Št, 9, V Gorici, v torek dne 31. jawivarja 1905. Letnik VII, ly.lmju vs:i' torek in N(»lit»to i)l) 11. in i jirt'dpolriiii* /;i iiihhIo Lcr oL 8. uri pop. za d^zi'lo. Ako pads n;t tu tlnrva pnt/.nik izide dan pr»*jofo ) predpis, to je predpisani dohodek in trošek; c) izpolnitev, to je dejanski prejemki in izdatki; (¦) ostanek aktiven in pasiven vsakega posameznega predela, namreč izid primerjanja med pričetuimi zastanki in tekočimi predpisi z izpolnitvijo ; //) primera med proračunom s tekočiini predpisi. Skupna svota vplačil in izplačil raz- vidnih iz računov se mora popolnoma strinjati z dotično skupno svoto odnos- nega blagajuičnega dnevnika, ter iz pri- mere prejemkov in izdatkov se posname blagajniški prebitek. 4? 105. Računski sklepi se morajo javuo razložiti občanom v prost ogled tekom 14 dnij pred razpravljanjem istih v starešinstvu. Da se je razpoložitev izvršila, mora biti javno razglašeno na občinski deski in po krajevni navadi vsake občine. V razglasu bode izrecno povdariti dopustnost ugovora po namenu § 106. z napovedjo roku, v katerem in oblasti, kateri ga je podati. § 106. Vsakemu občanu sme svo- bodno, v gori rečenem 14 dnevnem roku v obliki ugovora vložiti svoje opombe k posameznim postavkam občinskih račun- skih sklepov pri županu, kateri jih pred- loži z računskimi sklepi vred starešinstvu v pretres. Ako in kolikor bode starešinstvo upoštevalo vložene opombe glede račun- skega sklepa, smatrali se bodo dotični ugovori konečno rešeni, drugače se pred- lože s spisi, zadevajočimi računske sklepe, deželnemu odboru po namenu § 109. § 107. Računske sklepe pregleda starešinstvo od postavke do postavke spremno z inventarji, prejšnjimi letnimi računskimi sklepi, proračuni, predpisnimi knjigami in z blagajničnimi dnevniki ter bode posamezno primerjalo pripomočke, da se prepriča o njih točnosti in sklad- nosti. V moči starešinstva je, dati poprej pregledati račuuske sklepe po posebui komisiji, sestavljeni iz treh členov, ki se ustanovi, izvolivši svojega predsednika, ter bode sklepala z večino glasov. Eden izmed treh členov komisije se more izbrati tudi izven starešinstva. Komisija predloži pregledane račune starešinstvu s posebnim poročilom. V sejnem zapisuiku se razloži celo razpravljauje pred starešinstvom o račuu- skili sklepih ter se najbolj potidarijo opombe, naperjeue proti celoti ali proi.i posameznim racunskim postavkom, ter izjave, katere podaja tozadevno računo- dajalec. Po končanem pretresovanju izrece se starešinstvo oračunih v obliki rednega sklepa. § 108. Ako sklep starešiustva obsega ugovore proti celoti ali proti posameznim postavkam računskih sklepov, izda se <> tern županu obrazloženo pismeno obve- stilo, odprši mu rok osmili dnij za pred- ložitev njegovih pismenih pojasnil. Starešinstvo podvrže taka pojasnila župana v ponovni pregled v redni seji ter se izreče o istih v obliki rednega sklepa, kakor predpisano v § 107 za prvo razpravljanje računov. Ako bi župan opustil, dati pravö- časno od njega zahtevana pismena po- jasnila, ugotovi se to okoliščino v sej- iiem zapisniku, tičočem se druzega raz- pravljanja računskih sklepov. § 109. Pravilno podpisani računski sklepi, katere je e,tarešinstvo našlo v redu pri prvem (§ 107.), ali katere je pretre- sovalo pri drugem razpravljanju (§ 108), se pošljejo z vsemi priglednimi pripo- močki deželnemu odboru, da jih konečno presodi. Ako deželni odbor spozna, da ra- čuni popolnoma odgovarjajo, oziroma, da so se odpravile vse poteškoče, izda se županu reden odvezni odlok. Ako bi deželni odbor nasprotno spoznal, da računi ne odgovarjajo, izda se županu naličen odlok, določivši mu njegove orjveznosti proti občinski upravi in ugotovivši morebitna povračila, katera bode moral plačati občinski blagajnici. Je-H opraviHena visohost zemljarine na BopiShBm? UŽe neštetokrat se je naglaäalo, da je zemljarina na GoriSkem previsoka, oBobito sta gradiščanaki ok raj in