, afco Vaša kar},: jdisa, nV«U48»t»ft v trot1 (in»h bre» boležin ne isgi nejo s borcaijo vced BI.& b&j Ziivcm. T^nč-k s garancijska piimom 1 K, 8 lončki it'Sß, 6 l «i kav 4 SO Ki-JfciiJ/ljr, fCt.il o K.adiaj I Pontfioh 13, O f Iii». 4.*v gsbe. Ilie!, vinakl :*mw tei »ploh vise ¿8ictae ¡irai pri Sag. S cherl v fpodj»! P«;kavi. «ft7 ÜSS1 S m u s» lo a* m E Vliogradiiki, pozor! Ns suho oep jaa«, trt« »o ca prodaj. Najboljše s®rt* in sicer; i. vrste: laški rklec (Wžllschri«iing). bdi borgun-dec, bek in radeča žtoh^ina (Gutedel), kab«Ja, poš^p (šbon), zsieni silvanec. beli nt»l:>], trunta (bogato rodeča), kavči-na, plavi burgundec maaeai rnalkat muškatoa £aktoiua, črni pijanec ter nekaj meianib' vrst. Na ms?» je tudi več tisoč vk«reainjenih divjakov, in podlage (¡¡sijoči) ©d Ripanfa Partalif. Vse trte 90 cep>ja trtam je po do-Pri nar»čilu raj se jhnije 16% are. Narečila fefez are so c»?eJj»vna. Kdsff © želi rmr»č4i lo^: trte in zasaditi lop vis»|Tad, naj se bkgevoli oglasiti piscaen® ali ustBaeno pri Francu Slod njak, trinar v Rotcaanu, pošta Juršinci pri Ptaju (Štajersko). «is TS iS Naznanjam, da v moji trgovini dobivate san^ljiva kaljiva semena za polje in vrte po salidai mbI Posebno priporočana od predenža očiščeno: «IS 9**** L«<*ra$r «I! tekosv^a vt&va 7KVll9 «« HB®kse is «d» tevH?.k®s KtFcnij®«© raiaS® M&mfo, nmma ¿sigo is ' Vsefe vrst sftiBf-.iR w ink&i k ftfcpt® «a VTOffradt. C^ik^gs »1»i«ka HhMEt ■ t ittdsspfdte^aai^sa !wfi«t!ffi i/ma-l m v teg «raj» >*, Mm» ima* 's«.'' ' » i ^lsmc^bm, k^fcw l vsako» Br»aöl»as ; « ümieftl Berti Pfeife« - javam asiSaesfc as žt, tik faura« «m • i« idfttb fem) sn vx« kmti&m h t»%« s «e Totac gcatte», kak«r toti ■ tifis,;, Mtft.-mm ta »r.dbc Kafetovajto ceeds* tevr&a&s» Tovara« 3» mMn®, kßa«f?|s&».» sire?!«, ižd, Uvatrna za. Meto \n mrnSenisH« ¡r ¥ Ho SMrt Maiftom f§i®J«rsk©) Ä X>orrs.m<§® podjetje! moramo se tembolj vferovati, kes se eeSaj nalezljive belezni, SSp i kor SkfriAfioa, fcpička, o: Ijfcjo. Zato sa nai r;,* 1 dobxe ra^feoSevalno sredi polago. ®t> preJstosfll» }e v eaTota pro!, HeUter, v^rttrn, 5pi Wer«, leg ar v večji meri pojav» kjer «se lake bolezni pok-iiejo, M mr, W ^Be v y/jalö US! p.a w --" ----■ M_____| « - »aOTascvfta» S». Bfoskiroar, Dlv««t«a, Posiečilo se je nakupiti veUko množino raznega najboljšega blaga izvanr- dso ugddno, vsled česar zamorem ptsjfeči vsakemu s '«rsem in aicer po uajaižjih cenži. Imam prav l«pe sedite obleke za dvčke ki deklice. Jako &kusai so štrikani ia veJiki sukneni, s ril na ti i ti kašmirasti ter iiai čsni robci. Barhent je vsake vrste in istotako cvil h ter žamet. Izgotcvljene pelerine si v rasnih velikosstih. Blago za ženske jakne, bluxe ia obleke «pkh je najfinejše. Bela blago je nad vse trpežno ter p&rabno za perilo in posteljno opravo; platno ja v v«;sh vr«tth. Koci za konje so v raznib barkah in najboljše kakovosti. Vsakovrstne vojaške potrebščine se do-dobijo pri meni: Srajce., gate, nogavice, rokavice, nahrbtniki, ročni kovčegi, koče in drugo. Moja zaloga je osobito glede ^ims ega blaga vtlika. Suk- a za moške obleke so veleizborna. Zaloga šp»ceryskega blaga vštevši sladkal' je vedno zadostna. Cene so aa