goriška okolica T tem ozira hudo prizadeta. Če primerjamo nado zemljarino z ono drn- gih kronovio, prepriöamo se lahko, da je pr?a akoro dvakrat viäja nego ona v drugih kronovinah. Zemljarina se od- merja po cistern donosa zemljižč; a ta donos je pri nas tako risoko odmerjen, da je — neverjetno. To amo aže doka- zali po Hstih, po interpelacijah, po reso- lucijah T deželnem zbora itd. V izgoror na zahtevo, naj bi se ta kmica poravnala, smo vedno sliäali, da tega ni mogoče, dokler se ne snide zo- pet komisija za cenitev in uravnavo LI8TEK. Ob Hublju. FoveBt. Spisal Jauko Bratin;i. (DaJje.) Bauma se je zdelo, kam pes taco moli, a da bi se nadzornik apal prositi «a njegovo hčer, posebno äe ker je yidel, i da se ne vidita rada, tega si ni mogel mialiti, — Vi äe gotovo ne veste, gospod Baum, da se nekaj plete za vaäim hrbtom. Nekdo se je natihoma priplaz.il in z le- P'mi besedami je prevaril sree vaše gospice hčerke. Baum se je nasmehnil. Sedaj je razumel, zakaj se gre. — Gospod nadzornik, bodite poto- 'aženi, za vašo skrb vam pa srčna hvala ~^ a vedite, da to jaz tudi že vem. — Tako? — Da tako, ravno danes zjutraj 10' je aoproga povedala, kaj ae je zgo I dilo. Fani se ni upala sama, poslala je mater k meni — no, pa lahko bi bila to storila tudi sama. — Tako ? Vi veste — no, in kakor vidim, ste vi celozadovoljni, to odobrujetel Banm ni dosedaj razumel, zakaj se ta človek toliko briga za to stvar, sedaj äele se je domislil. — Menda pač smem odobravati, ali ne odobravati dejanja svojega otroka I — Že, že, odgovoril je Ričl zme- deno. — No, potem pa ne vem, čemu se vi vtikate v to stvar, ki sodi le meni. — Prosim, prosim — Ričl ni vedel, kaj bi odgovoril. — AH ? — Kaj ali ? Menda nimate vi proti pristavu nič. Ali je morda vam obljub- ljen ? Imnično se je Baum nasmehnil, cutil je, da je zadel dobro. — Meni? O meni, nič, jaz ae ne brigam za priatava. — Morda pa za mojo höer ? Riöl ni vedel, kaj bi storil. Ta člo- vek ga je imel očitno za osla, ta ni imel kaj več iskati. Jezen in divji je bil v svojem sreu, na videz je vendar äe po- kazal miren obraz. — No, vidite, dejal je Baum, sedaj pa hvala vam za vaä trad, pa dobro se prespite, jatri vam bo že boljäi. Riöl je odäel — strt in uničen; škrkal je z zobmi, ko je stopal proti svoji sobi. — In še norčuje se z mene! Ti hudik ti, čakaj, jaz ti posvetim in pom- nil me bodeš do konca. — Ne, tako sramoteče še ne. Prej dekle, sedaj pa Se stari. Tu je sam zlo- dej pri teh ljudeh. Upal sem vendar, da bo älo kako drugače, a nič, ni<5. Jezno se je začel puliti za läse, te- petal je z nogo po tleh in mislil na — mnsöevanje. — Cakaj hudik, tega Poznika bomo iztrebili, da ga ne boš veö videla, ti araka preürna. le čakai! Domislil ie je Fide. — Ta mi bo pomagal, ubijeva ga, ali kar si bodi. Samo da gre preč, preö; in preö mora, on je kriv tega, on. Pogledal je skozi okno, Hribarjeva je bila spodaj na dvoriäöu, a danes je ni videl, obrnil se je nazaj v sobo in kuhal divje načrte. — Čakajl Prijel se je za čelo, kakor bi ae prav nečesar domislil. — Da — nocoj, ne nocoj — jutri prideta na tisto brv, tarn jo bo čakal, kakor je obljubil — in mi mu jo zaža- gamo. Čakaj vrag, v vodo boš loputnil, da bo veselje. Kedaj že, ob 9. uri menda sta se zgovorila. Prav, in jaz mu posve- tim, jaz in Fida. Ta bo delal, zaaluli naj si pijaöo. In zadovoljno ai je Riäl menoal roko ob roko. (üalje pride.) zeraljiäkega donosa. Dodajalo se je tudi, da je odmera viäjega donosa od naäih zemljiäc vsaj deloroa opravičeua, čež, da je naäa zemlja bolj rodovitna nego dru- god in da so naäi pridelki boljši uego drugi. Da bi ovrgli tudi te ugovore, nava- jamo tu nekoliko podatkov iz poročila c. kr. poljedelskega ministerstva o žitni letini v posameznih avstrijskih kronovi- nnh za ). 1904. Ti podatki bodo dobro služili onim, ki bodo imeli nalogo zasto- pati deželne koristi povodom revizijo či- stih zemljiäkih donosov v posameznih kronovinah, ki se bode moraJa vendar enkrat vrSiti. lz navedenega poročila poljedel- skega ministerstva je posneti, da je pri- dHala Jansko leto poknežena grofovina goriško-gradiščanaka 100.Q11 hl ali 68.010 kvintalov päenice, iu sicer je bilo nase janih za to vrsto žita 11.744 bektarjev sveta. Povprek se je pridelalo torej 85 hektolitrov na vsakem hektarju 8?eta. Koliko pa y dragih kronovinah ? Na Nižjeavstrijskem so pridelali na vsakem hektarju povprek 21*2 hl, v Bu- kovini 22 hl, na GorenjeavBtrijskem 17'4 hl, na Solnograäkem 15*5 hl, na Štajer- gkem 136 hl, na Tirolskem 147 hl, na Češkem 183 hl, na MoravBkem 199 hl itd. Iz tega se razvidi, da je torej čisti donos glede päenice v drugih kronovinah dvakrat in tudi dva in polkrat veöji nego pri nas. Ista razlika se kaže tudi glede na težo dobijenega pridelka na vsakem hek- tarju sveta. Z ozirom na to tehta päe- nica, pridelana na jednem hektarju, na Goriäkem 6 8 kvintala (q), na Nižjeav- strijakem 164 q, v Bukovini 17-5 q, na Gornjeavstrijskem 126 q, na Solnogra- äkem 11-6 q, na Štajerskem 10*4 q, na Tirolskem 104 q, na Ceäkem 145 q, na Moravskem 15 8 q itd. Glede na dobroto žita navaja ozna- čeno poročilo povprečno težo jednega hektolitra v kilogramih, in ima pšenica na Goriškem 68, na Nižjeavstrijskem 77-3, v Bukovini 79 4, na Gorenjeavstrijskem 72 4, na Solnograäkem 74" 1, na Štajer- skem 76*6, na Tirolskem 71, na Ceäkem 794 in na Moravskem 793 kilograma. Skratka, po teh poročilih je öisti donos naših zemljišč po ineri, vugi in dobroti — razen onih v Istri in Dalmaoiji — najslabši in najnižji. Jednaka razlika glede Čiatega do- nosa se kaže v posameznih kronovinah tudi glede pridelka rži in ječmena z iz- jemo, da ne zaostaja naäa rž in jeömen glede dobrole malo ali nič za žitom v drugih kronovinah. Ovsa se seje in pridela pri nas malo, namreč le 8.894 hektolitrov, a raz- lika med naäim pridelkom in onim dru- gih kronovin je äe večja nego pri drugem iitu. Tako pridela n. pr. Bukovina 283, Gorenjeavstrijsko 266 hektolitrov na hek- tarju oranja, pri nas pa T3 hi. Nekoliko boljäe razmerje dobimo za naše kraje pri koruzi. Z ozirom na mero dobi Štajersko na hektarju oranja najviäji pridelek, t. j. 22 7 hi, za tem Koro- fiko 19 3, Moravsko 18 5, Tirolsko 173, Galicija povprek 13, Bukovina 12 2 hi, a pri nas se pridela povprek na hek- tarju oranja 8j hi. Glede kakovosti je najboljäa koruza v Galiciji, tam tehta jeden hektoliter 76 7, v lalri 76, na Ti- rolskem 747, v Bukovini 746, na Šta- jerskem 71 2 kg; a pri nas je teža naj- nižja ter znaša 64 kg od hektolitra. Res, da pri nas je glavni pridelek vino jn sadje; toda ako primerjamo cene našpga vina z onimi drugih kronovin, n. pr. stajerskih itd., se prepričamo, da je tam cena vinu vtaj dvakrat — Le ne večkrat — večja od naSe. lsto velja o sadju in drugih pridelktfi. Iz tega je razvidno torej, da pridela p 0 a e s t n i k v dru- gih kronovinah na hektarj» oranja dvakrat do ätirikrat več žita nego pad posestnik «ter da je naše Žilo glede na Jt e ž 0 in dobroto d ,0 a t i a I a b e j e 0 d ouega v dragih d e ž e 1 a h, zatojepapriuas č i a t i do no» zemljiSč livakrat večji nego d r u g o (\. Dopisi. Z BovŠkegn. — Že dolgo časa pričakujera, da bi kedo apretuejäih spo- roöil f javnost mnogotere novice iz na šega okraja. Ker se pa ni nihče oglanil, hočem pa jaz kolikor mogoče na kratko iste sporočiti. Vas goap. urediiik pa pro- sim, da blagovolite te vrstice ponatisniti v Vaäem cenj. listn. Torej naj začnem po vrsti. V Bovcu je neki javni usluibenec, katerega vede- nje se pa niö ne slaga % njegovu službo. Pustimo razne nialenkesti, katere zakrivi paö vsak ciovek, ter naj omenim le eno. Nekega večera m. I. se je peljaldotičnik na Srpenico v družhi nekih prijateljev, kjer je, kakor pripovedujejo, napravi! velik Skandal. Spozabil se je namreč tako daleč, da je v neki gostilni, t. j. v javnem lokalu, streljal z revolverjem (tu naj