vse skrajno nizke, postrežba jako solidna. Priporočam se veleceajenemu občinstvu. Z odličnim velespoštovanjem Haliae§ CfmarmBu 626 trgovec ia po.estnik v Ljutomeru. Ki }e brez fiuia, Kraa sirupa ia po jj^r a« dobi v veaSšL I«n kam! in droSerjji v Srrfrn'h steKenioti (calein steMo) ea M & Uspeh LygoIorma je zanesljiv In rotov ln ne sate od vsakeg« zdravnika rabi aa razkuževanja v bolnički posielji, za mciviapj« ras, oteklin, ca antiaepfično obvezo in zae trigaeljo. I^fBofoim-niil') f» fino. nalahno zal!» za toalet«, 19 vs«5n{e 1 odstotek Lysolorma ter antiseptično «takale. To milo ao Ub« ' " " ko oä, kakbr tnfll za otroke ia fic» in proino ter nareka ar* skua in Vi bodete vedno raJÄB ko rabi tndi prf jenike. Ono naredi ko?o met Biatoien d oh, Zadostuje le en ] le to Izvrstno milo. ki je le navftleano drago, v porabi pa j« ju to ekonomično, ker kos aa dolgo 5asa aadostuje, Komad nv »8 1 K SO vinarjev. „Pfeifermlr z-Ivisofom" Je Botivo offitt»^^^ anSaepHtoa «stna voda, ld slab dob iz nst takoj in gotovo prežene, aobe o« feell in ekrani. Babi ce lahko tntli pri nahoda v grlu, prf kaš-fjn, pri kafarn, za gTgiar.Ie po zdvflvitfikih predpisih. Na Sašo rode zadostuje samo par kaplaic. Izvirna steklenica stane sama 1 K 60 v ter se dobi v vsaki llkarpi in AcoJiteriji. Zanimivo knji« fo z naslovom: „Zdrahe ln razkuževanje (Gesunflhelt unflDes* tnfekSonl polije na r.nhievo sastonj ln poitnine prosto: Cberai» ker ETOBMANN, Relereat Ser Iljaciom^erkB, Flea, KI, Pe-trpschpasse 4< Kupujem volno, vinski kamen, vosek m suhe gobe. Imm flavsiikar« Cel Ia, BjuWHttfctfiB täUMUM t ft n alpski zeliščni liniu.ent. Najbolj?e, bolečino utehujoče sredstvo za vri-banje. Mestna lekarna .,pri c. k. orlu" Friderik Prull, lekarnar v Mariboru, Glavni trg z-a ven rotov ¿a m Siran 8. ...... SLÖVIBSÄI G (3 S P Ö D A E, 28. »18. JHi. i* i-*?1' KI nas krepi/ D» smo 6 ti s ti te zdravi! Želod&ei Uk*r „FLORIAN" ae ,ubi te m« •mami, ampak daj« ne8 te veselje do delal Varujte s® 191 goi&redbY Pristal „FLORIAN" se d»M odtee°odptaot-lisoko destUaoije .,FI»ORIAIf" y LJnblJt»! i lamretfklctbui'wip.-?^ » .jfprf.ttim Ako in te nemadoma storite 1 are&is avstrijskega R"d~žaga križa 1 srežko ogriA^ra Ra&seaga križ» 1 srečk« bgfefetnpožtemke kaaüika 1880 ' Meee&ai ©krak a» vseh pei srečk «sir. ■¿«bitaifc listov same 5 krt» 1 dobita» lat 3'/„ »o**žj. sre^k k i 1 debitai ilat 4% ogrsko kip aw>& k 1. 1884 13 žrebsaj vsako leto, gJavai dobitki 630.000 K flolfffai igralno pravico do debitko? ene turike srečke v znesku do 4000 frankov pop^noms zasloni» P«jasnil» in igralci načrt peiilja brezplačni 484: . Sroftkovno zastopstvo 15, Ljubljana, m "m mlini Ntjbi \j ; koruza ta druge žime vrste izrabijo kfrt krmilo, v l r. (fcto) zdrcbljena pade ? želodce S-v. li. To i:t o ]■: mnogim poljedelcem ie H vse premalo, ali pa C:Io i i ; sne. Pribito je in preizkušnje so dokazale, da p. pr. pri rmljenju konj s koruzo, ovsem itd. črno d« 20«/, (r um ; h slugih Še vež) krme ostane neprebavljene, torej gre v k.ubo Najboljše sredstvo, da se krmilna zrna papolnoma pedvriejo prebavi, obstoji edino v tem, da se srna umetno zdrobijo in sioer je to vse «10, ali se ta zrna