pripomnim, da dotičnik nili orožni- škega lista ni irnel), in sicer je streljal brez najmanjšega povoda, ter s tem sta- vil v nevarnost življenje mirnih gostov, katerih je bilo raenda jako veliko, ter se je komaj posrečilo nekaterim osebam, da so mu, postaviväi lastno življenje v nevarnost, odvzeli revolver, v katerem ste bill menda äe dve celi patroni; štiri je pa izstrelil. Sploh se je ta gospod tako surovo in izzivalno obnaäal, da se je le veliki mirnosti, katera je ljudstvu v na- tem kraju že prirojena, zahvaliti, da se ni kaj hujäega zgodilo. Sicer se vrši 0 vsem tem 8odnijska preiskava, a jako počasi, med tem pa dotiönik uganja svoje äpase ve- selo naprej. Ljudstvo pa pravi: Ko bi bil kedo izmed nas kaj takega napravil, bi bil že davno pod kljuöera. Za primer naj omenim naslednje. Pred dvema letoma je bil v neki tukajänji občini nekdo ob- toien, da je neke fantine nagovoril, da so äli njegovemu nasprotniku nekaj de- monstrirat. Nasprotstvo je izviralo od občinskih volitev. Radi tega, kar se v primeri z zgoraj omenjenim lahko ime- nuje malenkost, je bil dotičnik celi me- sec v preiskovalnem zaporu, a pozneje na okrožni sodniji oproäöen. Že par let sem so dobivali proda- jalci lobaka našega okraja dobavne knjige nemäko-slovenske, kar je bilo pravilno; a letos je slavna c. kr. tobačna uprava osreöila trafikante naäega okraja, kateri dobivajo materijal iz zaloge v Kobaridu, z nemäko-italijanskimi knjigami (kako je po drugih krajih, ne vem). Ali se je to zgodilo po pornoti ali vedoma, tega ne vem; vem pa, da ako bi se bilo to zgo- dilo Nemcem in Ilalijanorn, ne bi mol- čali, in krik in vik bi donel na vseh koncih in krajih. Slovene« pa gospodje poznajo, zatorej si pri takih zadevah ne belijo preveč glave. Pač slabo spričevalo za nas. Kot posebnost moram omeniti, da ima občina Žaga 300% občinske doklade na vino. Kako bo slavni obcjnski ocetje računali in kaj so h tem mislili, je pač uganjka. Nič manj čudno pa tudi ni od dež. odbora, da kaj takega potrdi in to tern bolj, ker na izjavo županstva, da stareäinstvo ni mislilo poslaviti lako vi- Hokih doklad in da je tu pomota, je iste vendar vnovič potrdil. Tako bodo sedaj gostilničarji prisiljeni opustiti izvräevanje obrti, ker da bi ljudje, večinoma delavci, plačevali liter vina po 50 52 kr., je pač izključeno. »Seveda bo trpelo sedaj pa toliko bolj žganje, ta ljudska kuga. Kot zadnjo toöko naj omenim, da po novem letu, odkar je sprejela tinančna uprava pobiranje užitnine v svojo režijo, imajo obrtniki, posebno oni, ki stanujejo izven finančne postajo/ mnogo sitnosti in zamnde časa, ko morejo posebno me- sarji in trgovci s teleti za vsakega jan- ßka in tele hoditi prej naznanjat, potem pa zopet plačevat in kaj vem kaj še vse sploh. Zajtorej ^e le ieleti, ker že drugače ne more bitf, oru vpritiodnjem zasedanju." A grdo in osludno neresnico je> \t.- Qstil dr. Treo, ko je Irdil, da ho za la predlog glanovali Indi „napredni" po- slanci, kajti „napredni4' p n » I a n- Ri glaHOvali ho proti temn P r e d I o g u. Nad vso neumna pa je za- Meva dr. Trenta, naj bi dr. Gregorčič, ki jo slavil zgoraj omenjeni predlog, ki izključuje vsako razpravo o novem ob činskem redn, kakoršnega je predlnžil pravni odsek, potem ko je ta predlog propadel, ker so pröti njemu glasovali 'talijani in „napredni" poslanci, predla- gal Se prehod v podrobno razpravo. Kaj takega zamore zahtevati od dr. Gregor- čiča le kak — tepec ; kajti opravilni red deželnega zbora sam že zahteva, da ako odsekov predlog ni zavrnjen, pride v po- drobno razpravo, kar predlaga poroče- valec. To razpravo so zaprečili oni po- slanci, Italijani in slovenski „napred- njaki", ki so glasovali za sprejetje en bloc, to je brez razprave. Kar je dr. Treo 8 svojimi tovariši sam zakrivil, pod- tika dr. Gregorčiču. Lep juriBt! Le vae k Qjemu ! Grdo je farbal dr. Treo kraške žo- Pane in podžupane tudi, ko jim je rekel, da je poalanec Panigai