rabijo za krmo konj itd. perotnine ali rib. M«ka (zirob), ki ga napravi te majken do»ač mlin, je izberno pnpravna tudi za domač ktuh (po načinu župnika Kneippa, ,,Grabaia kruh" imenovan.) Mlenje ali drobljenje žitnih zrn se lahko izvrči v vsakem najmanjšem gospodinjstvu z uporabo ročnega mlina (irml) aIdi>sl", kateri bi naj ne manjkal t nobenem gospodinjstvu. Številna priznanj» e tem izbomem stroju i&am ■a razpolago in lahko z vso gotovostjo rečem: „Ta majhen str<$ pomaga v gospodinjstvu varčevati kakor nobena druga stvar!' Cena K 20 za 1 komad z zavojem vred. Razpošilja na vse strani tovarniški zastopnik Teodor Zdars.ky, Maribor, Togettboffova ulica. 57. Ml Žalestae pesem sc zapeli eelbki zvoaevi dne 31. jalija, ko smo spremlj >ndnjemn počitk* ii?m preljnbljenega sin1 ^ .a, kor- " mnS» od domačega peipolka, kateri je «mrl dne 29. julija v oeljski bolnišnici vsled zadebljeoih ran na 'južnem bojilli. Prisriusa zahvala i. g. vejacana korali! veea», kateri so se a deležih pogreba. I^pavaj sladke aiakol 652 Žalajoči oče, mati, brat in sostre. Novi pošiliatev vina iz Bola (otok Brač) je došla dno 18. ©kt. kljub velikim težavam v dobrem stani v Ma-i-iber. Cenjeno občinstvo, naj blagovoli vzeli to na znaijje, da se podpisana tirdka nahaja v prijetnem položaju, da lahko prevzame zopel večje pošiljatve, dokler bo namreč zaloga zadostovala. Viae se radi dobre kakovosti toplo priporoča poseb»o ljudem, ki so siabokrvni in ki so na potu okrevanja. Za izvor in pristnost vina prevzame tvrdka vsako jamstvo. Tvnllfl F. Cvft»nif-wck>v», vinska trgovina Maribor, Šolska ulica št. 5. «53 a«- Kupim večjo mrsoiino lepo posušene karami (turšične) sJa-me ia večjo mssžino sveir& loafcovih palic, odrezanii m. grmu, daljo želoda in bukoliego jfa*. Ponudbe in vprašanja: R. Starovafiaik. Konjico 62. Štajersko. Za mcojfogcbrejne izkaze soiatia smrti naše ljube in ne^oaain® matere go»pe Mirile Topla 9* »stnioe, štf jemo » «linost, se «hvalili tmh prijateljem in Man sem, ki se jo tolažili i. r~ F>' ' «'i ■ N ¿t".' .• ' \> if.„ m B5?ii3emtio e£ g» 5» m efaedtamj*; strafe« 91» 4v»*/*. pfe-;sws«iiei odpovidi »c 4*/t% 'ibrcetl sw _ i, ¡Miu&zji in 1. ini^a v/ "feoyöa« t« kct&t* t m iwa w«|ffi|v S*/4*/« v ac mW hse«t f« Kaday« üq^MQ^e sta sastm «r«e3iieste& $tfa4*T. I^tw f teme pmMit («Mjüatea v vrai» Im patt tvme&ii xtr^wv, kt 9a ^kiaz m jtwe|aJo 7 1dkm. IVob^r m d«k po««yftMae Vto^Mhte, rimto g&Pa h b&ton- J UfHiS^C m in Ma^Asa mStenisäb*, »tolna ulica št. 6 inmd Glavnim trgom iti stolno ccrkvij ■ I B I i ■ ^ 1 fi KSfS® llilliw—lim ' II h IIHI—IUlli l'll |III i| I III I Hill UMI ¿m il® mm^tf&mnm j^^pm»® e &®©m* mvm® ©^rastni® fosmito 01 12 te od dneva vloga da daeva vziiga. Eeiilni davek plaia posojilsica «sam. na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. za 8tranke vsak delavnik od 9 do 12" ure Prošnje za vknjižbo dela posojilnica broz- dopoldne. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. - lastni Mii (Hote! ,Prl belem vol«'? ¥ Celju« Graika ti O fH r9 ■ Manufakturno trgovko J. FADLAND v Ptuju se najbolj pripore JkS' aleV in zataftnltr» KaMUS» tisSovn« dmftwi. Ddfecvansi it Vt&Tifo IRtbci.» 'JMt ul. smh^ s