stavil sormalni predlog, da se novi občinski red sprejme en bloc, kajti tega predloga atavil ni nikdo drngi, nego sam dr. T u ma, ki sedi v deželnem zboru tik dr. Teota. VpraSamo dr. Treota, zakaj je gla- *oval on proti predloga dr. Gregorčiča, * katerim se je popolnoma ,,ujemal", **lfor je blebetal na shodu ? Zakaj je ö»dalje glasoval za dr. Tumov predlog, n*j 8e novi občinski red sprejme en bloc, kar je bilo prav nasprotno temo, *ar je predlagal dr. Gregorčič? Dalje, 2*kaj ni on, ki ne pozna opravilnega ^da, in katererau bi take neuranoati n°beden ne zameril, atavil predloga, naj bi 8e preälo v podrobno razpravo, ko lega ni storil dr. Gregorčič, ki je bil P^oti vaaki razpravi, aploh proti sprejetju n°vega občinakega reda? Hie Rhodua, h>c Balta. Ali je morebiti apal v dotični aeji ? Ali je mogoče le v aanjah glaaoval proti P^edlogu dr. Gregorčiča in za predlog ^r- Tame? Poalanci, ki v deželnem zboru 8Pe, a na ahodih svoje volilce z grdimi nereanicami farbajo, taki poalanci ne Ja8lužijo, da govorimo v jargonu „So- öe<\ nič drugega, nego da jim volilei, ko Se med nje prikažejo, pokažejo „paaji bič\ Poaebne vrste „paaji bič" pa naj bi 8e pokazal onim poslancem, ki imajo 8VoJ6 volilce za take tepee, da zahtevajo 0(* öjih, naj jim verujejo, da ao zakrivili sprejetje novega občinskega reda oni, ' so proti njemu glasovali, a da niso ?? tem sprejetju ničesar zakrivili oni, ** so za aprejetje glasovali. Tako je in nič drugače. Za danes 8^enemo. Sicer pa ni izključeno, da bi se Je * tem „osrečevateljem" naäega ljudstva »e večkrat in o raznih zadevah ne pe- *"> posebno v zadevah, ki so predobro J,ane ljudem, ki so bili zadolženi pri j«oriäici Ijudski posojilnici", katere pred- edoik in odvetnik je dr. Treo. <. Po starl uavadi. — Kadar ne moro j^oöa" stvarno odgovoriti, rabi paovke . Ponavlja svoje prejšnje neosnovane «Hve. To dokazuje tudi njen odgovor a °aS članek „Slepilcem ljudntva". ?, Mi smo trdili, da sta pred deželno Gah"8^111' volitvami navajala Tuma in j j^'ök kot vzrok naäih neuspehov v *elnem zboru laško večino, a da zdaj Pos! 2vrača krivd0 na „kl^rikalne" Uii "^°^a" avoje grde nedoslednoati ne tju ' a 8kuäa ae opravičiti z izgovorom, ijL ^e.^asi paČ menjajo in da ae položaj "refftinjn. PuO '•* ^e ta '*Kovor 'e 8°'° slöpüo, je ibOrüt:ividno. I'olozaj se ni v dezelnem 'ö odboru prav nič apreinenil, kajti tudi po zadnjih volitvah imajo Lahi v deželnem zboru in odboru večino in so torej Se vedno ,,absolulni gospodarji". „Šoča" ludi ne taji, da je priporo- čala poviSanje pla^; deželnib odbornikov in uradnikov, da sta Tuma in GabrSöek poklicala advokata Tr. v Gorico ter mu obljubila deželno odborniStvo, da so bili možje okoli „Soče" že pred volitvami razdeüli med seboj „cast in mast", da se je sam prvi steber „Sočine" stranke pred leti izjavil proti obstrukeiji, češ, da mu predsednik vzame besedo po jednokrat- nem opominjanju. 0 teh dejstvih „SoöaM molči, po- navlja pa avoje stare laži, da ae je dr. Gregorčič v zadnji seji deželnega zbora zabvalil deželnemu glavarju za njegovo „naklonjenost du Slovencev", da obatoji med dež. nluvarjem in Gr«gorčičem ob- veza, da ho „klorikalni" poalanci pro- danci in koristolovei ild. itd. Svoj odgovor končuje „Soča" s pHOvanjem in imenuje na§ povsom stvarni clanek „pridigo pustne äeme". Vao po stari navadi ! Kadar rnanjkajo „SoČi" razlogi, a^že po paovkah. Odgovor v „Soči" je gotovo pisalo slrupeno pero ravno tiatega člo- vftka, ki je tekom zadnjih let s psov- kami ob.sul že tisoce in tiaoče oseb. In tudi tako zumal inte naj redi uboga GoriškaV Župnija Kihinebcsr^ je razpiaana do 16. l'ebruvarja t. I. Patron j^ C. k. kameralni fond. (j. $. i>Iironlav Ltftiar0 centimetrov. Odbor tioške podružnlce hIov planiuskega društva v Tominu raz- poslal je te dni ta-le poziv rainim slo- venskim rodoljubom : Z otvoritvijo nove zelezniäke proge Jesenice-Trst omogoči in olajša ae dostop na naäe divne slo- venake julske planine. Kakor bode to za naše hriboplezanje velikega pomena in koriati, tako 86 bode airil od 8evera proti jugu tudi nemžki duh, kateri bode hotel dati našim alovenskim planinam nemško lice. Postavljalo se bode od nemškega planinskega drušlva nemške planinske koče; nemäki kažipoti ae bodo široko širili po naših slovenskih vasih in trgih, dajoč potniku povod do domnevanja, da potuje po nemških krajih. Ta naval je treba vsekako pre- prečiti. Postavljajmo koče, kjer je treba in ne puäcujmo tega dela tujeu. Zazna- mujmo poli in stavimo slovonske kaži- pote, kateri naj kažejo, da ne potrebujemo v to svrho tujca. To delo postavila si je soäka podružnica slovenskega planinskega druätva v Tolminu kot smoter, in bi kaj rada to izvräila, a manjkajo ji aredstva. Število njenih člancv je pičlo (komaj 50;, in se ti člani ne vräe V8i glede vplačevanja Članarine avoje dolžnoati Kako naj potem vspeva podražnica. A kljub temn ne obupuje podpiaani odbor, marveč z zaupanjem ae obrača do p. n. rodoljubov ter se nadoja, da priatopi vaakdo k druätvu ter bode akuäal pri- dobiti Se druge Clane. Clanarina je za leto ö K vpisnina (aamo za prvo vatopno leto) 2 K. Vsak ud dobiva brezplačno mesečnik „Planinski vestnik", kateri prinaSa članke o hriboplazenju, zanimive tudi za nehri- boJazca. V prepričanju, da priatopi tudi Vaše blagorodje kot redni član k našemu druätvu, prosimo da sprejmete priloženo „Izkaznico" in dopo^ljete potom po^tne nakaznice znesek 8 K kot vpisnino in letnino za 1905. V nasprotnern slučaju prosimo, da vrnete „Izkaznico" tekom 1. meseca, ker bi ae aicer Vas smatralo članom, kar bi bilo vsekako želeti. Planinski pozdrav ! Sinodnik med tobakom. — Te dni je v Senožečah neki tovarniäki de- lavec kupil v trafiki zavilek cigaretnega tobaka za 17 kr. Ko jo vzel zavilek v roke, se je iz njega streslo nekaj örnega prahu, dasi jo bil zavitek se pravilno zaprt. Ko je potom tobak pregledul, je n&äel med tobakom še mnogo črnega prahu. Navzoönim se je atvar zdela surn- Ijiva. Preiskali so ta črni prah, ga ludi užgali in so prepričali, da je med tobak pomeäan pravi smodnik. Kaka neareča bi ae bila lahko zgodila, če bi bil mož iz tega s smodnikom pomeäanega tobaka napravil cigareto in jo užgal. Stvar ae je koj naznanila (inančni straži, ki je pri preiakavi na^la se en tak zavitek s smodnikom pornešanega tobaka. Ker jo bil zavitek popolnoma nedotaknjen, kakor pride iz tovarae, je Čisto brez dvotna, da se je amodnik že v tobačni tovarni porneäal med tobak. Vellk požar v Sv. Križu. — V petek predpoludne ob 10. uri in pol so iz Sv. KriŽa telesonirali na glavno ga- silsko postajo v Trst, da je v Sv. Križu naatal požar. Gasilci so äli takoj z enim vozom v Sv. Križ, in tam ao naäli, da je gorela hiäa st. 71, last Petra Grudna. Ogenj je skorai popolnoma uničil hišo, provzročivši 6500 krön škode. G. P. Gruden pa je bil zavarovan le za 3800 krön. DrzuoBt pouličuega tatu. — Dne 21. t. m. popoludne, ko je šla Frančiška Bizjak v Tratu preko neke ulice, jej je priäel nasproti neki mlad človek. Prišedši do njo je po bliakovi zagrabil za zlato verižico, ki jo je imela okolu vratu ter je hotel iztrgati verižico in uro, ka- tero je imela v nedrih pripeto za ve- rižico. Žonska je začela vpiti ter se mu je branila, a on pa vendar ni hotel od- jenjati. Na njono vpitje sta prihitela dva redarja, ki sta predrznega tatu aretirala ter ga odvedla na polieijo, kjer je po- vedal, da je 25-letni težak Josip Stanger. Umevno je, da ao ga dali pod ključ. Razpi§aua učaa inesta na c. kr. državni gimaazlji v Pazinu. — Na državni gimnaziji v Pazinu s hr- vatskim učnim jezikom ao z zaöetkom šol8kega leta 1905—06 razpisane te-le slnžbe : 1. ätiri mesta za klasično lilologijo kakor glavni predmet, eventuvelno tri učna mesta za klasično lilologijo kakor glavni predmet, a eno ruesto za hrva- ščino kakor glavni in klasično filologijo kakor stranski predmet ; 2. eno uöno me8to za matematiko in liziko. Prednoat imajo prositelji, ki so vspoaobljeni za poučevanje v ftlozofiöni propedevtiki. Prošnje je nasloviti na c. kr. miniater atvo za bogočastje in nauk, a predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu za Istro v Tratu do konca meseca februvarja. (eljskrt slovenska glmuazlja. — „Slovenec" od sobote prioböuje članek, v katerem je rečeno, da je že gotova stvar, da se alovenska celjska gimnazija premesti iz celjakega meata v vas Ga- berje. Naučna uprava je nnmreč kupila neki travnik od dr. Dečkota, na katerem se bode zidalo novo gimnazijsko po- slopje. „Slovenčev" člankar se jako hu- duje nad dr. Dečkom, češ, da je a pro- dajo svojega travnika omogočil preme- ščenje slovenske gimnazije iz celjskega meBta v okolico ter a tem omogočil, da je prišlo do tega, proti čemur je bil on odločno, ko se je vršil leta 1902 v Celju zaupni ahod slovenskih mož v zi- devi celjske gimnazije in na katerem jo sam dr. Dečko predlagal, da se slovennkn gimnazija ne sine premestiti v okolico, ker bi to bil njen pogin. Obfliiskc volitvo v Pulju. — „Omnibus" je pi.sal po dovräonih vo- litvah : „Gr^/.en poraz R'zziiovo strank^ ia njegovih prijateljev. Dne 24. januvarj.n je bil za Palj znamenit dan in posledic» istemu bi ute^nile krnalu odmevati po vsej NLri. Propali so isli ljudje, ki so v iinenu uradnikov vojne mornarice skle- nili kornpromis v tem smislu, da v tretjem in drugem razredu imajo zmagati Rizzi in njeg )vi priataši, a v prvern ono malo ljudij, ki hoöejo govoriti v imenu mornarice] Led*je prebit. Mi m^nimo, da je propala a tem za dlje čaaa vae- možnost Rixzija in onih, ki so ga vzdr- žovuli tu. Zi hrvatsko ljudsko straako je ta volitev v prvem razredu zelo za- nimiva. No, daljnjega razvoja stvari pričakujemo mirno in trezno, ker smo prepričani, da dokler se v Pulju in v lstri ne prične resno računati tudi z našim narodom, dotlej ne bo več v Pulju takih zastopstev, kakoršna so bila. Mi imamo še eno železo v ognju. Za sedaj naj narod naž hvali Boga, da jo tako izišlo in naj so pripravlja za na- daljne borbe. Nič za to, ako za takrat niso bili izvoljeni naši prvaki. Le ti in narod so storili avojo dolžnost, a na- daljni razvoj atvari potrdi, da je tako.1' Nesreča v rudnlku. — Iz Trbovelj poročajo od 27. t. m., da gore v ta mošnjem rudniku plini. Dosedaj je pet mrtvih in sedem ranjenih. 10. obletulca Hinrti prentoloua sh'dnlka Rudoll'a. — Včeraj, na 1(1 letno obletnico amrli prestolona^lodnika Rudolfa, podal ae je naš ceaar ob 7.9/, uri zjutraj v kapucinsko cerkov, kjer so nahaja cesarska grobnica. Cesar inuilil se je v rakvi delj časa ter molil ob krstah prestolonaslednika, pokojno co sarice in svojih starišev. Na prestolo- naslednikovo krato je bilo položenih več vencev, med njimi jeden grolice Lonyay in jeden kneginje Windisch-Grütz. NftHlovni škof dr. Schneider je umrl na Dunaju v petek zjutraj, nekoliko minut po polnoči, star 65 let. Stavka ob Rnhri äe vedno traja. Delavci se äe niso udali. — Zastopniku stavkujočih premogokopov Schröderju jo „Zveza angleäkih rudarjev" zagotovila tedenako podporo 40.000 mark in še posebne podpore. Zavezali so se tudi, da bodo preprečili izvoz premoga z Angleš- kega v Nemčijo. Zveza kovinarjev v Stuttgartu je poslala „Strokovni zvozi rudarjev" v Bochumn 60.000 mark. Krf v želodcu in sploSno slabo počutje zdraviä s tem, da izpijeä zaju- terkom in predno ležeš k počitku ko- zarec vode, kateri si primešal soka pol ponoaranče. — Nekateri pijejo to vodo prav toplo. Kako režeS nohte na nogi ? — Nikdar ne ameš odrezati nohtov okolo in okolo, temveč ravno le apredaj ; po- sebno velja to pri palcu, ker je Bicer nevarnoat, da začnejo okolo in okolo obrezani nohti rasti v meao. Kaksna je bila lanska letina. — Poljedelsko miniateratvo objavlja aedaj poročilo o letini 1. 1904, iz katerega je razvidno, da ae je lanjsko leto v Avstriji pridelalo 14*6 milijonov metričnih centov päenice, torej za 2 milijona metr. centov več kakor 1. 1903. Na jugu in r audetakih deželah ae je aicer pridelalo manj žita, zato pa v Bukovini in na Nižjem Av- striakem je bila izrratna letina. — Vkup Be je pridelalo na Avstrijakera 233 mi- lijonov metr. centov rži, 27 mil. metr. centov veČ kakor lani; krrae ae je pride- lale za 1—2 odatotka manj nego 1. 1903, koruze se je pridelalo prav malo; vendar pa povprečno ae je leta 1904 pridelalo ve<5 žita nego v navadnih letih. Koliko je delavcev na Rnskein. — Po uradnih spisih je na Ruakem 2,700.000 tovarniäkih delavcev in delavk, nadalje 2,000.000 delavatva v delovräbah, kjer dela manj kakor 15 delavcev. Po- zimi pa naraste ätevilo delavcev na 6 do 8 milijonov. Delavci so kmečki in pa tovarniäki. Železničnih delavcev pa je 45—50.000. Država da vsakemu v najera za malo najemnino hišo in vrt. Želez- ničaraki delavci morajo biti pravoslavni Rusi in tudi poljski delavci so po večini Ruai. Drugo delavstvo je pa nameäano in obstoji iz judov, Poljakov, Litvinov, Lehov in drugih, na Kavkazu pa delajo Perzi in Mohamedanci ter tn in tam kak posamezen Rus. Loterijske Stevilke. 26. januvarja. Dunaj......2 1 27 65 84 Gradec......34 42 76 39 35 Dr. F. Gaiger, prakt. adravnik v LJubljani, je dosegel izvrstne uspehe z uporabo železnatega vina (i. piCCOIl-ja, dvor. /al. N.J. Svetotti in lekarja v IJub- Ijaui. -— Polliteraka. st»'kl«-nicii 2 K, in se naročila to<5no izvräe. Med, univ. DrE. DEREAMI prične s 1. tebruvarjem izvrševati SplOSnO zdravnisko prakso. Brezplačno zdravljenje za uboge na očeh in ušesih bolne tudi nadalje od 10.—11. predp. Stolni trg St. 2. I. nadstr. Wydroye žitne kaue kPOSKUblltl ttir- vii...* sitfuioi)««. ^5 ^oiint b K» »oMit« « K ÖÜ ft frinca. pl.DOMACl PRUATELJ- MED Kajamčeno-pri^ten j se prodaja na drobno v svečami J. KOPAČ iiorica, illicit Sv. An tonn St. 7 po sledefclh ceuau: Med iipihani poniladittibki bi-li kg K 120 I „ ,, josonski....., „ 120 I „ v satju........„ „ 1 — | „ cej«jn.........„ „ 1 — I ,, za pilanje čebel ... • „ „ l'20 V Na debelo po znianlh cenah.| Fani Drašček, zalog-a šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja btroje tudi na leden- ske ali meseČne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti. Pri poroča se slav. občirmtvu. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorki ulica Vetturini St. 3. Anton Ivanov Pecenko. Gorica Veliha zaloga pristnih belih in črnih vin its lastnih in drugih prizna- nih vinogradov. DoNtavlJa ua do in iu razpo- šilja po /.eleznici uavstekraje avstro-ogerske monarulje vho- dih od 56 1 uaprej, Nazahtevo posilja tudi niorce. Zaloga pivo „Oelniške drti&be adru&enih pivovaren Zalec-Laški Trg in plfsenjskega piva „pra- zdroj" iz aloveče češke „Me~ ščanske pivovarne". Zaloga ledu, kalcn'ga ac ud- daja le ua debelo od 100 kg. napej. Cene zmerne. Postrežba poätena in toöna. Prosiva zahtevati listko! INajvecjji trgovitia / xelezjein Konjedie & Žajec Korica, prest naišMjo stev. 5 in pflraica t kiii „Monta". I Za cas ntavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogalo izber kuhinjskega In hišnega orodja I dob rezprimerno nizkih cenah. ^jw-iutf»ÄT«^ Edina zaloga ,;- | I stavbenih nositeljev \ 7:\ v fiorlcl. •¦¦ ^ Pocinkana äica za vinograde po jako ani&anih cenah! j Pozor! Fil»O krono lia^I'anle i^.lnčava vHakomn, kdor dokažft I a poinJili nujiiio nove ainerika^ske blayajne, da jo knpil pri naju /a 100 krüu blaga. Prosiva «ahtevati listke! Ferratin in Ferratose najboljše krepčiio malohpvnosti in bledici, dd zdravi.ikov najiop- ]ej^ ^priporoi'eno. Fer- ratin jo v zvezi /. be- Ijakom. si'stavljoii že- le/.nat hranilni preparat. Povekšuje tek in sboljsuje. prebavo. Nenavaäni vspehi Debi se U lekarnah C. Beheringer & sinovi Mannheim - Waldhof. i Anton Fon, j klobučar in gostilničar, ] Semeniška ulica št. 6, { ima bogalo zalogo raznovrslnih ! klobukov i ter toči v svoji krčini j prising